1 Ka di Wia nɛ ŋaa dunia, wii-la fa hɛ dimɛ nɛ, u fa hɛ Wia teeŋ nɛ. Ba di Wia kala fa ŋaa kubala nɛ. 2 Buŋbuŋ kala nɛ u fa hɛ Wia teeŋ. 3 U lɛ nɛ Wia to a ta kuŋ-kala. Kuŋ-kala si hɛ dunia lɛ, u nɛ ta. 4 Wii-la fa weye nɛ a kɛŋ pulumuŋ kaa ku pi niaa. 5 Puluŋ-la chaanɛ birimiŋ tuↄŋ, biriŋ-la bi puluŋ-la wuo tↄ. 6 Ŋii nɛ Wia tiŋ u tiŋdaara kubala baa yirɛ Jↄↄŋ. 7 U nɛ kↄ duu bul puluŋ-la wiaa pi niaa. U ŋaa ŋii di nuu-kala wuo nii a tou lɛ a laa puluŋ-la wiaa dii. 8 Jↄↄŋ fa dee bi puluŋ-la ŋaa, ama u ta kↄ duu bul puluŋ-la wiaa nɛ a pi niaa. 9 Ŋii nɛ puluŋ-la titia ku tuu dunia duu chaana hɛ nuu-kala lɛ. 10 U fa hɛ dunia-la lɛ Wia si tou lɛ ta nɛ, ama dunia niaa buu jiŋ. 11 U kↄ u titia jáŋ, ama u jáŋ niaa buu laa. 12 Aŋ ka niaa dↄŋsuŋ-na laau a laa u wiaa dii. Ŋii nɛ u piba woŋbiiŋ di ba wuo ŋaa Wia biiriŋ. 13 Niaa deeŋba bi naga baala si jiŋ u haala ba lul biiriŋ ŋii nɛ. Wia titia nɛ ŋaa ba Nyimma. 14 Ŋii nɛ wii-la birimɛ nuhuobiine a ku hɛ la tuↄŋ. U fa hɛ la teeŋ a fifála nennige woruŋ, a kɛŋ wutitii. La na u si kɛŋ yiriŋ. Yiriŋ deeŋ u Nyimma Wia nɛ joŋo pu, ari u nɛ ŋaa u Bie kala. 15 Jↄↄŋ bul u wiaa pila. Wialiŋ u si heele bul nɛ ŋla: "Nii-la si jaŋ to mi hariŋ kↄ, u nɛ kiimi, bɛɛ wiaa u hɛ dimɛ nɛ, ka ba-na lulmi." 16 Ku-la kala u si kɛnɛ, la ma na kpaaliŋ u tuↄŋ nɛ. U yie fála nennige a pɛla lɛ bua-na kala lɛ. 17 Wia to Moosis lɛ nɛ a bil u niiŋ pila. Ama Yesu Kirisito lɛ nɛ Wia to a fála nennige a pɛla lɛ woruŋ, a dagɛla wutitii. 18 Nuu-kala ha bi Wia naa. U Bii-bala-la si hↄŋ u sɛmɛ nɛ dagɛla u wiaa. 19 J_uu tiŋŋaa fa si hɛ Jerusalɛm lɛ tiŋ nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia ari nialiŋ ba síi yirɛ Liivai timma, ba kↄ Jↄↄŋ teeŋ a piɛsu a bul, "Kubɛɛ nɛ ŋ ŋaa?" 20 Ŋii nɛ Jↄↄŋ bi wiaa nyia aŋ chaasa bul ari u dee Kirisito, nii-la Wia si liisa. 21 Ŋii nɛ ba bira piɛsu a bul, "Kubɛɛ nɛ saa ŋ ŋaa? Ŋ nɛ ŋaa Ilaaja?" U bul duu dee. Ŋii nɛ ba bira piɛsu, "Ŋ nɛ ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ la síi gbɛru?" U bira si duu dee. 22 Ŋii nɛ ba bira piɛsu, "Kubɛɛ nɛ saa ŋ ŋaa? U maga di ŋ dagɛla, di la mu bula pi nialiŋ si tiŋla. Wu-bɛɛ nɛ ŋ bul a tigɛ ŋ titia lɛ?" 23 Ŋii nɛ Jↄↄŋ bul, "Mi nɛ ŋaa yiikori-la si hɛ giri-bine tuↄŋ aa bul, 'Má wasɛ woŋbiiŋ bil di la Tiina kↄ.' Ŋla nɛ Azaaya fa bul di ma ŋaa." Azaaya fa ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ nɛ. 24 Nialiŋ fa si ku piɛsɛ Jↄↄŋ wiaa deeŋba, Farisii tiŋŋaa nɛ fa tiŋba. 25 Ŋii nɛ ba bira piɛsɛ Jↄↄŋ a bul, "Ŋ dee bi Kirisito ŋaa, nii-la Wia si liisa, ŋ dee bi Ilaaja ma ŋaa, ŋ bira bi nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ ma ŋaa. Bɛɛ nɛ saa tii ŋ fufo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ?" 26 Ŋii nɛ Jↄↄŋ bul, "Mi síi fo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ, liiŋ duŋduŋa nɛ mi kaa fufoba, ama nuu dↄŋ nɛ hɛ ma tuↄŋ ŋii, ka ma buu jiŋ. 27 U nɛ to mi hariŋ kↄ. Mi paala bi maga di mi kɛŋ u nɛŋtɛŋŋɛɛ ŋmɛniŋ ma kaa puri." 28 Ba síi bul wiaa deeŋba kala ŋii, Bɛtani lɛ nɛ ba hɛ, Jↄↄdaŋ fuo-la sɛmɛ dↄŋↄ. Lee-la nɛ Jↄↄŋ faa fo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ. 29 U taŋ si pula, Jↄↄŋ na Yesu duu kↄ. U si nau, u bul, "Bee na, Wia Pie-bie-la nɛ ŋii. U nɛ laa dunia haachɛ ta. 30 Baala deeŋ wiaa nɛ mi faa bul ŋii, mi si bula ari nuu nɛ jaŋ kↄ mi hariŋ. U nɛ kiimi, u hɛ dimɛ nɛ, ka ba-na lulmi. 31 Mi fa bi jiŋ nii-la kala u si ŋaa. Ama mi ta ku fufo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ nɛ, di Iziral tiŋŋaa ku jimu." 32 Wialiŋ Jↄↄŋ si bula pi niaa a tigɛu lɛ nɛ ŋla: U si, "Mi na Wia Diŋ-zↄŋ-la duu lii wia nyuŋ a nagɛ kokomo, a ku tuu togiliu lɛ. 33 Mi ma titia fa buu jiŋ. Ama Wia si tiŋmi di mi fo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ, u nɛ bula pimi a bul, 'Ŋ jaŋ na Wia Diŋ-zↄŋ-la duu ku tuu a hɛ nuu lɛ, tiina nɛ jaŋ joŋ Wia Diŋ-zↄŋ-la a hɛ niaa lɛ!' " 34 Ŋii nɛ Jↄↄŋ bira bul, "Mi sɛnɛ nau a bulaa pima ari u nɛ ŋaa Wia Bie." 35 U taŋ si pula, Jↄↄŋ ari u haritooroo balia bira chiŋ lee-la a na Yesu. 36 Jↄↄŋ si nau duu bal, ŋii nɛ u bul, "Bee na, Wia Pie-bie-la nɛ ŋla." 37 U haritooro-la balia nii u si bul wiiŋ deeŋ a to Yesu hariŋ. 38 Yesu miira daasɛ, di baa to u hariŋ. U piɛsɛba a bul, "Bɛɛ kuŋ nɛ maa chɛ?" Ŋii nɛ ba ma piɛsu a bul, "La kuhiaŋ, nii lɛ nɛ ŋ jujuu?" 39 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Má kↄ na mi síi juu lee-la." Ŋii nɛ ba to u hariŋ mu a na lee-la u síi juu. Bua-la lɛ ŋaa didaaniŋ nɛ. Ŋii nɛ ba hɛ u teeŋ wii-kaaniŋ tiire juu. 40 Nialiŋ balia fa si nii wii-la Jↄↄŋ si bula a to Yesu hariŋ, dↄŋↄ yiriŋ nɛ Aŋduru. U fa ŋaa Saamↄŋ Piita ŋaana nɛ. 41 Ŋii nɛ Aŋduru ma chɛ u malima Saamↄŋ leriŋ, a bula pu a bul, "La na Kirisito, nii-la Wia si liisa." 42 U kɛŋ Saamↄŋ kaa kↄ Yesu teeŋ. Ŋii nɛ Yesu benu aŋ bula pu a bul, "Ŋ nɛ Jↄↄŋ bie Saamↄŋ. Ba jaŋ kɛniŋ kaa yirɛ Kiifas." Kiifas ari Piita fa ŋaa yiri-bala nɛ. U bubuↄŋ nɛ buŋ. 43 U taŋ si pula Yesu sii duu mu Galilii tiŋteeŋ. Ŋii nɛ u na Filip a bula pu a bul, "To mi hariŋ." Ŋii nɛ Filip to u hariŋ. 44 Filip fa lii Bɛtisaada nɛ, taŋ-la Aŋduru ari Piita ma si lia. 45 Ŋii nɛ Filip na Natanial a bula pu, "La na nii-la, u wiaa nɛ Moosis fa ŋmuŋsa bil di niaa tuto ŋii. Nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ ma fa bul u wiaa nɛ, ba ŋmuŋsa bil. Ba fa ŋmuŋsa ari u nɛ Josɛf bie Yesu a lii Nazarɛt." 46 Ŋii nɛ Natanial piɛsu a bul, "Ŋ ha na ku-zↄŋ duu lii taŋ-la ba síi yirɛ Nazarɛt?" Ŋii nɛ Filip bula pu a bul, "Ku nau." 47 Yesu si na Natanial duu kↄ u teeŋ, u bubul u wiaa a bul, "Nia deeŋ ŋaa Iziral tiina titii nɛ. U kɛŋ wutitii." 48 Ŋii nɛ Natanial piɛsu a bul, "Ɛɛ nɛ ŋ ŋaa jiŋmi?" Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Mi naŋ nɛ ŋ si hↄŋ tutogo bubuↄŋ, ka Filip-na yiriŋ." 49 Ŋii nɛ Natanial bula pu a bul, "Kuhiaŋ, ŋ nɛ ŋaa Wia Bie. Ŋ nɛ ŋaa Iziral tiŋŋaa kuoro maa." 50 Ŋii nɛ Yesu piɛsu, "Mi si bula bul di mi naŋ di ŋ hↄŋ tutogo bubuↄŋ nɛ tii, ŋ laa mi wiaa dii koo? Ŋ jaŋ na wu-kpuŋkperisiŋ a kii ŋla." 51 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Wutitii nɛ mi bulaa piŋ, ma jaŋ na wia nyuŋ duu suro, di Wia tiŋdaaraa lii dimɛ a ku tuu mi-na Nuhuobiine Bie teeŋ, aŋ miira jijil."
1 Tapulaa balia si bala, baa chɛ di ba gbieli ha-jaari gbiele taŋ kubala lɛ baa yirɛ Keena. Keena hɛ Galilii tiŋteeŋ lɛ nɛ. Yesu naaŋ ma fa hɛ dimɛ. 2 Ba fa yirɛ Yesu ari u haritooroo maa ha-jaari gbiele-la leriŋ. 3 Ba síi gbieli gbiele-la ŋii, ba nyunyua siniŋ. Ba si nyua siniŋ kala dɛrɛ, Yesu naaŋ bula pu di siŋ-la dɛrɛ nɛ. 4 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "U bi maga di ŋ dagɛmi ŋii mi si jaŋ ŋaa. Bua-la lɛ mi si jaŋ tiŋ tiŋtiŋŋaa ha bi yie." 5 Yesu naaŋ saa bula pi dia-la tiŋtinnaa a bul, "Má ŋaa wii-la kala u si bula pima." 6 J_uu tiŋŋaa fa kɛŋ ba Wii-chuↄlɛ woŋbiiŋ nɛ aa sↄŋ liiŋ. Ŋii wiaa pupoi-balaa balidu ma fa hɛ dimɛ ari liiŋ. Kuŋ-kala tuↄŋ liiŋ yi galaŋ mara a kaa mu galaŋ mara ari fii. 7 Ŋii nɛ Yesu bula pi dia-la tiŋtinnaa a bul, "Má ŋaa liiŋ a s_u pupoye-la." Ba ŋaa liiŋ s_u pupoye-la pilim pilim. 8 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba di ba ŋaa lii-la pupoi-la tuↄŋ a kaa mu pi nii-la síi beŋ gbiele-la. Ba ŋaa mu pu. 9 U laa lii-la nyua a na lii-la, duu birimɛ siniŋ. U bi jiŋ lee-la ba si na siŋ-la. Ama dia-la tiŋtinnaa-na jiŋ. Ŋii nɛ u yirɛ haal-la tiina 10 a bula pu a bul, "Gbiele-na kala, lee-na kala ba yie laa sipaaŋ nɛ a kɛŋ si-zↄmuŋ a lii ba nyua. Nuu-kala si nyua vↄgɛ, ŋ saa-na kɛŋ siŋ-la si bi siŋ a kaa to hariŋ kↄ. Ka ŋ-na joŋ si-zↄmuŋ bil hariŋ u ku yi bua deeŋ kala lɛ." 11 Yesu si ŋaa liiŋ birimɛ siniŋ Keena lɛ Galilii tiŋteeŋ nɛ ŋaa u wu-magil-buŋbuŋ u si ŋaa. Dimɛ nɛ u dagɛ ŋii Wia doluŋ si hɛu lɛ. U haritooroo si na ŋii, ba laa u wiaa dii. 12 A lii gbiele-la hariŋ Yesu ari u naaŋ ari u ŋaanaa ari u haritooroo sii mu Kapɛnam tiŋteeŋ a hɛ dimɛ tapulaa baŋmɛnɛ. 13 U ka mua, ka di J_uu tiŋŋaa diisiŋ kieliŋ gbiele-la yi. Ŋii nɛ Yesu sii mu Jerusalɛm a juu Wia-dia. 14 U si juu dimɛ, u na niaa di baa yallɛ nɛsiŋ, piesee ari kokosuŋ. Nialiŋ síi yɛrɛ moribiee ma hↄŋ ba teebulba nyuŋ. 15 Ŋii nɛ Yesu kɛŋ ŋmɛniŋ a birimɛ chiba a kiri nialiŋ ari ba piesee ari ba nɛsiŋ kala ta ba lii Wia-dia-la lɛ, aŋ kɛŋ moribii-yiyɛrilɛ-la ma teebulba-la kaa birima chu, aŋ kɛŋ ba moribii-biiŋ ma jaasɛ tiŋteeŋ. 16 Ŋii nɛ ka u bula pi nialiŋ ma síi yallɛ kokosuŋ a bul, "Má kaa lii dia-la tuↄŋ. Ma sí mi Nyimma dia kaa birimɛ yↄbↄ." 17 U haritooroo liisi wii-la ba si ŋmuŋsɛ Wia teniŋ tuↄŋ a bul, "Wia-dia wiaa ka diimi nɛ woruŋ a nagɛ nyiniŋ." 18 Ŋii nɛ J_uu tiŋŋaa miira kↄ u teeŋ a piɛsu, "Bɛɛ kuŋ wu-magil nɛ ŋ jaŋ wuo joŋo dagɛla ari ŋ kɛŋ doluŋ di ŋ wuo ŋaa wiiŋ deeŋ?" 19 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Má ŋmoo Wia-dia deeŋ lo, mi jaŋ wuo joŋ tapulaa batori a bira saau." 20 Ŋii nɛ ba bula pu a bul, "Jisiŋ mahiŋ balia ari balidu nɛ ba joŋo saa Wia-dia deeŋ, ka ŋ-na bul di ŋ jaŋ kɛŋ tapulaa batori saau koo?" 21 Ama Yesu si bul Wia-dia-la wiaa ŋii, u titia yaraa wiaa nɛ u bubul ŋii. 22 Bua-la lɛ u si sii suuŋ lɛ nɛ u haritooroo liisi a yi wii-la u fa si bula lɛ. Ŋii nɛ ba laa wialiŋ ba fa si ŋmuŋsa Wia teniŋ tuↄŋ dii, a laa wialiŋ ma Yesu si bula dii. 23 Yesu fa si hɛ Jerusalɛm lɛ, diisiŋ kieliŋ gbiele-la lɛ, niaa yuga a laa u wiaa dii a tiŋ ba si na wu-magila-la u síi ŋaa lɛ. 24 Ama Yesu bi u titia kaa pullɛ ba teeŋ, bɛɛ wiaa u jiŋ nuhuobiinee kala nɛ woruŋ. 25 U fa bi maga di nuu-kala bira bul nuhuobiinee wiaa pu, bɛɛ wiaa u fa jiŋ nuhuobiinee tuↄŋ wu-kɛniŋ kala nɛ.
1 Baal kubala nɛ fa hɛ dimɛ. Baa yirɛ Nikodiimas. U fa ŋaa J_uu tiŋŋaa kuhiaŋ nɛ a hɛ Farisii tiŋŋaa paati tuↄŋ. 2 Titaŋ kubala u sii kↄ Yesu teeŋ a bul, "Kuhiaŋ, la jima ari ŋ nɛ ŋaa nii-la Wia si ta di ŋ dagɛ niaa. Nuu-kala bi jaŋ wuo ŋaa wu-magila-la ŋ síi ŋaa, see di Wia pɛ tiina lɛ." 3 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Wutitii nɛ mi bulaa piŋ, nuu-kala bi jaŋ wuo juu Wia kuorii-la tuↄŋ, see di ba wasa lul tiina." 4 Ŋii nɛ Nikodiimas piɛsu a bul, "Ɛɛ nɛ ba-nihiaŋ jaŋ wuo ŋaa di ba bira wasa lulu? U jaŋ bira wuo juu u naaŋ luoruŋ di u bira wasa luluu koo?" 5 Ŋii nɛ Yesu bul, "Wutitii nɛ mi bulaa piŋ, nuu-kala bi jaŋ wuo juu Wia kuorii-la tuↄŋ, see di Wia joŋ u Diŋ-zↄŋ-la hɛ tiina lɛ, di tiina ma pɛ fo Wii-chuↄlɛ liiŋ. 6 Nuhuobiine yie lul nuhuobiine u kɛŋ miisiŋ nɛ tiŋteeŋ deeŋ lɛ. Aŋ ka Wia ma yie joŋ u Diŋ-zↄŋ-la a hɛu lɛ duu kɛŋ miisiŋ Wia teeŋ. Nuhuobiine bi Wia Diŋ-zↄŋ-la jaŋ wuo joŋo hɛ nuu lɛ. 7 Sí leŋe duu ŋaa wu-kpuŋkpere ŋ lɛ mi si bula piŋ ari u maga di ba wasa luluŋ. 8 Peliŋ yie lu lee-na kala u si cho nɛ. Ŋ ninii u dↄmↄ, ama ŋ bi jiŋ lee-la u si lii kↄ, koo ŋ bira bi jiŋ lee-la u síi mu. U saa nagɛ ŋii nɛ nuu-kala lɛ Wia si joŋ u Diŋ-zↄŋ-la hɛu lɛ." 9 Ŋii nɛ Nikodiimas piɛsɛ, "Ɛɛ nɛ wiiŋ deeŋ jaŋ wuo ŋaa?" 10 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Ŋ ŋaa kerichi-bal nɛ Iziral tiŋteeŋ lɛ, aŋ ka bɛɛ nɛ tii ŋ bi wiiŋ deeŋ bubuↄŋ jiŋ? 11 Wutitii nɛ mi bulaa piŋ, la yie bul wii-la la si jima nɛ, a ŋaa siada ari wii-la la si na. Ama ma kuŋ-kala bi chɛ di ma sɛi wii-la la si bula. 12 Mi bul dunia wiaa nɛ pipiŋ, ka ŋ bi laa dii. Ɛɛ nɛ saa ŋ jaŋ wuo laa dii di mi nɛ bul Wia-jaŋ wiaa piŋ? 13 Nuu-kala ha bi Wia-jaŋ jila, see mi-na Nuhuobiine Bie si lii dimɛ ku tuu. 14 Moosis fa si hɛ giri-bine tuↄŋ, u fa kɛŋ hↄↄŋ a libi dimiŋ, a joŋo mɛrɛ daaŋ lɛ a kaa jee. Ŋii titia nɛ ba jaŋ kpaasɛ mi-na Nuhuobiine Bie ma daaŋ lɛ a kaa jee, 15 di nuu-kala si laa mi wiaa dii, u jaŋ wuo kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. 16 Wia cho dunia niaa a mu kieli, ŋii nɛ tii u joŋ u Bii-bala a pila, di nii-la kala si laa u wiaa dii, u bi jaŋ lɛl, ama u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. 17 Wia bi u Bie ta duu ku tuu laa dunia niaa wiaa jiŋ, ama duu laa dunia niaa ta. 18 Nuu-na kala si laa Yesu wiaa dii, u bi jaŋ dii u tiina sariya a joŋ cheeriŋ pu, ama nii-la kala si bi u wiaa laa dii, u paala dii u tiina sariya a joŋ cheeriŋ pu, bɛɛ wiaa u bi Wia Bii-bala-la wiaa laa dii. 19 Wii-la si tii Wia dii dunia niaa sariya a joŋ cheeriŋ piba nɛ ŋla: Pulumuŋ ku tuu dunia nɛ, ama niaa cho birimiŋ nɛ a kii puluŋ-la, bɛɛ wiaa baa ŋaa wu-bↄŋŋↄↄ nɛ. 20 Nuu-na kala síi ŋaa wu-bↄŋŋↄↄ bi pulumuŋ cho, u bi pulumuŋ tuↄŋ lii, bɛɛ wiaa u bi chɛ di u wu-bↄmↄ-la lii pulumuŋ. 21 Ama nuu-na kala síi ŋaa wu-zↄŋŋↄↄ cho pulumuŋ a yie lilii pulumuŋ tuↄŋ, di niaa wuo na ari uu ŋaa wu-zↄmↄ-la Wia doluŋ lɛ nɛ." 22 Ŋii hariŋ nɛ Yesu ari u haritooroo lii Jerusalɛm a mu Judiya tiŋteeŋ, a dieni mua dimɛ aa fo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ. 23 Jↄↄŋ ma fa hɛ lee kubala baa yirɛ Aanↄŋ lɛ a kpagɛ Seelim aa fo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ, bɛɛ wiaa liiŋ fa yuga kiŋkɛŋ dimɛ. Niaa faa mu u teeŋ u fufoba Wii-chuↄlɛ liiŋ. 24 (Bua-la lɛ di ba ha bi Jↄↄŋ kaa tↄ dia.) 25 Ŋii nɛ Jↄↄŋ haritooroo dↄŋsuŋ ari J_uu tiina kubala kɛŋ liiŋ sↄmuŋ wiaa a kaa lilɛrɛ. 26 Ba mu Jↄↄŋ teeŋ a piɛsu a bul, "La kuhiaŋ, ŋ liisi baal-la fa si hɛ Jↄↄdaŋ fuo-la sɛmɛ dↄŋↄ wiaa nɛ, nii-la ŋ si bul u wiaa? Lɛɛlɛ u maa fo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ nɛ, niaa kala mumu u teeŋ." 27 Ŋii nɛ Jↄↄŋ bul, "Nuu-kala bi jaŋ wuo kɛŋ kuŋ-kala, see di Wia joŋo pu. 28 Ma titia ŋaa mi daŋsia, ka mi bul ari mi dee bi Kirisito-la ŋaa, nii-la Wia si liisa, ama Wia ta tiŋmi nɛ di mi laa u sipaaŋ. 29 Ha-faliŋ tiina nɛ tii haala, ama di ha-faliŋ tiina naŋdↄŋↄ nɛ chiŋ dimɛ a jijegili wialiŋ ba síi bul, u tuↄŋ yie tↄrɛ nɛ duu nɛ nii ha-faliŋ tiina-la yiikoro. Ŋii titia nɛ mi tuↄŋ ma tↄrɛ woruŋ Yesu nyuŋ. 30 U maga duu nɛ miira ku ŋaa ni-baliŋ mi teeŋ, ka di mi miira ŋaa ni-bie." 31 Nii-la si lii Wia-jaŋ nɛ kii kuŋ-kala. Nii-la si lii tiŋteeŋ ŋaa tiŋteeŋ kuŋ nɛ aa bul tiŋteeŋ wiaa. Ama nii-la si lii Wia-jaŋ nɛ kii kuŋ-kala. 32 Uu bul wialiŋ u si na aŋ nii ma nɛ, ama nuu-kala bi u niiŋ wiaa sɛyɛ. 33 Nii-la kala si sɛi u niiŋ wialiŋ jima ari Wia hɛ dimɛ nɛ a kɛŋ wutitii. 34 Mi-na nii-la Wia si tima, mii bul Wia niiŋ wiaa nɛ, bɛɛ wiaa Wia joŋ u Diŋ-zↄŋ-la doluŋ kala a pimi nɛ. 35 Mi Nyimma Wia cho mi-na u Bie, a joŋ u doluŋ kala a hɛ mi nisiŋ lɛ. 36 Nii-la kala si laa mi-na Wia Bie wiaa dii, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ; ama nii-la kala si bi mi-na Wia Bie wialiŋ ka to, u bi jaŋ kↄ duu kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ, ama Wia jaŋ na baaniŋ u tiina nyuŋ a kaa mu wuu.
1 Ŋii nɛ Farisii tiŋŋaa nii ari Yesu na niaa yugɛ a kii Jↄↄŋ, baa tou u foba Wii-chuↄlɛ liiŋ. 2 (Ama Yesu titia bi nuu-kala Wii-chuↄlɛ liiŋ fo, u haritooroo duŋduŋa nɛ.) 3 Yesu si nia di baa bul ŋii, u sii lii Judiya tiŋteeŋ lɛ a miiraa mu Galilii tiŋteeŋ. 4 U síi mu Galilii ŋii, u to Samaria tiŋteeŋ 5 a ku yi taŋ kubala Samaria tiŋteeŋ lɛ baa yirɛ Sika. Tiŋtee-la Jekↄb fa si joŋo pi u bie Josɛf fa kpagɛ dimɛ nɛ. 6 Jekↄb fa si lu vil-la hɛ dimɛ. Yesu fa si vɛŋ woŋbiiŋ ŋii a lↄl, u mu hↄŋ vil-la sɛmɛ. 7 Di wia jil nyu-gbaŋa, ŋii nɛ Samaria tiŋŋaa haal kubala kↄ vil-la duu ŋaa liiŋ. Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Ŋaa liiŋ pimi di mi nyua." 8 Bua-la lɛ di u haritooroo-na mu taŋ-la tuↄŋ di ba yↄↄ kudiilee. 9 Ŋii nɛ Samaria tiŋŋaa haal-la piɛsɛ Yesu a bul, "Bɛɛ nɛ tii ŋ-na J_uu tiina chichɛ di mi-na Samaria tiina ŋaa liiŋ piŋ di ŋ nyua?" J_uu tiŋŋaa ari Samaria tiŋŋaa bi wii pɛ. Ŋii nɛ tii haal-la bul ŋii. 10 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Di ŋ nɛ fa jiŋ ku-la Wia si joŋo pi niaa, a fa jiŋ nii-la si suluŋ di ŋ ŋaa liiŋ pu duu nyua, ŋ fa jaŋ sulu duu piŋ lii-la si kɛŋ miisiŋ." 11 Ŋii nɛ haal-la piɛsu a bul, "Kuhiaŋ, ŋ bi guga kɛnɛ di ŋ kaa ŋaa liiŋ, ka vil-la ma luŋ. Nii lɛ nɛ saa ŋ jaŋ na lii-la si kɛŋ miisiŋ? 12 La naabalima Jekↄb nɛ joŋ viliŋ deeŋ pila. Ba di u biiriŋ ari u pusuŋ kala nyua viliŋ deeŋ liiŋ nɛ. Ŋ jaŋ bul di ŋ kii Jekↄb nɛɛ?" 13 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Nuu-kala si nyua liiŋ deeŋ, lii-nyuasuŋ jaŋ bira kɛŋ tiina. 14 Ama nii-la kala si jaŋ nyua lii-la mi si jaŋ pu, lii-nyuasuŋ bira bi jaŋ kɛnu da. Lii-la mi si jaŋ pu jaŋ birimɛ lii-bulo u tuↄŋ lɛ a bub_ul, a pu miisiŋ si bi dɛrɛ." 15 Ŋii nɛ haal-la bula pu a bul, "Mi Tiina, pimi liiŋ deeŋ, di lii-nyuasuŋ bira sími kɛŋ, di mi bira sí kↄ di mi ŋaa liiŋ daha." 16 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Mu yirɛ ŋ bala aŋ miira kↄ daha." 17 Haal-la si duu bi bala kɛnɛ. Ŋii nɛ Yesu bira bul, "Ŋ kiaa sima ŋ si jaŋ bul di ŋ bi bala kɛnɛ, 18 bɛɛ wiaa ŋ fa jaa baalaa banↄŋ nɛ, ama ma di baal-la si hɛ dimɛ lɛɛlɛ sɛnɛ bi ŋ bal-titii ŋaa. Ŋ bul wutitii nɛ pimi." 19 Ŋii nɛ haal-la bula pi Yesu a bul, "Mi Tiina, u naga ŋ ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ nɛ." 20 Haal-la bira bula pu a bul, "La-na Samaria tiŋŋaa naabalimaba, baa chuↄlɛ Wia peeliŋ deeŋ nyuŋ nɛ, aŋ ka ma J_uu tiŋŋaa si, di Jerusalɛm nɛ lee-la la si maga di laa chuↄlɛ Wia." 21 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Bua kubala jaŋ yi, niaa si bi jaŋ chuↄlɛ la Nyimma Wia peeliŋ deeŋ nyuŋ koo Jerusalɛm lɛ. Laa wiiŋ deeŋ dii. 22 Ma-na Samaria tiŋŋaa sɛnɛ bi jiŋ nii-la ma síi chuↄlu. La-na J_uu tiŋŋaa jiŋ Nii-la la síi chuↄlu nɛ. Nii-la lɛ Wia si jaŋ to a laa dunia niaa ta, u lii J_uu tiŋŋaa tuↄŋ nɛ. 23 Bua kubala jaŋ yi, u paala yi nɛ, nialiŋ si jaŋ sɛnɛ chuↄlɛ Wia, ba jaŋ chuↄlɛ la Nyimma Wia ari wutitii, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ. Ŋii nɛ Wia chɛ di niaa chuchuↄlu. 24 Wia ŋaa ni-dima nɛ, nialiŋ síi chɛ di ba chuↄlu, u maga di ba chuↄlu ari wutitii, u Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ." 25 Ŋii nɛ haal-la bula pu di u jima ari nii-la ba síi yirɛ Kirisito, nii-la Wia si liisa, u jaŋ kↄ. Di u nɛ kↄ, u jaŋ dagɛba wii-na kala. 26 Yesu miira bula pu a bul, "Mi nɛ ŋii, mi níi bul wiaa ŋ teeŋ ŋii." 27 Bua-la di Yesu haritooroo miira kↄ. U kperiba ba si ku nau, duu bul wiaa haal-la teeŋ. Ama ba kuŋ-kala bi niiŋ suro a piɛsu a bul, "Bɛɛ nɛ ŋŋ chɛ u teeŋ?" Koo ba bira bi piɛsa bul, "Bɛɛ nɛ tii ŋ bubul wiaa haal-la teeŋ?" 28 Ŋii nɛ haal-la leŋ u pupoiŋ dimɛ, aŋ miira mu jaŋ tuↄŋ, a yirɛ niaa a bula piba, 29 "Má kↄ na baal kubala si wuo dagɛ wialiŋ kala mi si ŋaa. Nia deeŋ nɛ saa ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisaa, koo?" 30 Niaa si nii wiiŋ deeŋ, ba lii mu Yesu teeŋ. 31 Bua-la lɛ di Yesu haritooroo ka sulu a bul, "La kuhiaŋ, laa kiaa dii." 32 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Mi kɛŋ kudiilee nɛ mi dii, ama ma bi kialiŋ wiaa jiŋ." 33 Ŋii nɛ Yesu haritooro-la miira chinaa piɛsɛ dↄŋↄ a bul, "Nuu nɛ saa kɛŋ kudiilee ku pu koo?" 34 Yesu bula piba a bul, "Mi kudiilee nɛ di mi sɛi nii-la si tiŋmi niiŋ, a tiŋ tiŋtimii-la u si pimi dɛrɛ. 35 Ma si u ha ka chɛŋsiŋ banɛsɛ nɛ, ka di ma wasɛ baga kiaa hɛ dↄŋↄ lɛ. Mi jaŋ bula pima, má bee na, kiaa nɛ bia a gollima ŋii di ma wasa hɛ dↄŋↄ lɛ. Ba nɛ nialiŋ si ŋaa siri di ba laa mi wiaa dii. 36 Nialiŋ kala si wasɛ kialiŋ hɛ dↄŋↄ lɛ, ba jaŋ laa ba time. Kialiŋ ma ma si wasa hɛ dↄŋↄ lɛ, ba ma nɛ ŋaa nialiŋ si laa mi wiaa dii. Ba nɛ jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. Ŋii wiaa nialiŋ si kɛsɛ nialiŋ si laa mi wiaa dii ari nialiŋ síi bul Wia wiaa pipi niaa, ba kala tuↄŋ jaŋ tↄrɛ. 37 Wii-la sɛnɛ ŋaa wutitii nɛ. Nuu dↄŋ nɛ bul Wia wiaa, nuu dↄŋ ma kɛsɛ nialiŋ si laa mi wiaa dii hɛ dↄŋↄ lɛ. 38 Mi tiŋma nɛ di ma mu kɛsɛ nialiŋ si laa mi wiaa dii. Ma si ŋaa ŋii, ma nagɛ nialiŋ si mu wasɛ baga kiaa nɛ hɛ dↄŋↄ lɛ, baga-la lɛ ba si bi tima. Niaa dↄŋsuŋ nɛ tiŋ baga-la lɛ, ka ba pɛ nii baga-la sima ŋii." 39 Ŋii nɛ niaa yuga Samaria tiŋteeŋ lɛ a laa Yesu wiaa dii. Haal-la si bul wialiŋ Yesu si bula a tigɛu lɛ nɛ tii ba laa Yesu wiaa dii ŋii. 40 Samaria nialiŋ si kↄ Yesu teeŋ, ba sulu duu chua ba teeŋ. Yesu sɛi a chua dimɛ tapulaa balia. 41 Niaa bira yuga a laa u wiaa dii a tiŋ wialiŋ u si dagɛba wiaa. 42 Ŋii nɛ nialiŋ bula pi haal-la a bul, "Lɛɛlɛ la laa u wiaa dii a tiŋ la titia si nii u niiŋ wiaa ŋii nɛ, u bi naga wii-la ŋ si bula pila nɛ tii. La titia wuo jiŋ ari u nɛ sɛnɛ ŋaa dunia Laataara." 43 Yesu si chua dimɛ tapulaa balia-la, u sii a bira mu Galilii tiŋteeŋ. 44 Yesu titia fa bula pi niaa ari nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ, ba buu jirima ka pa u titia jaŋ lɛ. 45 U si mu Galilii tiŋteeŋ ŋii, ba kɛnu woruŋ a tiŋ wialiŋ kala u si ŋaa ba-na J_uu tiŋŋaa gbiele-la lɛ Jerusalɛm lɛ. Ba ma fa hɛ dimɛ. 46 Yesu bira miira mu lee-la ba síi yirɛ Keena a hɛ Galilii tiŋteeŋ lɛ, lee-la u fa si kɛŋ liiŋ birimɛ siniŋ. Di kerichi-bal kubala fa hɛ taŋ kubala lɛ baa yirɛ Kapɛnam lɛ. U bie fa wiwiilɛ. 47 U si nia di Yesu lii Judiya tiŋteeŋ a kↄ Galilii tiŋteeŋ, u mu Yesu teeŋ a sulu duu ku vaarɛ u bie pu, di u kpagɛ suuŋ nɛ. 48 Ŋii nɛ Yesu bula pu, "See di ma na wu-magilaa ari wu-kpuŋkperisiŋ, ma bi jaŋ ŋaa yarida." 49 Ŋii nɛ kerichi-la bula pu, "Mi kuhiaŋ, kↄ lagi di mi bie sí suu." 50 Ŋii nɛ Yesu bula pu, "Mu dia, ŋ bie duoro nɛ." Baal-la laa wii-la Yesu si bula pu dii a joŋ u woŋbiiŋ aa vɛŋ. 51 Uu mu ŋii, u tiŋtinna ku chemu a bula pu ari bile duoro nɛ. 52 U piɛsɛ duu na bua-la lɛ u si duoro. Ba bula pu ari diamiŋ wiihɛyɛ, kerifi kubala lɛ nɛ waari-la leŋu. 53 Ŋii nɛ bile nyimma jiŋ ari bua-la lɛ nɛ Yesu bula pu ari u bie kɛŋ miisiŋ nɛ. Ŋii nɛ ba di u dia niaa kala laa u wiaa dii. 54 Wu-liamiŋ nɛ ŋii Yesu si ŋaa, u si bira lii Judiya kↄ Galilii tiŋteeŋ.
1 Ŋii hariŋ lɛ nɛ J_uu tiŋŋaa gbiele kubala bira yi Jerusalɛm lɛ. Ŋii nɛ Yesu sii mu lee-la. 2 Jerusalɛm lɛ, fuo kubala nɛ fa hɛ dimɛ. U fa kpagɛ boiŋniiri-la dↄŋↄ ba fa si to jujuu taŋ-la tuↄŋ nɛ. U yiriŋ nɛ fa piese boiŋniiŋ. Hiiburu yiikoro lɛ ba kɛŋ fuo-la kaa yirɛ Bɛtizata. Ba hɛ palaa banↄŋ nɛ a kɛrɛ fuo-la. 3 Nyanyal tiŋŋaa fa yuga a hɛ pala-la tuↄŋ. Dↄŋsuŋ nyulimɛ, dↄŋsuŋ fa ŋaa naa-suunuŋ ari na-suunuŋ tiŋŋaa. Dↄŋsuŋ ma gbɛrikɛ. ((Ba fa hↄnↄ gbɛrɛ fuo-la di lii-la fa vuugi.)) 4 Bua dↄŋↄ Wia tiŋdaaru nɛ fa yie ku tuu fuo-la a kɛŋ lii-la kaa vuugi. Di Wia tiŋdaari-la nɛ kɛŋ lii-la vuugi, nyanyal tiina-la si laa sipaaŋ tuu lii-la, u nyanyaliŋ cho duu nagɛ ŋii ma kala, u yie duori nɛ. 5 Baal kubala ma nɛ fa hɛ nyanyal timma-la tuↄŋ. U fa wiila nɛ a yi jisiŋ mara ari fii ari chori. 6 Yesu si na baal-la duu piŋ dimɛ, u jiŋ ari baal-la wiila dieni nɛ. Ŋii nɛ u piɛsu a bul, "Ŋŋ chɛ di ŋ duori nɛɛ?" 7 Ŋii nɛ baal-la bul, "Mi kuhiaŋ, mi bi nuu kɛnɛ daha u si jaŋ wuo joŋmi kaa tuu hɛ fuo-la lɛ di ba nɛ kɛŋ lii-la vuugi. Ba yie kɛŋ lii-la vuugi, mii nɛrikɛ di mi tuu, di nuu laa sipaaŋ tuumi lɛ." 8 Ŋii nɛ Yesu bula pi baal-la a bul, "Sii a chuoli ŋ bↄsↄ a viiri." 9 Baal-la guu duori a sii chuoli u bↄsↄ a chuŋaa viiri. Tapuluŋ deeŋ ŋaa chɛ-wiesii-la chɛɛŋ nɛ. 10 Ŋii nɛ J_uu tiŋŋaa bula pi baal-la Yesu si vaara a bul, "Jiniŋ ŋaa chɛ-wiesii-la chɛɛŋ nɛ. Uu kisɛ nɛ di ŋ chuŋ bↄsↄ tapuluŋ deeŋ chɛɛŋ." 11 Ŋii nɛ baal-la ma bul, "Nii-la si vaarɛmi nɛ bula pimi di mi chuoli mi bↄsↄ a viiri." 12 Ŋii nɛ ba piɛsu, "Kubɛɛ nɛ baal-la si bula piŋ di ŋ chuoli ŋ bↄsↄ a viiri?" 13 Ama baal-la bi nii-la si vaaru jiŋ. Bua-la lɛ di niaa si yuga ŋii, Yesu lɛl. 14 U ŋii hariŋ nɛ Yesu na baal-la Wia-dia lɛ a bula pu, "Na, lɛɛlɛ ŋ duoro nɛ, bira sí haachɛ ŋaa. Di ŋii dee, wiiŋ jaŋ wasa juuŋ lɛ a kii ŋii." 15 Ŋii nɛ baal-la sii a mu bula pi J_uu timma-la ari Yesu nɛ fa vaaru ŋii. 16 Yesu si ŋaa ŋii chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, ŋii nɛ tii J_uu tiŋŋaa suomo to Yesu naasiŋ di ba dↄgisu. 17 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Mi Nyimma ka tiŋ nɛ, ŋii nɛ tii mi maa tiŋ." 18 Yesu si bul ŋii ŋaa J_uu timma-la wasa chichɛ woŋbii-la ba si jaŋ to kpuu. Wiaa balia nɛ ba si duu cheye, u chei ba kisiŋ lɛ chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, aŋ pɛ bul di Wia nɛ ŋaa u Nyimma, a bul ŋii di ba di Wia magɛ dↄŋↄ nɛ. 19 Ŋii nɛ Yesu bula pi niaa a bul, "Mi bul wutitii nɛ aa pima, mi-na Wia Bie bi wii-kala wuo ŋaa mi titia doluŋ lɛ. Mi yie ŋiŋaa wialiŋ mi si na di mi Nyimma ŋaa nɛ. Wii-na kala u síi ŋaa nɛ, mi ma u Bie ŋiŋaa, 20 bɛɛ wiaa mi Nyimma chomi, mi si ŋaa u Bie, aa dagɛmi wialiŋ kala u titia síi ŋaa. U jaŋ dagɛmi wiaa a kii ŋla di mi ŋaa, di ba ŋaama wu-kpuŋkpere. 21 Mi Nyimma si chisɛ nialiŋ si suba ba bira kɛŋ miisiŋ ŋii, ŋii titia nɛ mi ma u Bie joŋ miisiŋ a pipi nialiŋ mi síi chɛ. 22 Mi Nyimma-na bi nuu-kala sariya ka dii, ama u joŋba kala hɛ mi-na u Bie nisiŋ lɛ nɛ. 23 U ŋaa ŋii di nuu-kala to ŋii lɛ a zizil mi-na u Bie nɛ, ari ba síi zil mi Nyimma ŋii. Nii-la-na kala si bi mi-na Wia Bie ka zil, u tiina ma bi mi Nyimma Wia si tiŋmi ka zil. 24 Wutitii nɛ mi bula pipima, nii-la kala si jegile nii mi niiŋ wiaa a laa nii-la ma si tiŋmi wiaa dii, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. U tiina, ba bi u-na sariya ka dii, u saa lii suuŋ bua lɛ nɛ a kɛŋ miisiŋ. 25 Wutitii nɛ mi bula pipima, bua-la jaŋ yi, u saa yie ma nɛ, di nialiŋ si suba jaŋ nii mi-na Wia Bie yiikoro. Nialiŋ saa si nii mi yiikoro, ba jaŋ kɛŋ miisiŋ. 26 Mi Nyimma si kɛŋ doluŋ duu pi niaa miisiŋ ŋii, ŋii nɛ u ŋaa mi ma u Bie kɛŋ doluŋ di mi pi niaa miisiŋ. 27 U saa pi mi-na u Bie doluŋ nɛ di mi dii niaa sariya, bɛɛ wiaa mi nɛ ŋaa Nuhuobiine Bie. 28 Ma sí leŋe di wiiŋ deeŋ ŋaama wu-kpuŋkpere. Bua-la jaŋ kↄ di nialiŋ kala si suba a hɛ buasuŋ lɛ jaŋ nii mi yiikoro. 29 Ba saa jaŋ sii ba buasuŋ lɛ. Nialiŋ si ŋaa wu-zↄŋŋↄↄ jaŋ sii a kɛŋ miisiŋ, nialiŋ ma si ŋaa wu-bↄŋŋↄↄ, di ba ma sii di Wia dii ba sariya a joŋ cheeriŋ piba." 30 Ŋii nɛ Yesu bira bul, "Mi-na bi wii-kala wuo ŋaa mi titia doluŋ lɛ. Mi yie dii sariya ari Wia si si mi dii ŋii nɛ. Ŋii wiaa mi si yie dii sariya-la ŋii, u ŋaa wutitii nɛ, bɛɛ wiaa mi bi chɛ di mi ŋaa wii-la mi síi chɛ, ama wii-la nii-la si tiŋmi síi chɛ. 31 Di mi duŋduŋa nɛ bul mi wiaa, u bi yuŋuŋ jaŋ kɛŋ. 32 Ama nuu ma nɛ hɛ dimɛ a bubul mi wiaa. Mi saa jima wialiŋ u síi bul a tigɛmi lɛ, ba ŋaa wutitiiba nɛ. 33 Ma tiŋ ma tiŋdaaraa ba mu Jↄↄŋ teeŋ a piɛsɛ mi wiaa. Jↄↄŋ bul wutitii nɛ piba a tigɛmi lɛ. 34 U saa bi naga wialiŋ nuhuobiinee si bula a tigɛmi lɛ wiaa nɛ mi chil, ama mii bul wiiŋ deeŋ di ma ŋaa siri di Wia wuo laama ta nɛ. 35 Jↄↄŋ fa nagɛ chaaniŋ nɛ a chaanɛ, ma fa cho di ma nii u chaaŋ-la sima muapilii. 36 Ama wiiŋ dↄŋↄ hɛ dimɛ a laa mi nyuŋ a bubul wiaa. U nɛ kii Jↄↄŋ. Tiŋtimii-la mi síi tiŋ nɛ ŋii, tiŋtimii-la mi Nyimma si joŋo pimi di mi tiŋ. Ŋii daga ari mi Nyimma nɛ tiŋmi. 37 Mi Nyimma-la si tiŋmi, u maa bul mi wiaa nɛ. Ma ha bi u yiikoro nia, ma ha buu na ari ma siaa maa. 38 U niiŋ wiaa bima lɛ hɛ, bɛɛ wiaa ma bi mi-na nii-la u si tima wiaa laa dii. 39 Ma yie fiɛsɛ siiŋ a kikarimɛ Wia teniŋ. Ma biina ari ma níi ŋaa ŋii, ma jaŋ wuo kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. Wia teŋ-la ma síi karimu ma paala bul mi wiaa nɛ. 40 Ka ma via di ma kↄ mi teeŋ a wuo kɛŋ miisiŋ. 41 Mi bí chɛ di nuhuobiinee bɛsɛmi lɛ. 42 Mi jima ari ma tuↄŋ lɛ ma bi Wia cho. 43 Mi kↄ mi Nyimma doluŋ lɛ nɛ, ka ma bimi kɛnɛ woruŋ. Di nuu dↄŋ nɛ fa kↄ u titia doluŋ lɛ, u nɛ ma fa jaŋ kɛŋ woruŋ. 44 Ma cho di niaa bɛsɛma lɛ nɛ, ama ma bi cho di Wia nɛ bɛsɛma lɛ. Ɛɛ nɛ saa ma jaŋ wuo laa mi wiaa dii? 45 Ma sí biina bul ari mi jaŋ joŋ cheeriŋ pima mi Nyimma sipaaŋ. Moosis nɛ jaŋ joŋ cheeriŋ pima. Ma yiɛlaa kala hɛu lɛ nɛ. 46 Di ma nɛ sɛnɛ fa laa Moosis wiaa dii, ma fa jaŋ laa mi ma wiaa dii. Mi wiaa nɛ Moosis fa ŋmuŋsɛ ŋii. 47 Ama di ma bi wialiŋ u si ŋmuŋsa laa dii, ɛɛ nɛ ma jaŋ wuo laa wialiŋ mi síi bul dii?"
1 U ŋii hariŋ nɛ Yesu miira chol mugi-baliŋ kubala baa yirɛ Galilii mugi-baliŋ. U yiriŋ dↄŋↄ ma nɛ Tabiiras. 2 Niaa yuga a tuto u hariŋ, bɛɛ wiaa ba fa na u si ŋaa wu-magila-la a vaarɛ nyanyal tiŋŋaa nɛ. 3 Ŋii nɛ Yesu ari u haritooroo mu jil peeliŋ nyuŋ a hↄŋ dimɛ. 4 Di J_uu tiŋŋaa diisiŋ kieliŋ gbiele-la ma kpaga. 5 Ba si hↄŋ dimɛ, Yesu bee na di ni-daŋ níi kↄ u teeŋ ŋii. U piɛsɛ Filip a bul, "Nii nɛ la jaŋ na kudiilee a yↄↄ a pi niaa deeŋba kala di ba dii vↄgɛ?" 6 Yesu titia fa jiŋ wii-la u si jaŋ ŋaa nɛ, ama u ta bul ŋii duu magisɛ Filip nɛ. 7 Ŋii nɛ Filip bula pu a bul, "Di la nɛ yↄↄ boroboro a yi siidi bui balia maa, u bi niaa deeŋba wii-kala wuo ŋaa, ba dↄŋsuŋ paala bi mua mua maa na." 8 Ŋii nɛ di u haritooro dↄŋↄ hɛ dimɛ, baa yirɛ Aŋduru. U fa ŋaa Saamↄŋ Piita naaŋbie nɛ. U bula pi Yesu a bul, 9 "Bii-bie kubala nɛ hɛ la tuↄŋ a kɛŋ boroboroba banↄŋ ari cheŋfilee balia. Ɛɛ nɛ saa kiaa deeŋba jaŋ wuo ŋaa niaa deeŋba?" 10 Ŋii nɛ Yesu bul di ba leŋ di nialiŋ hↄŋ. Di yaŋ bumo tↄsɛ lee-la. Ŋii nɛ nialiŋ hↄŋ. Ba tuↄŋ baalaa fa ŋaa bui banↄŋ nɛ. 11 Ŋii nɛ Yesu laa boroboroba-la a chuↄlɛ Wia, aŋ kaa kpaa nialiŋ si hↄnↄ. Ŋii nɛ u kɛŋ cheŋfilie-la ma kpaaba. Ba kuŋ-kala dii a vↄgɛ. 12 Ba si dii a vↄgɛ ŋii, u bula pi u haritooroo di ba mu paa boroboroba-la si ka, di kuŋ-kala sí lɛl. 13 Ŋii nɛ ba paa ku-kaana-la nialiŋ si die aŋ ka, a s_u siŋsiŋ fii ari balia. 14 Nialiŋ si hɛ dimɛ a na Yesu si ŋaa wu-magiliŋ deeŋ, ba bul di wutitii, baala deeŋ sɛnɛ ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ ba si si u jaŋ kↄ dunia nɛ. 15 Ŋii nɛ Yesu jiŋ ari ba ŋaa siri nɛ di ba ku fugu duu dii ba kuoruŋ. Ŋii nɛ u mu faa peeliŋ nyuŋ. 16 Didaaniŋ, Yesu haritooroo tuu muga 17 a juu liiŋ daboro, a bira duoroo chol muga aa mu Kapɛnam. Taŋ bire di Yesu ha bi ba teeŋ kↄ. 18 Bua-la lɛ di pel-duo kubala maa lu a kɛŋ liiŋ kala ŋaa u viviisi. 19 Di u haritooro-la ma duoro a mu yi meel-daasiŋ batori koo banɛsɛ, aŋ na Yesu duu vɛŋ liiŋ nyuŋ a kukↄ daboro-la teeŋ. Ba si na ŋii, fawulluŋ kɛŋba. 20 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Ma sí leŋe di fawulluŋ kɛŋma, mi-na nɛ." 21 Ŋii nɛ ba tuↄŋ tↄrɛ, ba joŋu hɛ liiŋ daboro-la tuↄŋ. Di liiŋ daboro-la guu yi lee-la ba fa síi mu. 22 Taŋ si pula, ni-daŋ-la bira chiŋ muga-la cholo sɛmɛ dↄŋↄ, lee-la ba si mua. Didaaŋ-la ba fa na liiŋ daboro kubala nɛ duu chiŋ dimɛ. Ba jima ari Yesu haritooroo duŋduŋa nɛ juu liiŋ daboro-la. Yesu tuo ba tuↄŋ. 23 Ba si chiŋ dimɛ ŋii, liiŋ daborusuŋ dↄŋsuŋ lii Tabiiras kↄ lee-la, a kpagɛ lee-la Yesu fa si chuↄlɛ Wia aŋ joŋ boroboro piba di ba dii. 24 Nialiŋ si na di Yesu tuo, u haritooroo ma tuo, ba sii juu liiŋ daborusu-la a mu Kapɛnam aa chɛu. 25 Nialiŋ si na Yesu muga-la cholo dↄŋↄ, ba piɛsu a bul, "La kuhiaŋ, bua bɛɛ lɛ nɛ ŋ kↄ daha?" 26 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Wutitii nɛ mi bulaa pima, maa chɛmi a tiŋ boroboro-la ma si dii vↄgɛ wiaa nɛ, ama wu-magila-la ma si na di mi ŋaa wiaa dee. 27 Ma sí ma doluŋ kala hɛ a chɛ kudiilee. Kudiile-la jaŋ chei, ama má tima chichɛ kudiile-la si jaŋ pima miisi-la si bi dɛrɛ. Kudiilee deeŋba mi-na Nuhuobiine Bie nɛ jaŋ pima, bɛɛ wiaa mi Nyimma Wia joŋ doluŋ hɛmi lɛ nɛ di mii ŋaa ŋii." 28 Ŋii nɛ ba piɛsu, "Ɛɛ nɛ la jaŋ wuo ŋaa a tiŋ Wia tiŋtiŋŋaa?" 29 Ŋii nɛ u bul, "Tiŋtimii-la Wia si cho di maa tiŋ nɛ ŋla: Má laa mi wiaa dii, mi nɛ nii-la Wia si tima." 30 Ŋii nɛ ba piɛsu, "Wu-magili bɛɛ nɛ ŋ jaŋ ŋaa di la na a laa ŋ wiaa dii? Bɛɛ nɛ ŋ jaŋ ŋaa? 31 Na la naabalimaba dii kudiilee nɛ giriŋ tuↄŋ baa yirɛ Mana. Wialiŋ ba si ŋmuŋsɛ Wia teniŋ tuↄŋ nɛ ŋla: Ba si, 'U joŋ boroboro-la si lii wia nyuŋ nɛ a piba di ba dii.' " 32 Ŋii nɛ Yesu bul, "Mi bul wutitii nɛ aa pima. Kialiŋ Moosis si pima, u dee bima pa, Wia nɛ pima. Kudiile-la bima miisi-la si bi dɛrɛ ka pa. Mi Nyimma níi pi niaa boroboro titii-la si lii Wia-jaŋ. Kudiile-la joŋ miisi-la si bi dɛrɛ a pi dunia niaa. 33 Boroboro-la Wia si ta, u lii Wia-jaŋ nɛ a ku tuu. U nɛ pi dunia niaa miisiŋ." 34 Ŋii nɛ ba bul, "La Tiina, ŋii-na vɛnɛ joŋ boroboro deeŋ pipila." 35 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Mi nɛ ŋaa kudiile-la síi pi niaa miisiŋ. Nii-la kala si kↄ mi teeŋ, losuŋ bira bi jaŋ kɛŋ u tiina. Nii-la ma si laa mi wiaa dii, lii-nyuasuŋ ma bira bi jaŋ kɛnu. 36 Mi bula pipima ari ma nami nɛ, ama ma bi mi wiaa laa dii. 37 Nuu-na kala mi Nyimma si joŋo pimi, u jaŋ kↄ mi teeŋ. Niaa deeŋba kala si kↄ mi teeŋ, mi bi jaŋ kↄ di mi kiriba ta, 38 bɛɛ wiaa mi lii Wia-jaŋ ku tuu di mi ŋaa wialiŋ nii-la si tiŋmi síi chɛ nɛ, mi titia tuↄtↄrɛ wiaa dee. 39 Ŋla nɛ nii-la si tiŋmi chichɛ di mii ŋaa: di mi sí leŋe di nialiŋ u si joŋo pimi kuŋ-kala lɛl, ama di mi chuulɛba kala dunia didɛriŋ di ba kɛŋ miisiŋ. 40 Wialiŋ mi Nyimma síi chɛ nɛ ŋla: Di nuu-na kala si na mi-na u Bie a laa mi wiaa dii, duu jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. Dunia didɛriŋ maa, ba ma jaŋ chisu suuŋ lɛ duu kɛŋ miisiŋ." 41 Ŋii nɛ J_uu timma-la suomo gugurimɛ wiaa. U si si u nɛ ŋaa kudiile-la si lii Wia-jaŋ ku tuu, ŋii nɛ tii ba gugurimɛ u wiaa ŋii. 42 Ŋii nɛ ba bul, "Baala deeŋ dee Josɛf bie Yesuu? La jiŋ u nyimma ari u naaŋ kala nɛ. Ɛɛ nɛ saa lɛɛlɛ u si duu lii Wia-jaŋ nɛ a ku tuu?" 43 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba, "Má leŋ ma wialiŋ gurimuŋ. 44 Nuu-kala bi jaŋ wuo kↄ mi teeŋ, see di mi Nyimma-la si tiŋmi nɛ kɛŋ u tiina kaa kↄ mi teeŋ, di mi chisu suuŋ lɛ dunia didɛriŋ. 45 Nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ, ba ŋmuŋsɛ ŋla nɛ Wia teniŋ tuↄŋ. Ba si, 'Wia jaŋ dagɛ niaa kala.' Nuu-kala si ŋaa siri duu jegile nii wialiŋ Wia síi dagu, a gunnɛ u teeŋ, u nɛ jaŋ kↄ mi teeŋ. 46 U ŋii ma saa bi nagɛ ari nuu-kala na mi Nyimma Wia nɛ, see nii-la si lii Wia teeŋ. U duŋduŋa nɛ nau. 47 Wutitii nɛ mi bulaa pima, nii-la kala si laa mi wiaa dii, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. 48 Mi nɛ ŋaa kudiile-la síi pi niaa miisiŋ. 49 Ma naabalimaba dii kudiile-la ba síi yirɛ 'Mana' nɛ giriŋ tuↄŋ. Ari ŋii kala ba-na ha suba nɛ. 50 Ama kudiile-la si lii Wia-jaŋ ku tuu, di nuu nɛ diiba, u bi jaŋ suu. 51 Mi-na nɛ ŋaa kudiile-la si kɛŋ miisiŋ a lii Wia-jaŋ ku tuu. Di nuu nɛ dii kudiilee deeŋba, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. Mi yaraa namia nɛ ŋaa kudiile-la mi si jaŋ joŋo pi dunia niaa di ba kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ." 52 Yesu si bul ŋii, J_uu tiŋŋaa suomo kɛŋ wii-la lilɛrɛ a bul, "Ɛɛ nɛ baala deeŋ jaŋ wuo ŋaa a joŋ u yaraa namia pila di la chaŋ?" 53 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Wutitii nɛ mi bulaa pima, di ma nɛ bi mi-na Nuhuobiine Bie yaraa namia chaŋa, a nyua mi chaliŋ maa, ma bi jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. 54 Nii-la kala si chaŋ mi yaraa namia, a nyua mi chaliŋ maa, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. Di dunia ma nɛ dɛrɛ, mi jaŋ chisɛ u tiina suuŋ lɛ duu kɛŋ miisiŋ, 55 bɛɛ wiaa mi yaraa namia sɛnɛ ŋaa kudiilee nɛ. Mi chaliŋ ma sɛnɛ ŋaa lii-nyualuŋ nɛ. 56 Nii-la kala si chaŋ mi yaraa namia-la a nyua mi chal-la, u jaŋ hɛ mi teeŋ a kaa mu wuu, mi ma jaŋ hɛ u teeŋ a kaa mu wuu. 57 Mi Nyimma-la si kɛŋ miisiŋ a tiŋmi ŋii, ŋii nɛ mi ma kɛŋ miisiŋ. Ŋii titia nɛ nii-la ma si chaŋ mi yaraa namia ma jaŋ kɛŋ miisiŋ a tiŋ mi wiaa. 58 Kudiile-la si lii Wia-jaŋ ku tuu nɛ ŋii. U bi naga kudiile-la ma naabalimaba si die aŋ ha suu nɛ. Nii-la kala si dii kudiilee deeŋba, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ." 59 Yesu bul wiaa deeŋba duu hɛ Kapɛnam tiŋteeŋ lɛ nɛ aa dagɛ niaa Wii-chuↄlɛ dia lɛ. 60 Niaa yuga a faa to Yesu hariŋ, a nii wialiŋ u si bula a bul, "Wiaa deeŋba u síi dagɛ, ba hɛyɛ kiŋkɛŋ. Kubɛɛ nɛ jaŋ wuo jegili wiaa deeŋba?" 61 Ba bi wii-kala bula, ka Yesu jiŋ ari u haritooro-la ka gurimɛ wiaa nɛ a tiŋ wialiŋ u si bula lɛ. Ŋii nɛ u piɛsɛba a bul, "Wiiŋ deeŋ leŋe ma na baaniŋ nɛɛ? 62 Ka di ma nɛ saa fa na mi-na Nuhuobiine Bie di mi miiraa mu lee-la mi si liaa? 63 Wia Diŋ-zↄŋ-la nɛ ku-la si pila miisi-la si bi dɛrɛ. Nuhuobiine yaraa doluŋ-na ŋaa pɛi nɛ. U bi miisi-la si bi dɛrɛ wuo pa. Wia Diŋ-zↄŋ-la wiaa nɛ mi bula pima. Ba jaŋ pima miisi-la si bi dɛrɛ. 64 Ama ma dↄŋsuŋ bi mi wiaa laa dii." Buŋbuŋ kala Yesu fa jiŋ nialiŋ si bi u wiaa laa dii nɛ ari nii-la si jaŋ joŋu yallɛ. 65 Ŋii nɛ Yesu bira bul, "Wiiŋ deeŋ wiaa nɛ tii mi bula pima ari nuu-kala bi jaŋ wuo kↄ mi teeŋ, see di mi Nyimma pi u tiina woŋbiiŋ duu wuo kↄ." 66 A tiŋ wiiŋ deeŋ wiaa ni-daŋ-la fa si to u hariŋ, ba miirɛ hariŋ. 67 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛ u haritooroo fii ari balia-la a bul, "Ma ma cho di ma miirɛ mi hariŋ nɛɛ?" 68 Ŋii nɛ Saamↄŋ Piita piɛsu a bul, "La Tiina, kubɛɛ teeŋ nɛ saa la ma jaŋ mu? Wialiŋ ŋ síi bul níi pi niaa miisi-la si bi dɛrɛ. 69 Lɛɛlɛ la laa dii a jiŋ ari ŋ nɛ ŋaa Wia Tuↄ-pul Tiina." 70 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛba a bul, "Ma niaa fii ari balia dee mi liisɛɛ? Ama ma dↄŋↄ ŋaa diŋdↄŋ nɛ a ŋaa Sitaani tiina." 71 Judas, Saamↄŋ Isikarↄt bie wiaa nɛ u faa bul ŋii. U fa hɛ u haritooro-la fii ari baliamiŋ tuↄŋ nɛ, ama u nɛ fa jaŋ joŋ Yesu yallɛ.
1 Ŋii hariŋ Yesu gugↄllɛ Galilii tiŋteeŋ. U bi cho duu mu gↄllɛ Judiya tiŋteeŋ lɛ, bɛɛ wiaa J_uu tiŋŋaa fa si hɛ Judiya tiŋteeŋ lɛ ka chɛ di ba kpuu nɛ. 2 Di J_uu tiŋŋaa gbieli-bal kubala yie. Gbiele-la lɛ ba yie leŋ ba diisiŋ aŋ hɛ lɛŋŋɛɛ nɛ a jujuu. Di gbiele-la nɛ dɛrɛ, ba bira miira mu a jujuu ba diisiŋ. 3 Ŋii nɛ Yesu ŋaanaa bula pi Yesu a bul, "Sii daha a mu Judiya tiŋteeŋ, di ŋ haritooroo ma wuo na wialiŋ ŋ síi ŋaa. 4 Nii-la síi chɛ di ba jimu, u bi faa ŋiŋaa wiaa. Ŋ síi ŋaa wiaa deeŋba, leŋ di dunia niaa kala na." 5 Ba titia paala bi u wiaa laa dii, ŋii nɛ tii ba bul ŋii. 6 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Bua-la si jaŋ yi di mi mu gbiele-la, u ha bi yie. Ma-na teeŋ bua-na kala maga nɛ. 7 Dunia niaa bima bɛrɛ, ama ba bɛrɛ mi-na nɛ. Mi vɛnɛɛ bula piba ari baa ŋaa wu-bↄŋŋↄↄ nɛ. 8 Má-na lii mu gbiele-la, mi-na ha bi mu, bɛɛ wiaa bua-la si jaŋ yi di mi mu ha bi yie." 9 U bul ŋii aŋ hↄŋ Galilii tiŋteeŋ lɛ nɛ. 10 Yesu ŋaana-la si mu gbiele-la dɛrɛ, Yesu ma sii mu. Ama u bi niaa hariŋ to. U luↄra mu nɛ. 11 J_uu tiŋŋaa si hɛ gbiele-la lɛ, ba bee chichɛ Yesu gbiele-la lɛ, a pipiɛsɛ di nii lɛ nɛ u hɛ? 12 Ŋii nɛ nialiŋ si hɛ gbiele-la leriŋ, ba jesiŋ suomo a muŋsi a bubul Yesu wiaa. Dↄŋsuŋ si duu ŋaa ni-zↄŋ nɛ. Dↄŋsuŋ ma bi sɛyɛ aŋ bul duu nyisɛ niaa nɛ. 13 Ama ba kala faa fá J_uu timma-la nɛ, ŋii nɛ tii nuu-kala bi wuo faasa bul u wiaa. 14 Gbiele-la si ku kpaa maga dↄŋↄ, Yesu juu Wia-dia a didagɛ niaa. 15 U si dagɛ niaa ŋii ŋaa J_uu timma-la si jegile nii wialiŋ wu-kpuŋkpere. Ba si, "Ɛɛ nɛ baala deeŋ jiŋ wiaa ŋla kiŋkɛŋ aŋ bi lee yie?" 16 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Wialiŋ mi síi dagu, mi titia doluŋ lɛ dee mii dagɛ. Nii-la si tiŋmi nɛ dagɛmi wialiŋ. 17 Nii-la kala síi chɛ duu ŋaa wii-la mi si cho, u jaŋ wuo jiŋ ari wialiŋ mi síi dagu lii Wia teeŋ nɛ, koo mi titia doluŋ lɛ nɛ. 18 Nii-la si yie bubul wiaa u titia doluŋ lɛ yie bula chichɛ u titia yiriŋ nɛ. Ama nii-la síi chɛ di nii-la si timu laa yiriŋ, u ŋaa ni-titii nɛ. U bi wiaa ka nyia. 19 Moosis bil niiŋ pima nɛ di maa to. Ama ma kuŋ-kala bi n_ii-la to. Bɛɛ nɛ tii maa chɛ di ma kpumi?" 20 Ŋii nɛ nialiŋ bula pu a bul, "Ŋŋ nyaasɛ nɛ. Kubɛɛ níi chɛ di u kpuŋ?" 21 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Mi ŋaa wu-bala nɛ ma chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, u ŋaa ma wu-kpuŋkpere. 22 Moosis fa bula pima di ma kikeri ma biiriŋ penee. U dee bi ŋii suomo. U naabalimaba nɛ suomo ŋaa ŋii. U si ŋaa ma kisiŋ ŋii, ma paala yie keri ma biiriŋ penee chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, di ba lulluŋ nɛ tel ŋii lɛ. Di ma nɛ saa jaŋ wuo to Moosis niiŋ aa keri ma biiriŋ penee chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, di ba lulluŋ nɛ tel chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, bɛɛ nɛ saa tii maa na baaniŋ a tiŋ mi si ŋaa puwuoloo duori chɛ-wiesii-la chɛɛŋ? 24 Di nuu nɛ ŋaa wii, ma sí guu joŋ taali pu a tiŋ ma si biina ari u bi woruŋ ŋaa wiaa. Má biinɛ wii-la tuↄŋ a jiŋ u wutitii, aŋ-na joŋ taali pu." 25 Ŋii nɛ niaa dↄŋsuŋ si lii Jerusalɛm piɛsɛ a bul, "Baala deeŋ dee ba chichɛ di ba kpu ŋii? 26 Na, u nɛ chiŋ niaa tuↄŋ ŋii aa bul wiaa, ka nuu-kala bi wii wuo bul, koo nihiasi-la jima ari u nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisaa? 27 Nii-la Wia si jaŋ tiŋ, duu nɛ kↄ, nuu-kala bi jaŋ jiŋ u si lii lee-la, ama la kala nɛ jiŋ lee-la baala deeŋ si lia." 28 Yesu síi dagɛ niaa Wia-dia-la tuↄŋ ŋii, ŋii nɛ u faasa piɛsɛ, "Ma sɛnɛ jiŋmi nɛɛ, a jiŋ lee-la mi si liaa? Ama mi saa bi mi titia doluŋ lɛ nɛ kↄ. Nuu nɛ tiŋmi. Nii-la ma saa si tiŋmi ŋaa Wutitii Tiina nɛ. Ma buu jiŋ. 29 Mi-na jimu nɛ, bɛɛ wiaa mi fa hɛ u teeŋ nɛ. Ŋii nɛ u tiŋmi." 30 Ŋii nɛ ba chichɛ di ba kɛnu, ama bua-la lɛ u si jaŋ suu ha bi yie. Ŋii nɛ tii nuu-kala nisiŋ buu dige. 31 Ama niaa yuga nialiŋ tuↄŋ a laa u wiaa dii a piɛsɛ a bul, "Ma biina di Kirisito, nii-la Wia si jaŋ liisɛ nɛ kↄ, u jaŋ ŋaa wu-magilaa kii nia deeŋ?" 32 Farisii tiŋŋaa si nia di nialiŋ muŋso bubul Yesu wiaa ŋii, ŋii nɛ ba di nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ tiŋ ba tiŋtinni-biisiŋ di ba mu kɛŋ Yesu. Ba si mu lee-la Yesu fa si hɛ di ba kɛnu, ba nii wialiŋ u si bula pipi niaa. 33 U si, "Mi jaŋ hɛ ma teeŋ tapulaa baŋmɛnɛ, aŋ miira mu nii-la si tiŋmi teeŋ. 34 Ma jaŋ chɛmi ka. Lee-la mi si jaŋ hɛ, ma bi jaŋ wuo mu dimɛ." 35 Ŋii nɛ J_uu timma-la piɛsɛ di nii nɛ uu chɛ duu mu ba bi jaŋ nau? Duu chɛ duu mu Giriik tiŋteeŋ, lee-la J_uu tiŋŋaa si guoli ba tuↄŋ nɛ, a didagɛbaa? Ba bira si, 36 "U si di la jaŋ chɛu ka, a bira bul di la bira bi jaŋ wuo mu lee-la u si jaŋ hɛ. U si bul ŋii, u bubuↄŋ nɛ bɛɛ?" 37 Gbiele-la chɛ-dɛriŋ, tapulii-la nɛ fa ŋaa gbiele-la siifiaŋ chɛɛŋ. Ŋii nɛ Yesu sii chiŋ a faasa bul, "Nii-la kala lii-nyuasuŋ si kɛnɛ, má leŋ duu kↄ mi teeŋ a nyua liiŋ. 38 Nii-la kala si laa mi wiaa dii, u jaŋ nagɛ lii-bulo u tuↄŋ lɛ a bub_ul. Ba bul ŋla nɛ Wia teniŋ tuↄŋ." 39 Yesu bul wiaa deeŋba a tigɛ Wia Diŋ-zↄŋ-la lɛ nɛ u si jaŋ joŋo hɛ nialiŋ si laa u wiaa dii lɛ. Bua-la lɛ di u ha bi Wia Diŋ-zↄŋ-la joŋo hɛba lɛ, bɛɛ wiaa u ha bi suuŋ lɛ sie duu laa yiriŋ. 40 Ni-daŋ-la fa si hɛ dimɛ a nii wialiŋ Yesu si bula, ŋii nɛ ba dↄŋsuŋ bul di nia deeŋ sɛnɛ ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ nɛ. 41 Dↄŋsuŋ ma si, duu nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisa. Ama dↄŋsuŋ ma si di nii-la Wia si liisa bi jaŋ lii Galilii tiŋteeŋ. 42 Wia teniŋ tuↄŋ ba bula ari Kirisito, nii-la Wia si liisa, ŋaa Devit doho nuu nɛ a lii Bɛtilɛhɛm. Devit jaŋ nɛ fa Bɛtilɛhɛm. 43 Ŋii nɛ nialiŋ kɛŋ wiiŋ deeŋ lilɛrɛ a pↄrɛ dↄŋↄ lɛ. 44 Ba dↄŋsuŋ chichɛ di ba kɛŋ Yesu, ama nuu-kala bi nisiŋ joŋo digu. 45 Ŋii nɛ tiŋtinni-biisi-la ba si tima di ba mu kɛŋ Yesu, ba miira mu Farisii tiŋŋaa ari nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ teeŋ, ari na-hilliŋ. Ŋii nɛ ba piɛsɛba a bul, "Bɛɛ nɛ tii ma buu kaa kↄ?" 46 Ŋii nɛ ba bul, "Nuu-kala ha bi wiaa bula ari baala deeŋ síi bul ŋii." 47 Ŋii nɛ Farisii kuhiasi-la piɛsɛba a bul, "U nyisɛma ma nɛɛ? 48 Ma nia ari ma kuhiasiŋ tuↄŋ koo la Farisii tiŋŋaa tuↄŋ kubala ma ha laa u wiaa dii? 49 Ama ni-daŋ deeŋ kala si hilime, ba bi wialiŋ Moosis si ŋmuŋsa bil jiŋ. Wia jaŋ kpusɛ ba nyusuŋ." 50 Baal kubala baa yirɛ Nikodiimas, u ma fa ŋaa Farisii tiŋŋaa dↄŋↄ nɛ a hɛ ba tuↄŋ. U-na fa laa sipaaŋ mu Yesu teeŋ nɛ aŋ ka. 51 Ŋii nɛ u bula piba a bul, "La kisiŋ nɛ di la joŋ cheeriŋ a pi nuu duu nɛ ŋaa wii, see di la laa sipaaŋ nii tiina niiŋ, a jiŋ wii-la u si ŋaa." 52 Ŋii nɛ Farisii timma-la piɛsu a bul, "Ŋ ma ŋaa Galilii tiina nɛɛ? Karimɛ Wia teniŋ. Di ŋ ŋaa ŋii, ŋ jaŋ na ari nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ, ba kuŋ bi Galilii tiŋteeŋ lia." (( 53 Ŋii nɛ ba kala sii pisɛ a mu ba diisiŋ.
1 Ŋii nɛ ka Yesu ma lii dimɛ a jil peel kubala baa yirɛ Oliv nyuŋ. 2 Taŋ si pula chichuↄ-fiɛla, u bira miira mu a juu Wia-dia. Niaa ku gbaaru, u hↄŋ a bira suomo didagɛba. 3 Ŋii nɛ Wia teniŋ kerichiba ari Farisii tiŋŋaa kɛŋ haal kubala ku juu. Ba kɛŋ haal-la duu piŋ nuu bala. Ba leŋ u chiŋ ba tutuↄbaaniŋ. 4 Ŋii nɛ ka ba bula pi Yesu a bul, "La kuhiaŋ, la kɛŋ haala deeŋ duu hiilɛ nuu bala nɛ. 5 Wialiŋ Moosis fa si bile di niaa tuto daga ari nuu-kala nɛ ŋaa ŋii, di la yaga kpuu nɛ ari tabiaa. Bɛɛ nɛ ŋ ma bul?" 6 Ba bul ŋii di ba ŋmoo Yesu fehe lɛ nɛ, a wuo na woŋbiiŋ a bul u teeŋ. Ŋii nɛ Yesu kɛŋ u nyuŋ chugili tiŋteeŋ aŋ kɛŋ u neniiŋ tutuuri tiŋteeŋ. 7 Ka ba ha chiŋ aa piɛsɛ wiaa. Ŋii nɛ Yesu kɛŋ u nyuŋ wul wia nyuŋ a bula piba a bul, "Ma ku-la kala ha si bi haachɛ wii ŋaa, má leŋ duu laa sipaaŋ joŋ tabiiŋ a yagɛ haal-la, di ku-kaanaa ma pɛ." 8 Ŋii nɛ u bira kɛŋ u nyuŋ chugili a bira kɛŋ u neniiŋ a tutuuri tiŋteeŋ. 9 Ba si nii wialiŋ u si bula, ba kala lii kuŋ kuŋ. Ba tuↄŋ nihiasi-la nɛ laa sipaaŋ lii, ka ku-kaanaa tuto, aŋ ka Yesu ari haal-la duŋduŋa lee-la. 10 Ŋii nɛ Yesu kɛŋ u nyuŋ jee a piɛsɛ haal-la a bul, "Nii nɛ nialiŋ hɛ? Nuu-kala tuo duu yagiŋ kpuu?" 11 Haal-la si di nuu-kala tuo. Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Tↄↄ, mi ma bi jaŋ ŋaaŋ wii-kala. Viiri aŋ bira sí haachɛ ŋaa.")) 12 Ŋii nɛ Yesu bira suomi a didagɛ niaa. U bula piba a bul, "Mi nɛ ŋaa dunia niaa pulumuŋ. Nii-la kala si tomi bi jaŋ vɛŋ birimiŋ tuↄŋ. U jaŋ vɛŋ pulumuŋ tuↄŋ. Miisi-la mi si jaŋ pu jaŋ chaanɛ." 13 Ŋii nɛ Farisii timma-la bula pu a bul, "Ŋ titia wiaa nɛ ŋ bubul ŋii, wialiŋ saa ŋ si bula bi wutitii kɛnɛ." 14 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Di mi nɛ bul mi titia wiaa maa, wii-la mi si bula ŋaa wutitii nɛ, bɛɛ wiaa mi jiŋ lee-la mi si lia nɛ, a jiŋ lee-la mi si jaŋ mu. Ama ma-na bi lee-la mi si lia jiŋ, a bira bi lee-la mi si jaŋ mu ma jiŋ. 15 Ma yie joŋ cheeriŋ pi nuu a tiŋ ma si biina ari u si bi woruŋ ŋaa wiaa. Mi-na bi nuu-kala cheeriŋ pa. 16 Di mi nɛ faa joŋ cheeriŋ pi niaa maa, u fa jaŋ ŋaa wutitii, bɛɛ wiaa mi duŋduŋa dee bi cheeriŋ joŋo pi tiina, mi Nyimma-la si tiŋmi nɛ pɛmi lɛ la joŋ cheeriŋ a pi tiina. 17 Wialiŋ Moosis fa si bile di niaa tuto daga ari niaa balia nɛ na wiiŋ, a bul duu ŋaa wutitii nɛ, di wii-la sɛnɛ ŋaa wutitii nɛ. 18 Mii bul mi titia wiaa nɛ, mi Nyimma-la ma si tiŋmi, u ma bubul mi wiaa." 19 Ŋii nɛ ba piɛsu, "Nii nɛ ŋ Nyimma hɛ?" Ŋii nɛ Yesu bul, "Ma bimi jiŋ, ŋii wiaa ma bi mi Nyimma ma jiŋ. Di ma nɛ fa jiŋmi, ma fa jaŋ jiŋ mi Nyimma maa." 20 Yesu bul wiaa deeŋba kala bua-la lɛ u síi dagɛ niaa Wia-dia lɛ nɛ, lee-la ba si yie joŋ kialiŋ bile pipi Wia. Ka nuu-kala buu kɛnɛ, bɛɛ wiaa bua-la lɛ ba si jaŋ kɛnu ha bi yie. 21 Ŋii nɛ Yesu bira bula pi nialiŋ a bul, "Mi jaŋ viiri, ma jaŋ chɛmi ka, ma saa jaŋ suu ari ma haachɛba. Lee-la mi síi mu, ma bi jaŋ wuo mu dimɛ." 22 Ŋii nɛ J_uu timma-la piɛsɛ dↄŋↄ a bul, "U si, la bi jaŋ wuo mu lee-la u síi mu. U saa bula magisɛ ari u jaŋ kpu u titia nɛ koo ɛɛ nɛ u bul ŋla?" 23 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba a bul, "Ma lii dunia deeŋ nɛ, ka mi ma lii Wia-jaŋ. Ma lii dunia nɛ, aŋ ka mi ma bi dunia lia. 24 Mi laa sipaaŋ bula pima ari ma jaŋ suu ari ma haachɛba. Ma sɛnɛ jaŋ suu ari ma haachɛba, see di ma laa mi wiaa dii ari mi si si mi ŋaa nii-la." 25 Ŋii nɛ ba piɛsu a bul, "Kubɛɛ nɛ ŋ ŋaa?" Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Mi si suomo dagɛ niaa, mi dagɛ nii-la mi si ŋaa nɛ a pima. 26 Mi kɛŋ wiaa yugɛ nɛ di mi bul a tigɛma lɛ, a wuo to wialiŋ lɛ a joŋ cheeriŋ pima. Nii-la si tiŋmi, u sɛnɛ ŋaa Wutitii Tiina nɛ. Wialiŋ mi síi nii, u niiŋ lɛ nɛ mi saa bula pi dunia niaa." 27 U síi bul ŋii, nialiŋ fa bi jiŋ ari u Nyimma Wia wiaa nɛ u bulaa piba ŋii. 28 Ŋii nɛ Yesu bula piba, "Di ma nɛ kɛŋ mi-na Nuhuobiine Bie kpaasɛ daa-gɛsɛɛ nyuŋ, ma jaŋ jiŋ ari mi nɛ ŋaa nii-la mi si si mi ŋaa. Ŋii ma lɛ nɛ ma jaŋ to jiŋ ari mi bi wii-kala ŋaa mi titia doluŋ lɛ, ama mi yie bul wialiŋ mi Nyimma si dagɛmi nɛ. 29 Nii-la ma saa si tiŋmi bimi duŋduŋa leŋe, u ma hɛ mi teeŋ nɛ, bɛɛ wiaa mi yie ŋaa wialiŋ síi tↄrɛ u tuↄŋ nɛ." 30 U si bul wiiŋ deeŋ, niaa yuga a laa u wiaa dii. 31 Ŋii nɛ Yesu bula pi J_uu timma-la si laa u wiaa dii a bul, "Di ma nɛ nii mi niiŋ wialiŋ, ma jaŋ sɛnɛ ŋaa mi haritooroo. 32 Ma jaŋ jiŋ wutitii. Wutitii-la saa jaŋ leŋ di Wia laama ta di ma tii ma titia." 33 J_uu timma-la si laa Yesu wiaa dii ma bul, "La paala ŋaa Abiraham doho niaa nɛ. La ha bi nuu-kala yosu ŋaa. Bɛɛ nɛ saa tii ŋ bul di Wia jaŋ laala ta di la tii la titia?" 34 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Wutitii nɛ mi bulaa pima, nuu-na kala si ŋaa haachɛ, u tiina ŋaa haachɛ yoŋ nɛ. 35 Di yomo nɛ hɛ nuu dia lɛ, u bi dia-la lɛ jaŋ hɛ deeŋ deeŋ. Ama di dia-la tiina nɛ kɛŋ bii, u-na jaŋ hɛ dia-la lɛ a kaa mu wuu. 36 Di mi-na Wia Bie nɛ saa laama ta, mi sɛnɛ laama ta nɛ di ma tii ma titia. 37 Mi jima ari ma ŋaa Abiraham doho niaa nɛ, aŋ ka ma chichɛ di ma kpumi, bɛɛ wiaa wialiŋ mi si dagɛma bi ma digilaa jua. 38 Mi-na yie bul wialiŋ mi Nyimma si dagɛmi nɛ, ma ma ŋiŋaa wialiŋ ma nyimma si dagɛma di ma ŋiŋaa." 39 Ŋii nɛ ba bula pu a bul, "Abiraham nɛ ŋaa la nyimma." Ŋii nɛ Yesu ma bul, "Di ma nɛ sɛnɛ fa ŋaa Abiraham biiri, ma fa jaŋ ŋiŋaa wialiŋ Abiraham fa síi ŋaa. 40 Mi bul wutitii nɛ pima, wialiŋ Wia si dagɛmi. A tiŋ wiiŋ deeŋ wiaa nɛ maa chɛ di ma kpumi. Abiraham fa bi ŋii ŋaa. 41 Maa ŋaa wialiŋ ma nyimma síi ŋaa nɛ." Ŋii nɛ ba bul, "La bi maŋgaa-biiri ŋaa. La kala nyimma nɛ kubala. Wia nɛ ŋaa la Nyimma." 42 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Di Wia nɛ sɛnɛ fa ŋaa ma Nyimma, ma fa jaŋ chomi, bɛɛ wiaa, Wia teeŋ nɛ mi lii a kↄ daha. Mi titia doluŋ lɛ dee mi kↄ. U nɛ tiŋmi. 43 Bɛɛ nɛ saa tii ma bi wialiŋ mi si bula bubuↄŋ jiŋ? Ma bi chɛ di ma jegile nii wialiŋ mi síi bul. Ŋii nɛ tii ma bi ba bubuↄŋ jiŋ. 44 Ma nyimma nɛ ŋaa Sitaani. Ma ma saa cho di maa ŋaa u tuↄtↄrɛ wiaa nɛ. Dunia di-suomuŋ kala lɛ nɛ u ŋaa ni-kpuuru. U titia bi wutitii kɛnɛ. Ŋii nɛ tii u bi wutitii ka to. Di u nɛ nyia wiaa maa, u nagisiŋ nɛ paala ŋii. U ŋaa wu-nyiaru nɛ, a paala ŋaa wu-nyiaraa kala nyimma maa. 45 Ama a tiŋ mi síi bul wutitii wiaa nɛ ma bi mi wiaa laa dii. 46 Ma kubɛɛ nɛ jaŋ wuo dagɛ ari mi kɛŋ haachɛ? Di mi níi bul wutitii, bɛɛ nɛ saa tii ma bi mi wiaa laa dii? 47 Nii-la kala si lii Wia teeŋ yie jegile nii wialiŋ Wia síi bul nɛ. Ma bi Wia teeŋ lia, ŋii nɛ tii ma bi wialiŋ u síi bul jegile nii." 48 Ŋii nɛ J_uu timma-la bula pi Yesu a bul, "La bi wutitii bulaa, la si si ŋ ŋaa Samaria tiina nɛɛ, jiŋ-bↄmuŋ ma kɛniŋŋ?" 49 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Jiŋ-bↄŋ bimi kɛnɛ, ama mii pi mi Nyimma jirima nɛ, aŋ ka ma-na bimi jirima ka pa ŋii. 50 Mi bi yiriŋ chɛ pipi mi titia. Ama nuu nɛ hɛ dimɛ a chɛ yiri-la pipimi. U nɛ saa jaŋ dii nialiŋ si via mi wiaa sariya. 51 Wutitii nɛ mi bulaa pima, nii-la kala síi to mi niiŋ wiaa, u bi jaŋ suu." 52 Ŋii nɛ J_uu timma-la bula pu a bul, "Lɛɛlɛ la jima ari ŋ kɛŋ jiŋ-bↄŋ nɛ. Abiraham suba nɛ. Nialiŋ ma síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ, ba ma suu. Aŋ ka ŋ bul di nii-la kala síi to ŋ niiŋ wiaa bi jaŋ kↄ duu suba. 53 La nyimma Abiraham suba nɛ. Ŋ saa biina di ŋ kiiu nɛɛ? Nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ ma suu. Ŋ saa biina ŋ ŋaa kubɛɛ nɛ?" 54 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba a bul, "Di mi níi pi mi titia yiriŋ, yiri-la ŋaa yiri-pɛi nɛ. Mi Nyimma nɛ nii-la síi pimi yiriŋ, nii-la ma si si u ŋaa ma Wia nɛ. 55 Ma buu jiŋ, ama mi-na jimu nɛ. Di mi nɛ jaŋ bul ari mi buu jiŋ, mi jaŋ ŋaa wu-nyiaru, ari ma si ŋaa wu-nyiaraa ŋii. Mi saa jimu nɛ a tuto u niiŋ. 56 Ma naabalima Abiraham nia ari mi jaŋ kↄ dunia duu nami. U si nii ŋii, u tuↄŋ fa tↄrɛ. U paala nami nɛ." 57 Ŋii nɛ J_uu timma-la bula pu a bul, "Ŋ ha paala bi jisiŋ mahiŋ balia ari fii yie. Ɛɛ nɛ saa ŋ ŋaa a na Abiraham?" 58 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Wutitii nɛ mi bulaa pima, ka di ba-na lul Abiraham, mi fa hɛ dimɛ nɛ." 59 Ŋii nɛ ba paa tabiaa di ba yagu. U kɛŋ u titia faa a luↄra lii Wia-dia-la tuↄŋ.
1 Yesu si joŋ woŋbiiŋ vivɛŋ, u na baal kubala, ba lulu duu nyulima nɛ. 2 Ŋii nɛ Yesu haritooroo piɛsu a bul, "Kuhiaŋ, kubɛɛ haachɛ nɛ ŋaa baala deeŋ nyulimɛ? Baal-la haachɛ nɛ koo u nyimma ari u naaŋ haachɛ nɛ?" 3 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Baal-la nyulimuŋ bi u haachɛba lɛ lia, u nyimma ari u naaŋ haachɛ ma dee bi tii u nyulimɛ. U nyulima di niaa wuo na ŋii Wia dol-la si wuo tiŋ tiŋtiŋŋaa u lɛ nɛ. 4 La si na woŋbiiŋ, má leŋ di la tiŋ tiŋtimii-la nii-la si tiŋmi di mi tiŋ. Bua kubala jaŋ yi nuu-kala bira bi jaŋ wuo tiŋ tiŋtimii-la. 5 Mi ha si hɛ dunia lɛ ŋii, mi nɛ ŋaa dunia niaa pulumuŋ." 6 Yesu si bul ŋii nɛ, u tu naŋtuↄruŋ bil tiŋteeŋ a kaa buu tiariŋ, a paa a taa baal-la siaa, aŋ bula pi baal-la a bul, 7 "Sii tuu fuo kubala baa yirɛ Siloom (yiriŋ deeŋ bubuↄŋ nɛ ŋaa 'mi timu nɛ') a sↄŋ ŋ siaa." Ŋii nɛ baal-la sii tuu sↄŋ u siaa fuo-la lɛ. U siaa suri, u miira kↄ. 8 Ŋii nɛ nialiŋ si kpagu, ari nialiŋ kala fa si na baal-la duu faa sul kiaa, ba pipiɛsɛ dↄŋↄ, "Baala deeŋ dee fa bi hↄnↄ susul kiaa ŋii?" 9 Dↄŋsuŋ si u nɛ, dↄŋsuŋ ma si duu dee, ama u ta nagu nɛ. Ŋii nɛ baal-la titia bul duu nɛ ŋii. 10 Ŋii nɛ ba piɛsu, "Ɛɛ nɛ ŋ ŋaa ŋ siaa suri?" 11 Ŋii nɛ baal-la bul di nii-la ba síi yirɛ Yesu nɛ buu tiariŋ, a paa taa u siaa lɛ, aŋ bula pu duu tuu Siloom fuo-la a sↄŋ. U tuu sↄŋ, u siaa suri. 12 Ŋii nɛ ba piɛsu, "Nia lɛ nɛ u hɛ?" Baal-la bul di u bi jiŋ. 13 Ŋii nɛ ba kɛŋ baal-la fa si nyulima a kaa mu Farisii tiŋŋaa teeŋ. 14 Tapulii-la Yesu si buu tiariŋ a taa baal-la siaa ba suri, u ŋaa chɛ-wiesii-la chɛɛŋ nɛ. 15 Ŋii nɛ Farisii timma-la piɛsɛ baal-la ŋii u si ŋaa u siaa suri. Baal-la bula piba a bul di Yesu ŋaa tiariŋ nɛ taa u siaa, u sↄŋ, u siaa suri. 16 Ŋii nɛ ba kɛŋ wii-la lilɛrɛ. Farisii tiŋŋaa dↄŋsuŋ bula ari Wia dee bi baala deeŋ tima, bɛɛ wiaa u bi ba chɛ-wiesii-la kisiŋ lɛ ka to. Ŋii nɛ dↄŋsuŋ ma si di "Ɛɛ nɛ nuu si ŋaa haachɛ tiina jaŋ wuo ŋaa wu-magilaa deeŋba?" 17 Ŋii nɛ Farisii timma-la bira piɛsɛ baal-la a bul, "U si suri ŋ siaa ŋii, ni-bɛɛ nɛ ŋ biina ari u ŋaa?" Ŋii nɛ baal-la si u-na biina ari nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ dↄŋↄ nɛ. 18 Ama J_uu tiŋŋaa kuhiasi-la si, ba-na bi laa dii ari baal-la fa nyulima nɛ aŋ lɛɛlɛ nina ŋii, see di ba yirɛ u nyimma ari u naaŋ. 19 Ŋii nɛ ba yirɛ baal-la nyimma ari u naaŋ a piɛsɛba, "Ma bie nɛ ŋlaa? Ma si, ma lulu duu nyulima nɛɛ? Ɛɛ nɛ u ŋaa a nina lɛɛlɛ?" 20 Ŋii nɛ baal-la nyimma ari u naaŋ bul, "La jima ari la bie nɛ ŋla. La jima la lulu maa duu nyulima nɛ. 21 Ama la bi jiŋ u si ŋaa ŋii u siaa suri, la bira bi jiŋ nii-la ma si ŋaa u siaa suri. Má piɛsu, u waa nɛ. U titia jaŋ wuo bula pima." 22 Baal-la nyimma ari u naaŋ faa fá J_uu timma-la nɛ. Ŋii nɛ tii ba bul ŋii. J_uu timma-la fa si di nii-la kala si bula ari Yesu nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisa, ba jaŋ kiru ba Wii-chuↄlɛ dia lɛ. 23 U naaŋ ari u nyimma jiŋ ŋii nɛ a bul duu waa nɛ, di ba piɛsu. 24 Ŋii nɛ Farisii timma-la bira yirɛ baal-la ba si lulu duu nyulima a bul, "La jima ari baala deeŋ ŋaa haachɛ tiina nɛ. Wia sipaaŋ bul wutitii pila." 25 Baal-la si, "Mi-na bi jiŋ di baal-la ŋaa haachɛ tiina koo u bi haachɛ tiina ŋaa. Ama wii-la mi-na si jima nɛ ŋla: Mi fa nyulima nɛ, ama lɛɛlɛ mi siaa suro nɛ." 26 Ŋii nɛ ba piɛsu a bul, "Ɛɛ nɛ u ŋaa a suri ŋ siaa?" 27 Ŋii nɛ baal-la bula piba a bul, "Mi laa sipaaŋ bula pima nɛ, ka ma bi jegile. Bɛɛ nɛ tii ma bira chichɛ di ma nii? Ma ma saa chɛ di ma mu ŋaa u haritooroo nɛɛ?" 28 Ŋii nɛ ba tuusu woruŋ aŋ bul, "Ŋ nɛ ŋaa u haritooro, ama la-na ŋaa Moosis haritooroo nɛ. 29 La jima ari Wia fa bul wiaa pi Moosis nɛ, ama baal-la deeŋ-na, la bi jiŋ u si lii lee-la kala." 30 Ŋii nɛ baal-la bul, "Wu-kpuŋkpere nɛ ŋla. Ma bi jiŋ lee-la u si lia, ama u nɛ suri mi siaa. 31 La jima ari Wia bi haachɛ tiŋŋaa wu-buluŋ ka jegili. Uu jegili nialiŋ síi zilu nɛ aŋ pɛ ŋiŋaa wialiŋ u si cho. 32 Dunia si suomo, ma ha nia ari nuu ba si lula duu nyulima, di nuu suri u siaa? 33 Di nii-la nɛ bi Wia teeŋ lia, u bi wiiŋ deeŋ wuo ŋaa." 34 Ŋii nɛ ba bula pi baal-la a bul, "Ba paala luluŋ di ŋ ŋaa haachɛ tiina nɛ, ka ŋ ma saa chɛ di ŋ dagɛla koo?" Ŋii nɛ ba kiru ta u lii Wii-chuↄlɛ dia-la lɛ. 35 Yesu si nia di ba kiri baal-la ta u lii Wii-chuↄlɛ dia-la tuↄŋ, u mu chɛu, a nau a piɛsu, "Ŋ laa Nuhuobiine Bie wiaa dii koo?" 36 Ŋii nɛ baal-la piɛsu, "Kubɛɛ nɛ ŋii? Dagɛmi tiina di mi laa u wiaa dii." 37 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Ŋ paala nau nɛ. U nɛ nii-la síi bul wiaa ŋ teeŋ ŋii." 38 Ŋii nɛ baal-la tuu kpirimi Yesu sipaaŋ a chuↄlu aŋ bul, "Mi Tiina, mi laa ŋ wiaa dii nɛ." 39 Ŋii nɛ Yesu bul, "Mi kↄ dunia di mi ŋaa di nialiŋ si nyulima, di ba siaa suri nɛ, ka di mi ŋaa di nialiŋ si si di ba siaa suro nɛ, di ba nyulimɛ." 40 Farisii timma-la si chiŋ dimɛ a nii Yesu si bul ŋii, ba piɛsu a bul, "Ŋ biina la ma nyulima nɛɛ?" 41 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Di ma nɛ fa nyulima a bi wutitii jiŋ, ma fa bi wii-kala cheye. Ama lɛɛlɛ ma si folo bul di maa na nɛ a jiŋ wutitii ŋla, ŋii-na ma cheeriŋ ha hɛma lɛ nɛ."
1 Ŋii nɛ Yesu magɛ namaga a bul, "Wutitii nɛ mi bulaa pima, nii-la kala si bi boiŋniiŋ to juu pie-dia, aŋ wule to kɛrɛ juu, u tiina ŋaa gaaru nɛ. 2 Ama nii-la si to pie-dia boiŋniiŋ juu, u nɛ ŋaa piese-la pie-daara. 3 Pie-dia bibenne yie suri pie-dia boiŋniiŋ nɛ a pu. Piese-la ma jiŋ u yiikoro. U yie yiyirɛba kubala kubala, a laa ba sipaaŋ a kɛŋba lii. 4 Di u nɛ kɛŋ u kiaa kala lii, u yie laa ba sipaaŋ nɛ, ka piesee tuto u hariŋ, bɛɛ wiaa ba jiŋ u yiikoro nɛ. 5 Ba bi nuhuↄru hariŋ ka to, ba jaŋ miira fá u hariŋ, bɛɛ wiaa ba bi nuhuↄru-la yiikoro jiŋ." 6 Yesu magɛ namaga deeŋ piba, ka ba bi wii-la u si bula piba bubuↄŋ jiŋ. 7 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba a bul, "Wutitii nɛ mi bulaa pima, mi nɛ ŋaa pie-dia-la boiŋniiŋ. 8 Nialiŋ kala si laa sipaaŋ kↄ mi lɛ a nyia wiaa bul di Wia nɛ tiŋba, ba kala ŋaa gaaraa nɛ, piese-la ma bi ba yiikoro lɛ ka to. 9 Mi nɛ ŋaa boi-la, nii-la kala si tomi lɛ juu, mi jaŋ laau ta. Nialiŋ kala si jua, mi jaŋ beŋba ari niaa síi beŋ piesee ŋii, a leŋ ba lii didii yaŋ aŋ miira kuu juu. 10 Gaara-na yie kↄ duu gaa a kpu nɛ koo duu chei kiaa, ama mi-na kↄ di niaa wuo kɛŋ miisiŋ, di ba tuↄŋ tutↄrɛ woruŋ bua-na kala lɛ." 11 Yesu bira bula, "Mi nɛ ŋaa pie-daari-zↄmuŋ. Pie-daari-zↄmuŋ yie joŋ u miisiŋ yↄↄ suuŋ nɛ u piesee wiaa. 12 Ama nii-la si bi piesee tii aŋ didaa, ka ba tit_imu, u nɛ yie na guŋguro duu kↄ, u leŋ piese-la aŋ fá. Guŋguro-la ku kɛsɛ ba dↄŋsuŋ aŋ ŋaa dↄŋsuŋ pisɛ. 13 U yie fá, bɛɛ wiaa u daa piese-la, ka ba tit_imu nɛ. U sipaa kala tuo piese-la lɛ. 14 Mi nɛ ŋaa pie-daari-zↄmuŋ. Mi jiŋ mi piesee, mi piesee ma jiŋmi. 15 Ŋii titia nɛ mi Nyimma jiŋmi, mi ma jimu. Mi joŋ mi miisiŋ yↄↄ suuŋ, mi piesee wiaa. 16 Mi kɛŋ piesee dↄŋsuŋ maa, aŋ ka ba tuo piesee deeŋba tuↄŋ. Mi jaŋ kɛŋba kaa kↄ. Ba ma jaŋ jiŋ mi yiikoro a kala ŋaa ni-bala piesee, ba pie-daara ma ŋaa kubala. 17 Mi joŋ mi miisiŋ nɛ yↄↄ suuŋ mi piesee wiaa, ka di mi bira laa. Ŋii nɛ tii mi Nyimma cho mi wiaa ŋii. 18 Nuu-kala dee bi jaŋ wuo leŋ mi joŋ mi miisiŋ yↄↄ suuŋ, mi titia tuↄtↄruŋ lɛ nɛ. Mi kɛŋ doluŋ di mi joŋ mi miisiŋ a yↄↄ suuŋ, a bira kɛŋ doluŋ di mi laa mi miisiŋ maa. Mi Nyimma nɛ pimi doluŋ deeŋ." 19 Yesu si bul wiaa deeŋba, J_uu timma-la bira kɛŋ wiaa lilɛrɛ. 20 Ba jesiŋ si di bɛɛ nɛ tii ba jijegili u wiaa, di jiŋsiŋ nɛ kɛnu u nyinyaasɛ. 21 Ba dↄŋsuŋ ma bul di nii-la jisiŋ si kɛnɛ bi wiaa deeŋba wuo bul. U bira bi nyulimaa ma siaa wuo suri. 22 Ŋii nɛ J_uu tiŋŋaa gbiele kubala yi di ba gbieli Jerusalɛm lɛ. Bua deeŋ lɛ nɛ ba liliisi ba si saa ba Wia dia dɛrɛ a joŋo pi Wia. 23 U fa ŋaa waariŋ chɛnɛ tuↄŋ nɛ. Bua deeŋ lɛ nɛ Yesu vivɛŋ zawura-la tuↄŋ ba síi yirɛ Solomↄŋ zawura a hɛ Wia dia-la lɛ. 24 Ŋii nɛ J_uu tiŋŋaa gbaaru a piɛsu a bul, "Ɛɛ nɛ ŋ jaŋ kɛŋla dieni magɛ ŋla aŋ-na bula pila nii-la ŋ si ŋaa? Di ŋ nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisa, chaasa bula pila." 25 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Mi laa sipaaŋ bula pima nɛ, ka ma bi laa dii. Tiŋtimii-la mi síi tiŋ mi Nyimma doluŋ lɛ dagɛ nii-la mi si ŋaa nɛ. 26 Ama ma bi mi piesee ŋaa, ŋii nɛ tii ma bi mi wiaa laa dii. 27 Mi piesee jiŋ mi yiikoro nɛ, mi ma jiŋba, ba tuto mi hariŋ. 28 Ŋii nɛ mi piba miisi-la si bi dɛrɛ, ba bi jaŋ kↄ di ba suba. Nuu ma saa bi jaŋ wuo kɛŋba kaa laa mi nisiŋ lɛ da. 29 Mi Nyimma-la si joŋba pimi, u nɛ kii kuŋ-kala. Nuu ma kala saa bi jaŋ wuo kɛŋba kaa laa u nisiŋ lɛ. 30 La di mi Nyimma kala ŋaa kubala nɛ." 31 Yesu si bul ŋii, J_uu timma-la bira paa tabiaa di ba yagu. 32 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Mi ŋaa wu-zↄŋŋↄↄ yugɛ nɛ ma sipaaŋ di ma na. Mi Nyimma nɛ pimi doluŋ mii ŋaa. Ba kubɛɛ wiaa nɛ tii maa chɛ di ma yagɛmi?" 33 J_uu timma-la ma miira bul, "La bi chɛ di la yagiŋ a tiŋ ŋ si ŋaa wu-zↄmↄ-la wiaa, ama ŋ ŋaa nuhuobiiŋ nɛ aŋ kɛŋ ŋ titia a kaa birimɛ Wia, a tutuusɛ Wia joŋŋoo. Ŋii nɛ tii." 34 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Wia teniŋ tuↄŋ sɛmɛ dↄŋↄ ba ŋmuŋsa a bul di la nagɛ Wia nɛ. Wia bul wiiŋ deeŋ pi nialiŋ ba si ŋmuŋsɛ Wia teniŋ pa nɛ. 35 U ŋaa wutitii nɛ, la bi jaŋ wuo via Wia teniŋ." 36 Ŋii nɛ Yesu bul, "Wia si liisɛmi, a tiŋmi mi ku tuu dunia, ɛɛ nɛ saa ma jaŋ bul di mii tuusɛ Wia joŋŋoo nɛ di mi nɛ bula bul di mi ŋaa Wia Bii nɛ? 37 Di mi nɛ bi mi Nyimma tiŋtiŋŋaa ka tiŋ, ma sí mi wiaa laa dii. 38 Ama di mi níi tiŋ mi Nyimma tiŋtiŋŋaa, má laa mi wiaa dii a tiŋ tiŋtimii-la mi síi tiŋ wiaa, ari ma sí bi wialiŋ mi si bula pima laa dii kala. Ŋii lɛ nɛ ma jaŋ wuo to jiŋ a laa dii ari mi Nyimma hɛmi lɛ nɛ. Mi ma hɛu lɛ." 39 U si bul ŋii, ba bira chichɛ di ba kɛnu, u fori ba nisiŋ lɛ. 40 Ŋii nɛ Yesu bira miira mu kieli Jↄↄdaŋ fuoŋ, a mu lee-la Jↄↄŋ fa síi fo niaa Wii-chuↄlɛ liiŋ a hɛ dimɛ. 41 Niaa yuga a kↄ u teeŋ. Ba si di Jↄↄŋ fa bi wu-magil kala ŋaa, ama wialiŋ kala u fa si bula a tigɛ baala deeŋ lɛ ŋaa wutitii nɛ. 42 Niaa fa yuga a laa u wiaa dii lee-la.
1 Baal kubala nɛ fa hɛ taŋ kubala lɛ, taŋ-la yiriŋ nɛ Bɛtani. Baal-la yiriŋ nɛ fa Lazↄrↄs. U dihaalaa Mɛɛri ari Maata ma fa hɛ lee-la nɛ. Mɛɛri deeŋ nɛ bua kubala lɛ joŋ tulaali a bisa hɛ la Tiina Yesu naasiŋ lɛ, aŋ kɛŋ u nyu-punaa a tiikɛ. Ŋii nɛ Lazↄrↄs fa wiwiilɛ. 3 U dihaalaa tiŋ ba mu bula pi Yesu a bul, "La Tiina, nii-la ŋ si cho ka wiilu nɛ." 4 Yesu si nii wiiŋ deeŋ, u si, "Nyanyaliŋ deeŋ dee bi maga di Lazↄrↄs wiila suu, ama di Wia yiriŋ to ŋii lɛ nɛ a yirɛ, di mi ma Wia Bie yiriŋ to dimɛ yirɛ." 5 Yesu fa cho Maata ari u ŋaana ari Lazↄrↄs nɛ kiŋkɛŋ. 6 U si nia di Lazↄrↄs ka wiilu lee-la u fa si hɛ, ŋii nɛ u bira chua dimɛ tapulaa balia. 7 Ŋii hariŋ nɛ u bula pi u haritooroo a bul, "Má leŋ di la miira mu Judiya tiŋteeŋ." Bɛtani fa hɛ Judiya tiŋteeŋ lɛ nɛ. 8 Ŋii nɛ Yesu haritooroo bula pu a bul, "La kuhiaŋ, J_uu tiŋŋaa faa chɛ di ba paa tabiaa yagiŋ lee-la nɛ, u bi diene, aŋ ka ŋ biraa chɛ di ŋ mu dimɛ ŋii?" 9 Ŋii nɛ Yesu magɛ namaga a dagɛ ari u suuŋ bua ha bi yie. U si, "Tapuluŋ kɛŋ hawaba fii ari balia nɛ. Ŋii wiaa, di nuu níi vɛŋ wiihɛyɛ, u bi jaŋ gigɛrɛ kiaa, bɛɛ wiaa leriŋ pulla nɛ. 10 Ama di ŋ níi vɛŋ titaŋiŋ, ŋ yie gigɛrɛ kiaa nɛ, bɛɛ wiaa pulumuŋ tuo." 11 Ŋii nɛ Yesu bira bula pi u haritooroo a bul, "La naŋdↄŋↄ Lazↄrↄs piŋ doŋ nɛ, ama mi saa jaŋ mu chisu doŋ lɛ." 12 Ŋii nɛ u haritooroo bula pu, "Di u nɛ piŋ doŋ, ŋii-na u jaŋ duori." 13 Yesu si bul ŋii, u si ari Lazↄrↄs suba nɛ, aŋ ka u haritooroo biinɛ ari doŋ titia nɛ u sɛnɛ piŋ. 14 Ŋii nɛ Yesu chaasa bula piba ari Lazↄrↄs suba nɛ. 15 Ŋii nɛ Yesu bul, "A tiŋ ma wiaa mi tuↄŋ tↄrↄ ari bua-la lɛ Lazↄrↄs si suba mi tuo lee-la. Ŋii lɛ nɛ ma jaŋ to a wuo laa mi wiaa dii. Má leŋ di la mu u teeŋ." 16 Yesu haritooroo tuↄŋ dↄŋↄ yiriŋ nɛ fa Tↄmas. Ba kɛnu yiyirɛ daaliɛriŋ ma nɛ, bɛɛ wiaa ba fa ŋaa daaliɛriŋ nɛ. Ŋii nɛ u bula pi u dↄŋsuŋ tiŋŋaa a bul, "Má leŋ di la kala to Yesu hariŋ, duu nɛ ŋaa suu maa, di la kala suu." 17 Ŋii nɛ Yesu ari u haritooroo mu Bɛtani. Ba si mu yi lee-la, niaa bula pu ari ba si hugi Lazↄrↄs, u tapulaa banɛsɛ nɛ ŋla. 18 Bɛtani ari Jerusalɛm fa ŋaa ari meel-daasiŋ balia nɛ. 19 J_uu tiŋŋaa fa yuga a lii Jerusalɛm kↄ Bɛtani di ba lↄllɛ Maata ari Mɛɛri a tiŋ ba dibaala si suba wiaa. 20 Maata si nia ari Yesu faa kↄ nɛ, u sii lii duu chemu wɛniŋ lɛ, aŋ ka Mɛɛri-na fa hɛ dia lɛ. 21 Ŋii nɛ Maata bula pi Yesu a bul, "Mi Tiina, di ŋ nɛ fa hɛ daha, mi dibaala fa bi jaŋ suu. 22 Ari ŋii ma ha, mi jima ari ŋ nɛ sul Wia chichɛ kuŋ-kala, u jaŋ piŋ." 23 Ŋii nɛ Yesu bula pu ari u dibaala jaŋ bira sii a kɛŋ miisiŋ. 24 Ŋii nɛ Maata bula pu, "Mi jima ari dunia chɛ-dɛriŋ u jaŋ sii suuŋ lɛ, bua-la lɛ nialiŋ kala si suba si jaŋ sii." 25 Ŋii nɛ Yesu bula pu, "Mi nɛ ŋaa nii-la si jaŋ sii suuŋ lɛ, a chisɛ niaa suuŋ lɛ di ba kɛŋ miisiŋ. Nuu-kala si laa mi wiaa dii, di ŋ suba maa, ŋ jaŋ sii a kɛŋ miisiŋ. 26 Nii-la ma kala si weye aŋ laa mi wiaa dii, u bi jaŋ kↄ duu suba. Ŋ laa wiiŋ deeŋ dii koo?" 27 Ŋii nɛ Maata bul, "Oo, mi Tiina. Mi laa dii ari ŋ nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisa, a ŋaa Wia Bie maa, nii-la si maga duu kↄ dunia deeŋ." 28 Maata si bul wiaa deeŋba dɛrɛ, u miira juu dia a luↄra yirɛ u ŋaana Mɛɛri, a muŋso a bula pu a bul, "Mɛɛri, la kuhiaŋ kↄ nɛ aa yiriŋ." 29 Mɛɛri si nii ŋii, u sii lima a lii duu chemu. 30 Bua-la lɛ di Yesu ha bi taŋ-la tuↄŋ jua, u ha hɛ lee-la Maata si chemu nɛ. 31 J_uu timma-la ari Mɛɛri fa si hɛ dia lɛ baa nyagu, ba na Mɛɛri duu sii lima. Ba si na ŋii, ba sii to u hariŋ, bɛɛ wiaa ba fa biina duu chɛ duu mu yel nɛ lee-la ba fa si hugi u dibaala. 32 Mɛɛri si yi lee-la Yesu fa si hɛ a nau, u tuu tel u naasiŋ lɛ aŋ bul, "Mi Tiina, di ŋ nɛ fa hɛ daha, mi dibaala fa bi jaŋ suu." 33 Yesu si na Mɛɛri ari J_uu timma-la síi to u hariŋ kↄ di baa yel, u tuↄŋ faasa chei. U yaraa ma faasa vɛŋ. 34 Ŋii nɛ u piɛsɛba a bul, "Nii lɛ nɛ ma hugu?" Ba bula pu, "La Tiina, ku na lee-la." 35 Ba si bul ŋii, Yesu yel. 36 Ŋii nɛ J_uu timma-la bul, "Má bee na u si chou ŋii." 37 Dↄŋsuŋ ma piɛsɛ a bul, "Ka u nɛ suri nyulimaa siaa ŋii, u saa fa bi jaŋ wuo ŋaa di Lazↄrↄs sí suu?" 38 Ba si bul ŋii, Yesu yaraa bira vɛŋ. Ŋii nɛ ba mu yi bua-la leriŋ. Bua-la fa hɛ buŋ lɛ nɛ. Ba joŋ tabiiŋ tↄ niiŋ. 39 Ŋii nɛ Yesu bul di ba suri tabii-la bua-la niiŋ. Ŋii nɛ Maata, baal-la si suba dihaala dↄŋↄ, bula pu, "Mi Tiina, u si suba, u tapulaa banɛsɛ nɛ jiniŋ. Ŋla uu suↄru." 40 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Mi bi bula piŋ ari ŋ nɛ laa mi wiaa dii, ŋ jaŋ na ŋii Wia si kɛŋ doluŋ?" 41 Ŋii nɛ ba kɛŋ tabii-la suri. Yesu wula beŋ wia nyuŋ aŋ bul, "Mi Nyimma, mii lↄlluŋ ari ŋ si jegile nii mi teeŋ. 42 Mi jima ari ŋŋ jegili mi teeŋ nɛ bua-na kala lɛ. Ama mi bul wiiŋ deeŋ a tiŋ nialiŋ si hɛ daha wiaa nɛ, di ba wuo laa dii ari ŋ nɛ tiŋmi." 43 Yesu si bul ŋii dɛrɛ, ŋii nɛ u faasa bul, "Lazↄrↄs, ku lii!" 44 U si bul ŋii, baal-la si suba sii ku lii. U si ku lii, gɛri-kↄsumↄↄ nɛ fa vↄↄ u naasiŋ ari u nisaa kala. Gɛriŋ dↄŋↄ ma tↄ u siaa. Ŋii nɛ Yesu bula pi nialiŋ a bul, "Má kɛnu puro ta duu viiri." Ba kɛnu puri. 45 J_uu timma-la fa si kↄ di ba chuↄlɛ Mɛɛri, a to u hariŋ mu a na wii-la Yesu si ŋaa, ba tuↄŋ niaa yuga a laa u wiaa dii. 46 Ka dↄŋsuŋ ma miira mu bula pi Farisii tiŋŋaa wii-la Yesu si ŋaa. 47 Ŋii nɛ Farisii timma-la ari nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ ari niaa dↄŋsuŋ hilimi a hↄnↄ vuurɛ a bul, "Bɛɛ nɛ la jaŋ ŋaa? Má na wu-magila-la kala baala deeŋ síi ŋaa nɛ. 48 Di la nɛ leŋe duu ŋiŋaa wiaa deeŋba, nuu-kala jaŋ laa u wiaa dii. Ŋii hariŋ Rom tiŋteeŋ niaa jaŋ kↄ a kɛŋ la Wia-dia ari la tiŋteeŋ kala kaa laa." 49 J_uu nihiasi-la tuↄŋ dↄŋↄ nɛ ba faa yirɛ Kayafas. Jina-la lɛ u nɛ fa ŋaa nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ. Ŋii nɛ u bul, "Ma bi wii jiŋ. 50 Ma bi jiŋ di ni-bala nɛ laa tiŋteeŋ niaa kala nyuŋ suu, u nɛ kpia la tiŋteeŋ niaa kala si suba, koo ma bi wiiŋ deeŋ jiŋ?" 51 U si bul ŋii, u bi naga u titia doluŋ lɛ nɛ u bul ŋii, ama u si ŋaa nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ jina-la, ŋii nɛ tii u wuo bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ, ari Yesu jaŋ laa tiŋteeŋ niaa kala nyuŋ suu, 52 tiŋteeŋ deeŋ niaa ma duŋduŋa wiaa dee, ama duu wuo pɛ kɛsɛ Wia biiri-la si pisa hɛ leree dↄŋsuŋ maa a hɛ dↄŋↄ lɛ. 53 A chiŋ tapulii-la a kaa mu J_uu tiŋŋaa kuhiasi-la vuurɛ ŋii ba si jaŋ to kpu Yesu. 54 Ŋii wiaa Yesu bira bi chaasaa gↄllɛ kpilii J_uu tiŋŋaa tuↄŋ. U lii dimɛ a mu lee kubala baa yirɛ Ɛfirim a kpagɛ giri-bine tuↄŋ. Ba di u haritooroo hɛ dimɛ. 55 Bua-la lɛ di J_uu tiŋŋaa diisiŋ kieliŋ gbiele-la kpaga. Ŋii nɛ J_uu tiŋŋaa yuga a lii ba jasiŋ lɛ a mu Jerusalɛm, di ba piisɛ ba disinniŋ ta, aŋ ka di gbiele-la-na yi. 56 Ŋii nɛ ba bee chichɛ Yesu gbiele-la tuↄŋ. Ba si hↄŋ Wia-dia tuↄŋ, ŋii nɛ ba pipiɛsɛ dↄŋↄ, "Ma biina u jaŋ kↄ gbiele-la koo, u bi jaŋ kↄ?" 57 Bua-la lɛ, di nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ ari Farisii tiŋŋaa pa niiŋ, di nuu-kala nɛ jiŋ Yesu si hɛ lee-la, duu dagɛ, di ba wuo kɛnu.
1 Lɛɛlɛ u ka tapulaa balidu nɛ, ka di J_uu tiŋŋaa diisiŋ kieliŋ gbiele-la-na yi. Ŋii nɛ Yesu sii mu Bɛtani, lee-la Lazↄrↄs si hɛ, baal-la u fa si chisa suuŋ lɛ. 2 Ŋii nɛ u juu Lazↄrↄs dia. Ba ŋaa kudiilee di ba huↄru. Ŋii nɛ Lazↄrↄs ari niaa dↄŋsuŋ pɛ Yesu lɛ di ba dii kudiile-la. Maata nɛ fa kɛŋ kudiile-la gↄllↄↄ kpaa. 3 Ŋii nɛ Mɛɛri joŋ nuuŋ ari loŋ. U suↄra sima. U yalliŋ ma hɛyɛ. Ŋii nɛ u joŋo bisa hɛ Yesu naasiŋ lɛ, a kɛŋ u nyu-punaa kaa tiikɛ. Nuu-la suↄra s_u dia-la kala. 4 Di Yesu haritooroo dↄŋↄ baa yirɛ Judas Isikarↄt, duu fa hɛ dimɛ, nii-la fa si jaŋ joŋ Yesu yallɛ. Ŋii nɛ u bul, 5 "Bɛɛ nɛ tii ba bi nuuŋ deeŋ joŋo yallɛ siidi bui balia, a joŋ moribie-la pi summoo?" 6 U si bul ŋii, u bi naga duu cho summo-la nɛ tii, ama u fa ŋaa gaaru nɛ. U nɛ faa kori ba moribiee a yie liliisɛ moribie-la si hɛ dimɛ. 7 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Má leŋ haal-la. Má leŋ duu ŋaa ŋii a gbɛrɛ tapulii-la ba si jaŋ hugimi. 8 Ma di summoo jaŋ hɛ dimɛ bua-na kala lɛ. Ama la di ma bi jaŋ hɛ dimɛ deeŋ deeŋ." 9 Niaa yuga J_uu timma-la tuↄŋ a nii di Yesu hɛ Bɛtani lɛ, a sii mu dimɛ. Yesu duŋduŋa wiaa dee ba mu dimɛ. Ba mua ka di ba pɛ na Lazↄrↄs, nii-la u fa si chisa suuŋ lɛ nɛ. 10 Ŋii nɛ nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ vuurɛ di ba kpu Lazↄrↄs maa. 11 A tiŋ Yesu si chisɛ Lazↄrↄs suuŋ lɛ wiaa J_uu tiŋŋaa yuga a via ba nihiasiŋ niiŋ, aŋ laa Yesu wiaa dii. 12 Taŋ si pula, ni-daŋ-la si kↄ diisiŋ kieliŋ gbiele-la nii ari Yesu ka kↄ Jerusalɛm nɛ. 13 Ŋii nɛ ba kala kaarɛ abɛɛ pipaariŋ a kaa mu di ba chemu, a faasa ŋaa goŋ a bubul, "Tabarikala. Wia jaŋ pɛ nii-la síi kↄ la Tiina Wia doluŋ lɛ. U nɛ ŋaa la Iziral tiŋŋaa kuoro." 14 Ba síi ŋaa ŋii, ŋii nɛ Yesu na kaku-bie a hↄŋ u nyuŋ. Ba fa ŋmuŋsɛ ŋii nɛ Wia teniŋ tuↄŋ a bul, 15 "Ma nialiŋ sí hɛ Zaayↄŋ lɛ, ma sí fawulluŋ fá. Ma kuoro níi kↄ ma teeŋ a jil kaku-bie." 16 Yesu haritooroo fa bi wii-la bubuↄŋ jiŋ, ama Yesu si suba aŋ sii suuŋ lɛ a laa yiriŋ ŋii, bua-la lɛ nɛ ba liisi ari wialiŋ ba si ŋmuŋsa a tigɛu lɛ nɛ, ba sɛnɛ ŋaau lɛ ŋii. 17 Ni-daŋ-la fa si hɛ dimɛ a na Yesu duu yirɛ Lazↄrↄs u sii a lii suuŋ bua lɛ, ŋii nɛ baa bul wii-la. 18 Ni-daŋ-la si nia ari Yesu ŋaa wu-magiliŋ deeŋ, ba kala lii di ba chemu. 19 Ŋii nɛ Farisii timma-la bula pi dↄŋↄ a bul, "La bi wii-kala wuo ŋiŋaa. Má bee na, dunia niaa kala níi to u hariŋ ŋii." 20 Nialiŋ si lii Giriis tiŋteeŋ dↄŋsuŋ ma fa hɛ nialiŋ si mu Jerusalɛm di ba chuↄlɛ Wia gbiele-la lɛ tuↄŋ nɛ. 21 Ŋii nɛ niaa deeŋba mu Filip teeŋ. Filip fa lii Bɛtisaada nɛ, Galilii tiŋteeŋ. Ba bula pi Filip ari baa chɛ di ba na Yesu nɛ. 22 Filip ma mu bula pi Aŋduru. Ŋii nɛ ba balia-la mu bula pi Yesu. 23 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Bua-la lɛɛlɛ kpaga nɛ di mi-na Nuhuobiine Bie laa yiriŋ. 24 Wutitii nɛ mi bulaa pima, di ŋ nɛ joŋ mii-biiŋ d_uu, u yie pua nɛ tiŋteeŋ, aŋ nyu, a hɛ mii-biee yugɛ. Di ŋ nɛ bi joŋo d_uu tiŋteeŋ duu pua, u bi jaŋ kɛŋ biee. 25 U si nagɛ ŋii mii-biiŋ ŋ si joŋo d_uu lɛ, ŋii titia nɛ u nagɛ nuhuobiine ma lɛ. Nii-la kala síi chɛ duu laa u miisiŋ, u jaŋ via u miisiŋ ta, ama nii-la kala si via u miisiŋ ta dunia deeŋ lɛ, u tiina jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. 26 Nii-la kala si cho duu tima pipimi, see tiina to mi hariŋ. Lee-la kala mi si hɛ, u tiina ma jaŋ hɛ dimɛ. Di nuu-kala nɛ tima pipimi, mi Nyimma jaŋ zil u tiina. 27 Lɛɛlɛ mi tuↄŋ bi di-bala pina. Bɛɛ nɛ saa mi jaŋ bul? Mi saa bul di mi Nyimma sí leŋe di wialiŋ kala si jaŋ ŋaami lɛ ŋaa koo? Ai, mi bi jaŋ wuo bul ŋii. Wiaa deeŋba si jaŋ ŋaami lɛ wiaa nɛ tii mi kↄ dunia. Mi Nyimma, leŋ di niaa yirɛ ŋ yiriŋ." Ŋii nɛ nuu yiikoro lii wia nyuŋ a bul, "Mi paala laa yiriŋ nɛ. Mi saa jaŋ bira leŋ di niaa yirɛ mi yiriŋ." 29 Ni-daŋ-la si chiŋ dimɛ a nii nii-la yiikoro, dↄŋsuŋ si di taŋ nɛ dↄmↄ. Dↄŋsuŋ ma si di Wia tiŋdaaru nɛ bul wiaa pu. 30 Ŋii nɛ Yesu bula piba, "Ma wiaa nɛ tii yiikoro deeŋ bul ŋii, mi wiaa dee. 31 Bua-la lɛ Wia si jaŋ dii dunia niaa sariya yie nɛ. Bua deeŋ lɛ nɛ u ma jaŋ kiri Sitaani ta, nii-la si ŋaa dunia niaa kuoro. 32 Ama di ba nɛ kpaasɛmi daa-gɛsɛɛ nyuŋ, mi jaŋ ŋaa di niaa kala kↄ mi teeŋ." 33 U si bul wiiŋ deeŋ, u bula dagɛ suu-la yiri u si jaŋ suu nɛ. 34 Ŋii nɛ nialiŋ bul, "Ba dagɛla ari ba ŋmuŋsɛ Wia teniŋ tuↄŋ a bul di Kirisito, nii-la Wia si liisa, bi jaŋ suu, duu jaŋ hɛ dimɛ deeŋ deeŋ. Ɛɛ nɛ saa ŋ bul di ba jaŋ kɛŋ Nuhuobiine Bie a kpaasɛ daa-gɛsɛɛ nyuŋ? Kubɛɛ nɛ saa Nuhuobiine Bie deeŋ wiaa ŋ síi bul?" 35 Ŋii nɛ Yesu bula pi nialiŋ a bul, "Puluŋ-la si hɛ ma teeŋ, u bi jaŋ dieni. Puluŋ-la ha si hɛ dimɛ ŋii, má vɛŋ puluŋ-la lɛ, di birimiŋ síma tↄ. Nii-la síi vɛŋ birimiŋ tuↄŋ bi jiŋ lee-la u síi mu. 36 Puluŋ-la si hɛ ma teeŋ ŋii, má laa u wiaa dii. Di ma nɛ ŋaa ŋii, ma ma jaŋ kɛŋ pulumuŋ a ma chaanɛ." Yesu si bul wiaa deeŋba dɛrɛ, u lii a kɛŋ u titia faa di ba síu na. 37 U si ŋaa wu-magila-la kala ba na, ari ŋii kala, ba ha bi u wiaa laa dii. 38 Ba si bi u wiaa laa dii ŋii, ŋii leŋe wialiŋ nii-la fa síi bul wiaa, Wia Diŋ-zↄŋ-la doluŋ lɛ baa yirɛ Azaaya si bula ŋaa wutitii nɛ. U fa bula, "Nuu-kala bi wialiŋ la si bula piba laa dii. Nuu-kala ma bi la Tiina Wia doluŋ na." 39 Ba sɛnɛ bi Wia wiaa wuo laa dii. Ŋla nɛ Azaaya bira bul a tigɛba lɛ. 40 U si, "Wia tↄ ba siaa nɛ aŋ nyirɛ ba tuↄŋ, di ba siaa sí kuŋ-kala wuo na, di ba sí wiaa bubuↄsaa ma wuo jiŋ. Di ŋii dee, ba fa jaŋ kↄ Wia teeŋ duu pullɛ ba tuↄŋ, di ba birima tutou." 41 Azaaya fa na Kirisito fa si jaŋ kɛŋ doluŋ, ŋii nɛ tii u bul ŋii. 42 Ari ŋii ma kala J_uu tiŋŋaa kuhiasiŋ yuga a laa Yesu wiaa dii, ama a tiŋ Farisii tiŋŋaa wiaa fawulluŋ fa kɛŋba. Ba bi wuo chaasa bul ari ba laa u wiaa dii, di ŋii dee, ba fa jaŋ kiriba Wii-chuↄlɛ dia lɛ. 43 Ba fa cho di niaa nɛ bibɛsɛba lɛ a kii Wia si bɛsɛba lɛ. 44 Ŋii nɛ Yesu faasa bul, "Nii-la kala si laa mi wiaa dii, u ma laa nii-la si tiŋmi wiaa dii nɛ. Mi duŋduŋa wiaa dee u laa dii. 45 Nii-la kala si nami, u ma na nii-la si tiŋmi nɛ. 46 Mi ku tuu dunia di mi ŋaa dunia pulumuŋ nɛ a chaanɛ. Nii-la kala si laa mi wiaa dii bira bi jaŋ hɛ birimiŋ tuↄŋ. 47 Nii-la kala si nii mi wu-bulaa aŋ bi baa to, mi bi u tiina sariya ka dii, bɛɛ wiaa mi bi kↄ di mi dii dunia niaa sariya. Mi kↄ di mi laa dunia niaa ta nɛ. 48 Wialiŋ mi si bula pima nɛ jaŋ dii tiina si bi mi wiaa laa dii sariya chɛɛ-la dunia si jaŋ dɛrɛ. 49 Wialiŋ mi si bula, mi titia doluŋ lɛ dee mi bul. Mi Nyimma-la si tiŋmi, u titia nɛ dagɛmi wialiŋ mi síi bul. 50 Mi jima ari wialiŋ u síi dagu jaŋ pi nialiŋ síi toba miisi-la si bi dɛrɛ. Ŋii wiaa, wialiŋ kala mi síi bul ŋaa mi Nyimma nɛ dagɛmi."
1 Lɛɛlɛ u ka tapulii kubala nɛ, ka di J_uu tiŋŋaa diisiŋ kieliŋ gbiele-la yi. Bua deeŋ lɛ Yesu jiŋ ari u jaŋ leŋ dunia deeŋ aŋ mu u Nyimma teeŋ. U cho nialiŋ síi to u hariŋ nɛ dunia deeŋ lɛ. Bua deeŋ lɛ saa dagɛ ari u cho u haritooroo nɛ a mu kieli. 2 Tapulii-la didaaniŋ Yesu ari u haritooroo hↄŋ di ba dii kudiilee. Bua deeŋ lɛ di Sitaani ku juu Saamↄŋ bie Judas Isikarↄt duu joŋ Yesu yallɛ. 3 Yesu fa jima ari u nɛ lii Wia teeŋ nɛ. U si lii Wia teeŋ ŋii, u jaŋ bira miira mu u teeŋ. U bira jima ari u Nyimma fa joŋ kuŋ-kala doluŋ nɛ a hɛ u nisiŋ lɛ. 4 Ŋii nɛ Yesu sii kudiile-la nyuŋ, a wuri u gɛri-baliŋ bil, aŋ joŋ pↄpↄ vↄↄ u tiŋa, 5 a ŋaa liiŋ hɛ taasi-gbaŋa lɛ, a suomo susↄŋ u haritooro-la naasiŋ a kɛŋ pↄpↄ-la titiikɛ. 6 U si ku yi Saamↄŋ Piita lɛ, ŋii nɛ Piita piɛsu a bul, "Mi Tiina, ŋŋ chɛ di ŋ nɛ sↄŋ mi naasiŋ?" 7 Ŋii nɛ Yesu bula pu, "Bua deeŋ lɛ ŋ bi jiŋ wii-la mi síi ŋaa, ama u hariŋ lɛ ŋ jaŋ jiŋ u bubuↄŋ." 8 Ŋii nɛ Piita bira bula pu a bul, "Ŋ bi jaŋ sↄŋ mi-na naasiŋ da." Ŋii nɛ Yesu ma bul, "Di mi nɛ bi ŋ naasiŋ sↄmↄ, ŋ bira bi mi haritooru ŋaa." 9 Ŋii nɛ Piita bira bul, "Mi Tiina, di ŋii-na nɛ, sí mi naasiŋ duŋduŋa sↄŋ, sↄŋ mi nyuŋ ari mi nisaa maa." 10 Ŋii nɛ Yesu bul, "Nii-la kala si fo liiŋ, u yaraa kala zↄmↄ nɛ, u saa bira bi maga duu fo liiŋ, ((see duu sↄŋ u naasiŋ duŋduŋa.)) Ma kala saa bi disinniŋ kɛnɛ, ama ni-bala duŋduŋa nɛ kɛŋ disinniŋ ma tuↄŋ." 11 Yesu paala jiŋ nii-la síi chɛ duu joŋu yallɛ nɛ. Ŋii nɛ tii u bul di ba kala tuↄŋ dee bi pulla ŋii. 12 Yesu si sↄŋ u haritooro-la naasiŋ dɛrɛ, u bira joŋ u gɛriŋ laalɛ a bira mu hↄŋ u di-hↄnuŋ, ŋii nɛ aŋ piɛsɛba a bul, "Ma jiŋ wii-la mi si ŋaama lɛ bubuↄŋ nɛɛ? 13 Ma kɛŋmi kaa yirɛ ma kuhiaŋ ari ma Tiina. U saa kɛŋ woŋbiiŋ nɛ di ma yirɛmi ŋii, bɛɛ wiaa mi nɛ sɛnɛ ŋii. 14 Mi si ŋaa ma Tiina ari ma kuhiaŋ aŋ sↄŋ ma naasiŋ, u maga di ma saa sↄŋ ma dↄŋsuŋ tiŋŋaa naasiŋ. 15 Mi laa sipaaŋ ŋaama-na nɛ, di ma saa wuo ŋiŋaa ŋii dↄŋↄ lɛ. 16 Wutitii nɛ mi bulaa pima, tiŋtinnu kala bi u kuhiaŋ kii, nii-la ma ba si tima, u ma bi nii-la si timu kii. 17 Ma lɛɛlɛ si jiŋ wiaa deeŋba ŋii, di ma níi ŋaaba, ma tuↄŋ jaŋ tↄrɛ. 18 Ma kala dee mi bul ari ma tuↄŋ jaŋ tↄrɛ. Mi jiŋ nialiŋ mi si liisa nɛ. Wii-la ba si ŋmuŋsa Wia teniŋ tuↄŋ sɛnɛ jaŋ ŋaa wutitii. Ba bula ari la di nii-la kala si pɛ dↄŋↄ lɛ dii kudiilee nɛ jaŋ miira gollimi lɛ. 19 Mi bul wiiŋ deeŋ pipima nɛ, ka duu-na ŋaa, di ŋii nɛ sɛnɛ kↄ duu ŋaa, ma jaŋ laa mi wiaa dii ari mi nɛ ŋaa Kirisito, nii-la wiaa ba si ŋmuŋsa. 20 Wutitii nɛ mi bulaa pima, nii-la kala si kɛŋ nii-la mi si tima woruŋ, u tiina kɛŋ mi ma woruŋ nɛ. Nii-la ma kala si kɛŋmi woruŋ, u tiina ma kɛŋ nii-la si tiŋmi woruŋ nɛ." 21 Yesu si bul wiaa deeŋba dɛrɛ, u tuↄŋ bi di-bala pina. Ŋii nɛ u chaasa bul, "Wutitii nɛ mi bulaa pima, ma dↄŋↄ nɛ jaŋ joŋmi yallɛ." 22 Ŋii nɛ u haritooro-la miira didaasɛ dↄŋↄ. Ba bi jiŋ tiina u síi dagu. 23 Yesu haritooro-la tuↄŋ nii-la u fa si cho nɛ fa hↄnↄ kpagu. 24 Ŋii nɛ Saamↄŋ Piita lↄgɛ u haritooro-la dↄŋↄ duu piɛsɛ Yesu-na di kubɛɛ nɛ u didagɛ? 25 Ŋii nɛ haritooro-la fa si kpagɛ Yesu wasa suusa mu yi Yesu a piɛsu a bul, "Mi Tiina, kubɛɛ nɛ?" 26 Ŋii nɛ Yesu bul, "Mi si jaŋ joŋ boroboro yuu disiŋ a pi nii-la, u nɛ ŋii." Ŋii nɛ u joŋ boroboro-la a yuu disiŋ a joŋo pi Judas, nii-la si ŋaa Saamↄŋ Isikarↄt bie. 27 Judas si yia laa boroboro-la dɛrɛ, Sitaani ku juu-u. Ŋii nɛ Yesu bula pu, "Wii-la ŋ síi chɛ di ŋ ŋaa, ŋaau lima lima." 28 Nialiŋ dↄŋsuŋ kala fa síi dii kudiile-la, ba bi jiŋ wii-la kala u fa si bula bubuↄŋ. 29 Judas fa síi kori ba moribiee ŋii, Yesu haritooro-la dↄŋsuŋ fa biina ari Yesu faa chɛ duu mu yↄↄ kialiŋ ba síi chɛ di ba dii nɛ gbiele-la lɛ, koo duu joŋ kuŋ nɛ a pi summoo. 30 Judas si laa boroboro-la dɛrɛ, u guu sii a lii lima lima. Bua-la lɛ titaŋ nɛ. 31 Judas si lia, ŋii nɛ Yesu bul di niaa jaŋ na u-na Nuhuobiine Bie doluŋ si magɛ ŋii. Niaa ma jaŋ tou lɛ nɛ a na ŋii Wia si kɛŋ doluŋ. 32 Ŋii nɛ Yesu bira bul, "Mi si jaŋ dagɛ Wia doluŋ si magɛ ŋii, ŋii nɛ Wia ma jaŋ dagɛ mi-na Nuhuobiine Bie doluŋ si magɛ ŋii. U jaŋ ŋaa ŋii lima. 33 Mi biiriŋ, mi bira bi jaŋ hɛ ma teeŋ dieni. Ma jaŋ bee chɛmi. Ama mi si bul ŋii a pi J_uu tiŋŋaa, mi jaŋ bul ŋii a pima maa. Lee-la mi si jaŋ mu, ma bi jaŋ wuo mu dimɛ. 34 N_ii-falii nɛ mi bilee pima. U nɛ ŋla: Ma jima ari mi choma nɛ woruŋ. Má cho dↄŋↄ ari mi si choma ŋii. 35 Di ma nɛ cho dↄŋↄ, ŋii lɛ nɛ niaa kala jaŋ to jiŋ ari ma sɛnɛ ŋaa mi haritooroo nɛ." 36 Ŋii nɛ Saamↄŋ Piita piɛsɛ Yesu a bul, "Mi Tiina, nii nɛ ŋ mumu?" Ŋii nɛ Yesu ma bula pu a bul, "Lee-la mi si jaŋ mu, ŋ bi jaŋ wuo to mu, ama u hariŋ nɛ ŋ jaŋ wuo to." 37 Ŋii nɛ Piita bira piɛsu a bul, "Mi Tiina, bɛɛ nɛ tii mi bi jaŋ wuo to ŋ hariŋ lɛɛlɛ? Mi paala ŋaa siri di mi joŋ mi miisiŋ yↄↄ suuŋ nɛ ŋ wiaa." 38 Ŋii nɛ Yesu piɛsu a bul, "Ŋ sɛnɛ ŋaa siri di ŋ joŋ ŋ miisiŋ yↄↄ suuŋ nɛ mi wiaa? Wutitii nɛ mi bulaa piŋ, ka di ji-bele-na yel, ŋ jaŋ bul naaŋsiiŋ butori ari ŋ bimi jiŋ."
1 Ŋii nɛ Yesu si, "Ma sí leŋe di ma tuↄŋ vugimɛ. Má laa Wia wiaa dii a laa mi ma wiaa dii. 2 Mi Nyimma jaŋ lɛ diisiŋ yuga hɛ dimɛ. Di ŋii fa dee, mi bi jaŋ bula pima ari mi jaŋ mu wasɛ leriŋ a bilma lɛ. 3 Di mi nɛ mua a wasɛ lee-la bilma lɛ dɛrɛ, mi jaŋ bira kↄ a kɛŋma kaa mu mi teeŋ Wia-jaŋ lɛ, di la kala hɛ di-bala. 4 Lee-la ma mi si jaŋ mu, ma jiŋ woŋbiiŋ nɛ." 5 Ŋii nɛ Tↄmas bula pu a bul, "La Tiina, la bi jiŋ lee-la ŋ síi mu, ɛɛ nɛ la jaŋ wuo ŋaa jiŋ u woŋbiiŋ?" 6 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Mi nɛ ŋaa woŋbiiŋ aa mu Wia-jaŋ. Mi nɛ bira Wutitii Tiina maa, a biraa pi niaa ma miisiŋ. Nuu-kala bi mi Nyimma teeŋ wuo mu, see duu tomi lɛ. 7 Di ma nɛ jiŋmi, ma jiŋ mi Nyimma ma nɛ. A lii jiniŋ saa ma paala jimu nɛ a nau maa." 8 Ŋii nɛ Filip bula pu a bul, "Mi Tiina, dagɛla la Nyimma, wii-la kala la síi chɛ nɛ ŋii." 9 Ŋii nɛ Yesu piɛsu a bul, "Filip, la di ŋ hɛ dimɛ a dieni ŋii, ka ŋ ha bimi jiŋŋ? Nii-la kala si nami, u na mi Nyimma ma nɛ. Bɛɛ nɛ saa tii ŋ bul di mi dagɛma mi Nyimma? 10 Ŋ bi laa dii ari mi hɛ mi Nyimma lɛ nɛ, mi Nyimma ma hɛmi lɛɛ? Wialiŋ kala mi si yie bulaa pima, mi titia doluŋ lɛ dee mii bul. Wialiŋ ma mi síi ŋaa, mi Nyimma hɛmi lɛ níi ŋaa ŋii. 11 Má laa dii ari mi hɛ mi Nyimma lɛ nɛ, mi Nyimma ma hɛmi lɛ. Di ma nɛ bi ŋii wuo laa dii, má laa dii a tiŋ wialiŋ mi síi ŋaa wiaa. 12 Wutitii nɛ mi bulaa pima, nii-la kala si laa mi wiaa dii, u jaŋ wuo ŋiŋaa wialiŋ mi síi ŋaa. U jaŋ paala wuo ŋaa kii wialiŋ mi síi ŋaa, bɛɛ wiaa mi jaŋ miira mu mi Nyimma teeŋ. 13 Kuŋ-na kala ma si piɛsɛ chichɛ mi doluŋ lɛ, mi jaŋ joŋo pima. Mi jaŋ ŋaa ŋii di niaa wuo tomi lɛ a na mi Nyimma si kɛŋ doluŋ ŋii, a yirɛ u yiriŋ. 14 Di ma níi chɛ kuŋ-kala mi doluŋ lɛ, mi jaŋ ŋaa pima." 15 Ŋii nɛ Yesu bira bul, "Di ma nɛ chomi, ma jaŋ tuto mi niiŋ wiaa. 16 Di ma níi ŋaa ŋii, mi jaŋ sul mi Nyimma duu joŋ u Diŋ-zↄŋ-la pima, duu pipɛma lɛ. U jaŋ hɛ ma teeŋ a kaa mu wuu. 17 U jaŋ didagɛma wutitii. Dunia niaa buu jiŋ. Ba bi jaŋ wuo nau, ŋii nɛ tii u bi jaŋ wuo hɛba lɛ. Ama ma-na jimu nɛ. U hɛ ma teeŋ nɛ. U saa jaŋ hɛma lɛ. 18 Mi bi jaŋ leŋ ma duŋduŋa ta, mi jaŋ miira kↄ ma teeŋ. 19 U ka mua dunia niaa bira bi jaŋ nami, ama ma-na jaŋ nami. Mi si jaŋ kɛŋ miisiŋ ŋii, ma ma jaŋ kɛŋ miisiŋ. 20 Tapulii-la Wia si jaŋ joŋ u Diŋ-zↄŋ-la hɛma lɛ nɛ, ma jaŋ jiŋ ari mi hɛ mi Nyimma lɛ nɛ, ma ma hɛmi lɛ, mi ma hɛma lɛ. 21 Nii-la kala si nii mi niiŋ wiaa aa toba, u tiina nɛ chomi. Mi Nyimma ma saa jaŋ cho nii-la si chomi. Mi ma jaŋ cho tiina a kɛŋ mi titia kaa dagu." 22 Ŋii nɛ Judas bul (nii-la ba síi yirɛ Isikarↄt dee), "Mi Tiina, ɛɛ nɛ ŋ jaŋ ŋaa a kɛŋ ŋ titia dagɛla, aŋ bi ŋ titia kaa dagɛ dunia niaa?" 23 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Nii-la kala si chomi, u jaŋ tuto mi niiŋ wiaa. U si ŋaa ŋii, mi Nyimma ma jaŋ chou. La di mi Nyimma kala ma jaŋ ku hɛu lɛ. 24 Nii-la si bimi cho, u bi mi niiŋ wiaa ka to. Wialiŋ ma si nii saa, mi titia dee bi bul. Ama mi Nyimma-la si tiŋmi nɛ dagɛmi mii bul. 25 Mi ha hɛ ma teeŋ nɛ, ŋii nɛ mi bul wiaa deeŋba pipima. 26 Ama mi Nyimma jaŋ joŋ u Diŋ-zↄŋ-la duu ku tuu a hɛma lɛ mi doluŋ lɛ. U jaŋ pɛma lɛ a wuo dagɛma wii-kala, a leŋ di ma liisi wialiŋ kala mi si bula pima. 27 Mi síi mu ŋii, mi jaŋ leŋ di ma hↄŋ ari yarifiɛlaa di ma tuↄŋ tↄrɛ. Yarifiɛla-la mi si pima, u bi naga yarifiɛla-la dunia niaa si kɛnɛ nɛ. Ma sí leŋe di ma tuↄbiinaa vugimɛ, a bira sí leŋe di fawulluŋ ma kɛŋma. 28 Ma nia ari mi si bula pima ari mi jaŋ miira viiri aŋ bira miira kↄ ma teeŋ. Di ma nɛ fa chomi, ma tuↄŋ fa jaŋ tↄrɛ ari mi si mu mi Nyimma teeŋ, bɛɛ wiaa u nɛ kɛŋ doluŋ a kiimi. 29 Mi laa sipaaŋ bul wiaa deeŋba pipima nɛ, ka di ba-na ŋaa, ma jaŋ laaba dii. 30 Mi bi jaŋ wuo bul wiaa ma teeŋ a dieni, bɛɛ wiaa dunia kuoro ka kↄ nɛ. U bi dol kala kɛnɛ mi lɛ. 31 Ama mii chɛ di dunia niaa jiŋ ari mi cho mi Nyimma nɛ. Ŋii nɛ tii mi ŋiŋaa wialiŋ kala u si si di mi ŋaa. Má leŋ di la lii. Má sii."
1 Ŋii nɛ Yesu si, "Mi nagɛ tia-la titia ba síi yirɛ vaiŋ nɛ. Ama mi nɛ tii-titii-la. Mi Nyimma ma nagɛ nii-la síi beŋ tia-la nɛ. 2 Naakel-la kala si mɛrɛ tia-la lɛ aŋ bi nɛŋ, u yie kere ta nɛ, naakel-la kala síi nɛŋ, u yie buoro ta nɛ, ka di u wuo faasa nɛŋ woruŋ. 3 Ma tuↄŋ paala bira bi disinniŋ kɛnɛ a tiŋ wialiŋ mi si bula pima. 4 Má mɛrɛmi lɛ di mi ma mɛrɛma lɛ. Tia naakelee duŋduŋa bi jaŋ wuo nɛŋ, see di ba mɛrɛ tia geŋtine lɛ. Ma ma bi jaŋ wuo tiŋ tiŋtiŋ-zↄŋŋↄↄ, see di ma mɛrɛmi lɛ." 5 Ŋii nɛ Yesu bira bul, "Mi nagɛ tia nɛ, ma ma nagɛ tia-la naakelee. Nii-la kala si mɛrɛmi lɛ, mi ma mɛrɛ tiina lɛ. Ŋii nɛ jaŋ wuo ŋaa duu tiŋ tiŋtiŋ-zↄŋŋↄↄ woruŋ, a tiŋ bɛɛ wiaa di ma nɛ bimi lɛ mɛrɛ, ma bi jaŋ wuo ŋaa wii-kala. 6 Di nuu nɛ bimi lɛ mɛrɛ, ba jaŋ joŋ tiina yuo ta, a nagɛ ba si yie keri tia naakelee ta, ba hil. Ba paaba a yuo hɛ nyiniŋ lɛ ba dii ŋii. 7 Di ma mɛrɛmi lɛ, mi niiŋ wiaa mi si bula pima jaŋ hɛ ma tuↄŋ. Di ma nɛ ŋaa ŋii, kuŋ-kala ma si piɛsɛmi chichɛ, mi jaŋ wuo ŋaa pima. 8 Di ma nɛ tiŋ tiŋtiŋ-zↄŋŋↄↄ woruŋ, ŋla nɛ mi Nyimma yiriŋ jaŋ yirɛ. Ma jaŋ wuo dagɛ ŋii ari ma ŋaa mi haritooroo nɛ. 9 Mi choma ari mi Nyimma si chomi ŋii nɛ. Ŋii wiaa, má mɛrɛmi lɛ di mi choma a kaa mu wuu. 10 Di ma níi to mi niiŋ wiaa, mi jaŋ choma a kaa mu, ari mi síi to mi Nyimma niiŋ wiaa a mɛrɛu lɛ u chomi ŋii. 11 Mi bul wiaa deeŋba pima di ma wuo na tuↄtↄru-la mi si joŋo pima. Ŋii nɛ ma tuↄŋ jaŋ faasa tↄrɛ woruŋ a mu dɛrɛ. 12 Mi choma nɛ woruŋ. Wii-la mi si bula pima di maa ŋaa nɛ ŋla: Má cho dↄŋↄ ari mi si choma ŋii. 13 Di nuu nɛ ŋaa siri duu joŋ u miisiŋ yↄↄ suuŋ u naŋdↄŋↄ wiaa, u chou nɛ woruŋ. Nuu-kala bi nii-la cho magɛ nia deeŋ. 14 Di ma níi ŋaa wialiŋ mi síi bula pima di maa ŋaa, ma jaŋ ŋaa mi naŋdↄŋsuŋ. 15 Mi bira bi jaŋ kɛŋma kaa yirɛ mi tiŋtinnaa, bɛɛ wiaa tiŋtinna bi wii-la u kuhiaŋ síi ŋaa jiŋ. Ama mi-na bul wialiŋ kala mi Nyimma si bula pimi pima nɛ. Ŋii nɛ tii mi kɛŋmaa yirɛ mi naŋdↄŋsuŋ. 16 Ma dee bimi liisa, mi nɛ liisɛma. Mi liisɛma di ma mu faasa ŋaa wu-zↄŋŋↄↄ nɛ, wu-zↄmↄ-la si bi jaŋ lɛl. Di ma níi ŋaa ŋii, mi Nyimma jaŋ pima kuŋ-kala ma si piɛsu chichɛ mi doluŋ lɛ. 17 Wii-la mi si bula pima di maa ŋaa nɛ ŋla: Má cho dↄŋↄ. 18 Di dunia niaa nɛ bɛrɛma, ma jiŋ ari ba laa sipaaŋ bɛrɛmi nɛ. 19 Di ma nɛ fa ŋaa dunia niaa, dunia niaa fa jaŋ choma woruŋ, ari ba si cho dↄŋↄ ŋii. Ma di dunia niaa bi kubala ŋaa. Mi liisɛma dunia niaa tuↄŋ nɛ. Ŋii nɛ tii ba bɛrɛma. 20 Mi laa sipaaŋ bula pima ari tiŋtinnu bi u kuhiaŋ kii. Má liisi wiiŋ deeŋ. Ba si dↄgisɛmi ŋii, ba jaŋ dↄgisɛma ma ŋii. Di ba nɛ fa sɛi mi niiŋ wiaa, ba fa jaŋ sɛi ma ma niiŋ wiaa. 21 Ba jaŋ ŋaa wiaa deeŋba kala a tiŋ ma síi to mi hariŋ wiaa. Ba si bi nii-la si tiŋmi jiŋ nɛ tii baa ŋaa ŋii. 22 Di mi nɛ fa bi ku bul wiaa piba, ba si ŋaa wu-bↄmↄ-la kala, mi fa bi jaŋ wuo bul di ba chei wii-kala. Ama mi si folo ku bul wiaa piba, ba bira bi jaŋ wuo bul ari ba bi wii-kala cheye. 23 Nii-la si bɛrɛmi, tiina bɛrɛ mi Nyimma ma nɛ. 24 Wialiŋ kala mi si ŋaa, nuu-kala biba ŋaa. Di mi nɛ fa biba ŋaa di ba na, ba fa bi jaŋ chei wii-kala. Ama ba naba kala nɛ aŋ ha bɛrɛ la di mi Nyimma kala. 25 Ba si bɛrɛmi ŋii, wialiŋ kala ba si ŋmuŋsa Wia teniŋ tuↄŋ sɛnɛ ŋaa. Ŋla nɛ ba ŋmuŋsɛ, 'Mi bi wii-kala ŋaa chei, ka ba bɛrɛmi.' 26 Ama mi jaŋ leŋ di Wia Diŋ-zↄŋ-la lii mi Nyimma teeŋ a ku tuu hɛma lɛ. U jaŋ pɛma lɛ a dagɛma wutitii. U nɛ jaŋ bul mi wiaa pima. 27 Ma ma jaŋ bul mi wiaa pi niaa, bɛɛ wiaa mi si suomo didagɛ niaa, la di ma kala níi to dↄŋↄ.
1 Mi bul wiaa deeŋba kala pipima di ma sí hariŋ miiru nɛ. 2 Bua-la jaŋ yi di J_uu tiŋŋaa kirima ta Wii-chuↄlɛ diisiŋ lɛ. Bua ma dↄŋ jaŋ yi di niaa kpuma aŋ biinɛ di baa to Wia woŋbiiŋ nɛ ŋii. 3 Ba jaŋ ŋaa wiaa deeŋba kala a tiŋ ba sí bi mi Nyimma jiŋ, a bimi ma jiŋ. 4 Mi bul wiaa deeŋba kala pipima di bua-la nɛ ku yi di wiaa deeŋba ŋiŋaa, ma jaŋ liisi ari mi bula pima. La di ma kala fa síi to dↄŋↄ, ŋii nɛ tii mi bi wiaa deeŋba bula pima faafaa. 5 Ama lɛɛlɛ mii mu nii-la si tiŋmi nɛ, aŋ ka ma kuŋ-kala ha bi mi piɛsa a bul di nii nɛ mii mu? 6 Mi si bul wiaa deeŋba pima lɛɛlɛ ŋla, ma tuↄŋ cheye nɛ. 7 Ama wutitii nɛ mi bulaa pima ŋla. Mi síi mu ŋii, u jaŋ zↄmↄ pima. Di mi nɛ bi mua, Wia Diŋ-zↄŋ-la si jaŋ kↄ a pɛma lɛ bi jaŋ kↄ. Ama di mi nɛ mua, mi jaŋ leŋ duu kↄ. 8 Duu nɛ saa kↄ, u jaŋ leŋ di dunia niaa jiŋ ari ba ŋaa haachɛba nɛ. U jaŋ bira dagɛba ŋii ba si jaŋ to a kɛŋ tuↄ-pula Wia sipaaŋ, a bira dagɛba ari Wia jaŋ dii ba sariya. 9 Ba jaŋ jiŋ ari ba si bi mi wiaa laa dii, u ŋii ŋaa haachɛ nɛ. 10 Mi si miira mu mi Nyimma teeŋ ŋii, ma bira bi jaŋ nami. U ŋii ma jaŋ dagɛ ari mi kɛŋ tuↄ-pula nɛ Wia sipaaŋ. 11 Wia si folo dii dunia kuoro Sitaani sariya ŋii, ba ma jaŋ jiŋ ari Wia ma jaŋ dii ba sariya. 12 Wiaa yuga nɛ mi ha kɛŋ di mi bula pima, ama ma biba wuo nyalimɛ. 13 Ama di Wia Diŋ-zↄŋ-la nɛ kↄ, u jaŋ dagɛma wutitii kala. U bi jaŋ bubul wiaa u titia doluŋ lɛ, ama wialiŋ kala u si nii mi Nyimma niiŋ lɛ nɛ u jaŋ bul. U ma jaŋ dagɛma wialiŋ kala si jaŋ ŋaa. 14 U jaŋ leŋ di niaa yirɛ mi yiriŋ, bɛɛ wiaa wialiŋ kala mi si kɛnɛ mi bul, u jaŋ kaa ku bula pima. 15 Ku-la kala mi Nyimma si kɛnɛ ŋaa mi kuŋ nɛ. Ŋii nɛ tii mi bula pima ari wialiŋ kala mi si kɛnɛ mi bul, Wia Diŋ-zↄŋ-la jaŋ kaa ku bula pima." 16 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba a bul, "Ma bira bi jaŋ nami. Tapulaa baŋmɛnɛ chɛɛŋ nɛ ma jaŋ bira nami." 17 Ŋii nɛ u haritooroo dↄŋsuŋ pipiɛsɛ dↄŋↄ a bul, "Wiiŋ deeŋ bubuↄŋ nɛ bɛɛ? U bula pila ari tapulaa baŋmɛnɛ la bi jaŋ nau, di tapulaa baŋmɛnɛ chɛɛŋ nɛ la bira jaŋ nau. U bira bula ari u si jaŋ mu u Nyimma teeŋ nɛ tii la bira bi jaŋ nau. 18 U si yie bul di tapulaa baŋmɛnɛ deeŋ, u bubuↄŋ nɛ bɛɛ? La bi u bubuↄŋ jiŋ." 19 Yesu jima ari baa chɛ di ba piɛsu nɛ. Ŋii nɛ u bula piba, "Mi si si tapulaa baŋmɛnɛ ma bi jaŋ nami, di tapulaa ma baŋmɛnɛ chɛɛŋ ma jaŋ bira nami, ŋii wiaa nɛ ma pipiɛsɛ dↄŋↄↄ? 20 Wutitii nɛ mi bulaa pima, ma jaŋ ŋmuŋmoo niiŋ kala, di dunia niaa tuↄŋ tↄrɛ, ma tuↄŋ jaŋ chei, ama ma tuↄ-chei-la jaŋ miira birimɛ tuↄtↄruŋ. 21 Di haala luoruŋ níi wii duu chɛ u lul, u yie tuunɛ niiŋ nɛ. U hɛɛŋ yie nɛ. Duu nɛ saa ku lul bile dɛrɛ, u yu u hɛɛ-la kala lɛ. U si lul bie nɛ tii u tuↄŋ yie tↄrɛ. 22 Ŋii nɛ saa u jaŋ nagɛma ma lɛ. Lɛɛlɛ ma tuunɛ niiŋ nɛ, ama mi jaŋ bira nama di ma tuↄŋ kala tↄrɛ. Bua-la lɛ nuu-kala bi jaŋ wuo ŋaa di ma tuↄŋ bira chei. 23 Di tapulii-la nɛ yie, ma bi jaŋ piɛsɛmi chichɛ kuŋ-kala. Wutitii nɛ mi bulaa pima, mi Nyimma jaŋ pima kuŋ-kala ma si piɛsu chichɛ mi doluŋ lɛ. 24 Lɛɛlɛ ŋla ma ha bi kuŋ-kala piɛsu chichɛ mi doluŋ lɛ. Ŋii wiaa má saa piɛsu, u jaŋ joŋo pima, di ma tuↄŋ faasa tↄrɛ a mu dɛrɛ. 25 Wiaa deeŋba kala mi síi bul, namagaba nɛ mii magɛ. Ama bua kubala jaŋ yi, mi bira bi jaŋ magɛ namagaba, mi jaŋ chaasa bul wiaa pima a mu tigɛ mi Nyimma lɛ, di ma jiŋ ba bubuↄsaa woruŋ. 26 Di tapulii-la nɛ yie, ma nɛ jaŋ piɛsu chichɛ kiaa mi doluŋ lɛ. Mi bi si mi nɛ jaŋ sula pima, 27 bɛɛ wiaa mi Nyimma titia ma choma nɛ. Ma chomi nɛ a laa mi wiaa dii ari mi lii u teeŋ nɛ. Ŋii nɛ tii u ma choma. 28 Mi lii mi Nyimma teeŋ nɛ a ku tuu dunia. Lɛɛlɛ mi saa jaŋ leŋ dunia aŋ miira mu mi Nyimma teeŋ." 29 Ŋii nɛ u haritooro-la bula pu a bul, "Lɛɛlɛ ŋ chaasaa bul wiaa nɛ. Ŋ bira bi namagaba ka magɛ. 30 Lɛɛlɛ la jima di ŋ jiŋ wii-wii-kala nɛ, ŋ bí chɛ di nuu-kala piɛsiŋ wii-kala. Wiiŋ deeŋ nɛ ŋaa di la jiŋ ari ŋ lii Wia teeŋ nɛ." 31 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛba, "Lɛɛlɛ saa ma laa mi wiaa dii nɛɛ? 32 Bua-la jaŋ yi, u saa paala yi ma nɛ, ma kala jaŋ pisɛ a mu ma diisiŋ, aŋ ka mi duŋduŋa. Ama saa, mi bi jaŋ ŋaa mi duŋduŋ. Mi Nyimma hɛmi lɛ nɛ. 33 Mi bul wiaa deeŋba pima di ma wuo hↄŋ ari yarifiɛlaa nɛ. Dunia deeŋ tuↄŋ ma jaŋ na hɛɛŋ. Ama má leŋ di ma nyuŋ nyaasɛ. Mi yuo dii dunia nɛ."
1 Yesu si bul wiaa deeŋba dɛrɛ, u wula beŋ wia nyuŋ aŋ bul, "Mi Nyimma, bua-la yie nɛ. Leŋ di mi-na ŋ Bie laa yiriŋ, di mi ma leŋ di ŋ yiriŋ yirɛ. 2 Ŋ nɛ joŋ doluŋ pimi di mi bibeŋ nuhuobiinee kala, a joŋ miisi-la si bi dɛrɛ a pi nialiŋ kala ŋ si liisa pimi. 3 Nialiŋ si jima ari ŋ nɛ sɛnɛ ŋaa Wia, Wia bira tuo, aŋ pɛ jiŋ mi-na Yesu Kirisito, nii-la ma ŋ si tima, ba nɛ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. 4 Mi leŋe ŋ laa yiriŋ nɛ tiŋteeŋ deeŋ lɛ. Mi tiŋ tiŋtimii-la dɛrɛ nɛ, tiŋtimii-la ŋ si joŋo pimi di mi tiŋ. 5 Oo, mi Nyimma, leŋ di mi yiriŋ yirɛ ŋ sipaaŋ lɛɛlɛ, yiri-la la di ŋ kala fa si laa, aŋ ka ŋ-na suomo ŋaa dunia. 6 Mi leŋe nialiŋ ŋ si liisa pimi dunia niaa tuↄŋ jimiŋ nɛ. Ba fa ŋaa ŋ kiaa nɛ, ŋ nɛ liisɛba pimi. Ba nɛ sɛi ŋ niiŋ wiaa. 7 Lɛɛlɛ ba jima ari wii-kala mi si ŋaa, mi ŋaa ŋ doluŋ lɛ nɛ. 8 Mi bul ŋ niiŋ wialiŋ ŋ si bula pimi piba nɛ. Ba laa dii a jiŋ ari wutitii nɛ, mi sɛnɛ lii ŋ teeŋ nɛ. Ba ma laa dii ari ŋ nɛ tiŋmi. 9 Mi suluŋ pipiba nɛ. Mi biŋ sula pipi dunia niaa, see nialiŋ ŋ si liisa pimi duŋduŋa. Ba nɛ ŋaa ŋ kiaa. 10 Nialiŋ kala mi si kɛnɛ ŋaa ŋ niaa nɛ. Nialiŋ kala ŋ ma si kɛnɛ ŋaa mi ma niaa nɛ. Ba nɛ leŋe mi laa yiriŋ. 11 Lɛɛlɛ mii kↄ ŋ teeŋ nɛ, mi bira bi jaŋ hɛ dunia lɛ, ama ba-na jaŋ hɛ dunia lɛ. Mi Nyimma, ŋ nɛ ŋaa nii-la si bi disinniŋ kɛnɛ. Beŋ nialiŋ ŋ si liisa pimi woruŋ ŋ doluŋ lɛ, a leŋ di ba ŋaa kubala, ari la di ŋ kala si ŋaa kubala ŋii. 12 Mi fa si hɛ ba teeŋ, mi beŋ ba nyuŋ nɛ woruŋ ŋ doluŋ lɛ, dol-la ŋ si joŋo pimi nɛ mi kaa beŋba. Mi si ŋaa ŋii, ba kubala ma bi lɛlɛ, see nii-la si maga duu lɛl, di wialiŋ ba fa si ŋmuŋsa Wia teniŋ tuↄŋ sɛnɛ ŋaa. 13 Lɛɛlɛ saa mii kↄ ŋ teeŋ nɛ. Mi ha si hɛ dunia lɛ ŋii, ŋii nɛ mi bul wiaa deeŋba piba di ba tuↄŋ faasa tↄrɛ, ari mi tuↄŋ si tↄrɛ ŋii. 14 Mi bul ŋ niiŋ wiaa piba nɛ. Ba di dunia niaa bi kubala ŋaa, ari la di dunia niaa si bi kubala ŋaa ŋii. Ŋii nɛ tii dunia niaa bɛrɛba. 15 Mi bi si di ŋ liisɛba dunia lɛ, ama mi si di ŋ pↄba nɛ a liisɛba Sitaani nisiŋ lɛ. 16 Ba di dunia niaa bi kubala ŋaa, ari la di dunia niaa si bi kubala ŋaa ŋii. 17 Ŋ niiŋ wiaa ŋaa wutitiiba nɛ. Dagɛba, di ba bira sí disinniŋ kɛŋ. 18 Ŋ nɛ tiŋmi dunia niaa teeŋ. Ŋ si tiŋmi ŋii, ŋii titia nɛ mi ma tiŋba dunia niaa teeŋ. 19 Mi joŋ mi miisiŋ nɛ a yↄↄ suuŋ ba wiaa. Mi ŋaa ŋii di ba ma ŋaa siri di ba joŋ ba miisiŋ yↄↄ suuŋ wutitii wiaa nɛ. 20 Mi biŋ sula pipiba duŋduŋ, mi pɛ sula pi nialiŋ si laa mi wiaa dii a tiŋ ba si bul mi wiaa piba lɛ nɛ. 21 Mii suluŋ ŋii di ba kala wuo ŋaa kubala nɛ. Ŋ hɛmi lɛ nɛ. Mi ma hɛŋ lɛ. Leŋ di ba kala ma wuo hɛla lɛ. Di ŋ nɛ ŋaa ŋii, dunia niaa jaŋ wuo laa dii ari ŋ nɛ tiŋmi. 22 Ŋ si leŋ mi laa yiriŋ ŋii, ŋii nɛ mi ma leŋ ba laa yiriŋ. Mi ŋaa ŋii di ba kala wuo ŋaa kubala nɛ, ari la di ŋ kala si ŋaa kubala ŋii. 23 Mi hɛba lɛ nɛ, ŋ ma hɛmi lɛ. La hɛ dↄŋↄ lɛ ŋii di ba wuo ŋaa kubala nɛ. Ŋii nɛ dunia niaa jaŋ jiŋ ari ŋ nɛ tiŋmi. Ba ma jaŋ jiŋ ari ŋ choba nɛ ari ŋ si chomi ŋii. 24 Mi Nyimma, ŋ paala chomi nɛ a leŋ mi laa yiriŋ, ka dunia-na suomi. Mi saa chɛ di ŋ leŋ di nialiŋ ŋ si liisa pimi, di ba hɛ mi teeŋ lee-na kala mi si jaŋ hɛ, di ba wuo na ŋii ŋ si leŋe mi laa yiriŋ. 25 Mi Nyimma, ŋ kɛŋ wutitii. Dunia niaa biŋ jiŋ, ama mi-na jimiŋ nɛ. Niaa deeŋba ma jiŋ ari ŋ nɛ tiŋmi. 26 Mi saa ŋaa ba jimiŋ nɛ, mi saa ha jaŋ leŋ di ba jimiŋ. Mi ŋaa ŋii, di ŋii ŋ si chomi, di ba ma cho dↄŋↄ, di mi ma hɛba lɛ."
1 Yesu si bul wiaa deeŋba dɛrɛ, ba duu haritooroo sii kieli fuo-naaŋ kubala ba kaa yirɛ Kidirↄŋ. Lee kubala nɛ fa hɛ dimɛ ba chↄŋsɛ tiisiŋ. Ŋii nɛ Yesu ari u haritooroo juu lee-la. 2 Ba vɛnɛɛ mu lee-la nɛ, ŋii nɛ tii Judas, nii-la si joŋu yallɛ, ma wuo jiŋ dimɛ. 3 Ŋii nɛ Judas kɛŋ laali-yuoroo dↄŋsuŋ ari nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ tiŋtinni-biisiŋ, ari Farisii tiŋŋaa tiŋtinni-biisiŋ, di ba mu kɛŋ Yesu. Ba mu lee-la Yesu si hɛ. Ba síi mu ŋii, ba kori chaanaa, ka-pilaa ari nyiniŋ ari ba ba-kiaa. 4 Yesu jiŋ wii-la kala fa si jaŋ ŋaau lɛ nɛ. Ŋii nɛ u mu cheŋba a piɛsɛba, "Kubɛɛ nɛ maa chɛɛ?" 5 Ŋii nɛ ba si, "Yesu si lii Nazarɛt nɛ la chichɛ." Ŋii nɛ u bula piba, "Mi nɛ ŋla." Judas, nii-la fa si jaŋ joŋu yallɛ, u ma fa hɛ ba tuↄŋ nɛ. 6 Yesu si bul ŋii, ba miira yala mu hariŋ a tuu tel. 7 Ŋii nɛ Yesu bira piɛsɛba a bul, "Kubɛɛ nɛ maa chɛ?" Ba si, "Yesu si lii Nazarɛt." 8 Ŋii nɛ Yesu bula piba, "Mi laa sipaaŋ bula pima ari mi nɛ ŋla. Di ma níi chɛmi, má leŋ di ni-kaanaa viiri." 9 (U bul ŋii di wii-la u fa si bula, duu wuo sɛnɛ ŋaa wutitii. U fa bula ari nialiŋ kala Wia si liisa pu, ba kuŋ-kala bi lɛlɛ.) 10 Saamↄŋ Piita fa kori tokobii nɛ. Ŋii nɛ u tuurɛ a ta nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ dia-yomo na-diiŋ digiliŋ a keri. Yomo-la yiriŋ nɛ fa Malikas. 11 Ŋii nɛ Yesu bula pi Piita a bul, "Joŋ ŋ tokobii-la hɛ u pɛɛŋ lɛ. U bi maga di mi na hɛɛ-la, mi Nyimma síi chɛ di mi na, koo?" 12 Ŋii nɛ laali-yuoroo ari ba kuhiaŋ ari J_uu tiŋŋaa titinni-biisi-la kɛŋ Yesu a vↄbu. 13 Ba laa sipaaŋ kɛnu kaa mu Anas teeŋ nɛ. Anas nɛ fa ŋaa Kayafas hiili-baala. Jina-la Kayafas ma nɛ fa ŋaa nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ. 14 Kayafas nɛ fa laa sipaaŋ bula pi J_uu tiŋŋaa ari ni-bala nɛ laa tiŋteeŋ niaa kala nyuŋ suu, u nɛ kpia ni-daŋ si suba. 15 Saamↄŋ Piita ari Yesu haritooroo dↄŋↄ to Yesu hariŋ, a juu nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ kaala. Kuhiaŋ-la fa jiŋ Yesu haritooro deeŋ nɛ. Ŋii wiaa haritooru-la to Yesu hariŋ a juu kaala-la tuↄŋ. 16 Ka Piita chiŋ kaala-la jeeŋ hariŋ boiŋniiŋ. Ŋii nɛ Yesu haritooro-la dↄŋↄ, nii-la nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ si jima, u miira lii, a bula pi toli-bie kubala si pↄ boiŋ-la niiŋ duu leŋ di Piita ku juu, aŋ kɛŋ Piita ku juu. 17 Ŋii nɛ tolo-la si chiŋ boi-la niiŋ piɛsɛ Piita, "Ŋ ma bi baal-la haritooroo dↄŋↄ ŋaa?" Ŋii nɛ Piita si, "Ai, mi dee." 18 Di waariŋ fa hɛ dimɛ. Ŋii nɛ dia-la tiŋtinnaa ari nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ tiŋtinni-biisiŋ hɛ nyiniŋ a china golli aa wieni. Piita ma mu chiŋ ba teeŋ aa wieni nyiŋ-la. 19 Ŋii nɛ nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ piɛsɛ Yesu wiaa a tigɛ u haritooroo lɛ ari wialiŋ u fa síi dagu. 20 Ŋii nɛ Yesu bul, "Wialiŋ kala mi si bula, mi yie chiŋ ni-daŋ tuↄŋ nɛ a bul. Mi yie chaasa chiŋ Wii-chuↄlɛ diisiŋ tuↄŋ nɛ ari Wia-dia tuↄŋ, lee-la J_uu tiŋŋaa kala si yie ku hilimi nɛ a bul. Mi ha bi wii-kala luↄra bul. 21 Bɛɛ nɛ saa tii ŋ piɛsɛmi? Piɛsɛ nialiŋ si nii wialiŋ mi si bula, di ba dagiŋ. Ba jiŋ wialiŋ mi si bula nɛ." 22 Yesu si bul ŋii, nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia tiŋtinni-bie dↄŋↄ fallɛ Yesu chaŋkpaŋiŋ lɛ aŋ bul, "Ŋla nɛ u magɛ di ŋ bul wiaa nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ teeŋ koo?" 23 Ŋii nɛ Yesu bul, "Di mi nɛ bul wii chei, u maga di ŋ bul di nuu-kala nii nɛ. Ka di wii-la mi si bula nɛ ŋaa wutitii, bɛɛ nɛ tii ŋ fallɛmi?" 24 Ba si vↄↄ Yesu ŋii, ŋii nɛ Anas leŋ ba kɛnu ŋii kaa mu nii-la si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ Kayafas teeŋ. 25 Ka Piita ha chiŋ kaala-la tuↄŋ aa wieni nyiŋ-la. Ŋii nɛ nialiŋ dↄŋsuŋ piɛsu a bul, "Ŋ ma bi baala deeŋ haritooroo dↄŋↄ ŋaa?" Piita kaa via aŋ bul, "Ai, mi dee." 26 Ŋii nɛ nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiaŋ dia tiŋtinnaa dↄŋↄ ma pɛu lɛ. U fa ŋaa nii-la Piita si ta u digiliŋ keri, u naaŋbii nɛ. U piɛsu a bul, "Mi fa bi ma di baal-la na, lee-la ba si chↄŋsɛ tiisiŋŋ?" 27 Ŋii nɛ Piita bira kaa via aŋ bul di ai, u dee. U bul ŋii dɛrɛ di ji-bele yele. 28 Chichuↄ-fiɛla fɛlɛlɛ ba kɛŋ Yesu lii Kayafas dia lɛ, a kɛnu kaa mu baal kubala dia baa yirɛ Paalit. Paalit nɛ fa hↄŋ Rom kuori-baliŋ nyuŋ lee-la. J_uu tiŋŋaa bi to juu. Ba bi chɛ di ba ŋaa disinniŋ a chei ba kisiŋ lɛ, aŋ wuo dii diisiŋ kieliŋ gbiele kudiilee. 29 Ŋii nɛ Paalit lii a piɛsɛba a bul, "Bɛɛ nɛ ma si baala deeŋ ŋaa chei?" 30 Ŋii nɛ ba bula pu a bul, "Di u nɛ fa bi wii ŋaa chei, la fa bi jaŋ kɛnu kaa kↄ ŋ teeŋ." 31 Ŋii nɛ Paalit bula piba a bul, "Má kɛnu kaa mu to ma titia woŋbiiŋ lɛ a dii u sariya." Ŋii nɛ ba bula pu a bul, "La bi woŋbiiŋ kɛnɛ di la kpu nuu-kala." 32 Yesu fa si daga ari u jaŋ suu daa-gɛsɛɛ nyuŋ, u ŋii sɛnɛ ŋaa wutitii. 33 Ŋii nɛ Paalit miira juu dia a yirɛ Yesu a piɛsu, "Ŋ nɛ ŋaa J_uu tiŋŋaa kuoroo?" 34 Ŋii nɛ Yesu piɛsu, "Ŋ titia nɛ bul wiiŋ deeŋ koo nuu nɛ bul ŋii piŋ a tigɛmi lɛ?" 35 Ŋii nɛ Paalit bira bul, "Mi bi J_uu tiina ŋaa. Ŋ titia nia ari nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ nɛ joŋuŋ hɛ mi nisiŋ lɛ. Bɛɛ nɛ ŋ ŋaa chei?" 36 Ŋii nɛ Yesu bul, "Mi kuoruŋ tuo dunia deeŋ lɛ, di mi kuoruŋ nɛ fa hɛ dunia deeŋ lɛ, mi niaa fa jaŋ yuo laami, di J_uu tiŋŋaa sími wuo kɛŋ. Ama mi kuoruŋ tuo daha." 37 Ŋii nɛ Paalit piɛsu a bul, "Ŋ saa ŋaa kuoru nɛ koo?" Ŋii nɛ Yesu bul, "Wii-la ŋ si bula ŋaa wutitii nɛ. Ba paala lulmi di mi ku ŋaa kuoru nɛ. Mi ku tuu dunia di mi dagɛ niaa, di ba jiŋ wutitii nɛ. Nii-la kala si cho duu jiŋ wutitii yie jegile nii mi teeŋ nɛ." 38 Ŋii nɛ Paalit piɛsu, "Wutitii nɛ bɛɛ?" Ŋii nɛ Paalit miira lii di-jaliŋ J_uu timma-la teeŋ a bula piba a bul, "Mi bi wii-la na baala deeŋ si cheye. 39 Ama jina-na kala, di diisiŋ kieliŋ gbiele-la nɛ yie-na kala, mi yie vɛnɛ liisɛ nialiŋ ba si kaa tↄ dia dↄŋↄ nɛ pima. U ŋii nagɛ ari ma kisiŋ nɛ. Ma saa chɛ di mi liisɛ J_uu tiŋŋaa kuoru-la nɛ ta pimaa?" 40 Ŋii nɛ ba kpia goŋ a bul, "Ai, nia deeŋ dee! Liisɛ Barabas ta. (Barabas fa ŋaa gaaru nɛ.)"
1 Ŋii nɛ Paalit leŋ ba kɛŋ Yesu a viiru. 2 Ba si viiru dɛrɛ, laali-yuoroo kɛŋ sↄsuŋ sua nyuŋ-chuulo a nagɛ kuoro nyuŋ-chuulo a joŋo chuu, a joŋ gɛri-fiaŋ laalu 3 aŋ chuↄlu a bul, "J_uu tiŋŋaa kuoro, laa chuↄluŋ!" aŋ pɛ fallu. 4 Ŋii nɛ Paalit bira miira lii nialiŋ teeŋ a bula piba a bul, "Má bee na, mi kɛnu kaa kuu lii ma teeŋ nɛ di ma jiŋ ari mi-na bi wii-kala na u si cheye a magɛ di ba kpuu." 5 Ŋii nɛ Yesu ku lii a ha chu sↄsuŋ nyuŋ-chuulo-la ari gɛri-fiaŋ-la ba si joŋo laalu. Ŋii nɛ Paalit bula piba, "Má na baal-la." 6 Nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ ari ba tiŋtinni-biisiŋ si nau, ba kpia goŋ a bul, "Leŋ di ba kpaasu daa-gɛsɛɛ nyuŋ." Ŋii nɛ Paalit bula piba, "Má titia kɛnu kpaasɛ daa-gɛsɛɛ nyuŋ. Mi-na bi wii-la u si cheye na." 7 Ŋii nɛ J_uu timma-la bira bul, "U kɛŋ u titia yirɛ Wia Bii nɛ. La kisiŋ lɛ nii-la kala si ŋaa ŋii, u maga di ba kpuu nɛ." 8 Fawulluŋ fa paala kɛŋ Paalit nɛ. U si nia ari ba bul ŋii, fawulluŋ wasa kɛnu. 9 Ŋii nɛ u bira miira juu dia-la a piɛsɛ Yesu a bul, "Nii nɛ ŋ lii?" Yesu bi wii-kala bula. 10 Ŋii nɛ Paalit piɛsu, "Ŋ tↄrɛ ŋ niiŋ nɛɛ? Ŋ bi jiŋ mi kɛŋ doluŋ di mi joŋuŋ taa, a bira kɛŋ doluŋ di mi leŋ di ba kpaasiŋ daa-gɛsɛɛ nyuŋ?" 11 Ŋii nɛ Yesu bula pu, "Ŋ fa bi dol kala kɛnɛ mi lɛ. Wia nɛ piŋ dol-la. Ama nii-la si joŋmi hɛ ŋ nisiŋ lɛ nɛ faasa kɛŋ haachɛba a kiiŋ." 12 Paalit si nii ŋii, u fa cho duu joŋ Yesu ta. Ŋii nɛ J_uu tiŋŋaa faasa kpia goŋ a bul, "Di ŋ nɛ joŋu ta, ŋ bira bi la tiŋteeŋ kuori-baliŋ ba síi yirɛ Siiza naŋdↄŋ ŋaa. Nii-la kala si kɛŋ u titia yiyirɛ kuoru, u tiina ŋaa kuori-baliŋ diŋdↄŋ nɛ." 13 Paalit si nii ŋii, u kɛŋ Yesu kaa ku lii, aŋ mu hↄŋ u sariya diiri kpasa nyuŋ. Ba kɛŋ lee-la kaa yirɛ Gabata nɛ Hiiburu yiikoro lɛ. U bubuↄŋ nɛ: Lee-la tabiaa ŋaa mula mula nɛ. 14 Di wia jil nyu-gbaŋa. Tapulii-la nɛ J_uu tiŋŋaa ŋaa siri di u taŋ nɛ pula di ba gbieli diisiŋ kieliŋ gbiele-la. Ŋii nɛ Paalit bula piba a bul, "Má na ma kuoro." 15 Ŋii nɛ ba faasa kpia goŋ a bul, "Leŋ di ba kɛnu kaa mu kpaasu daa-gɛsɛɛ nyuŋ." Ŋii nɛ Paalit piɛsɛba a bul, "Maa chɛ di mi kpaasɛ ma kuoro daa-gɛsɛɛ nyuŋ nɛɛ?" Ŋii nɛ nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ bul, "La bi kuoru kala kɛnɛ a pɛ Siiza lɛ." 16 Ŋii nɛ u joŋ Yesu piba di ba kaa mu kpaasɛ daa-gɛsɛɛ nyuŋ. 17 Ŋii nɛ ba kɛŋ Yesu lii. U lii a baasɛ u titia daa-gɛsɛɛ a mu lee-la ba síi chɛ di ba kpaasu. Lee-la yiriŋ nɛ nyu-kuŋkogulo. Hiiburu yiikoro lɛ baa yirɛ lee-la Gↄligↄta nɛ. 18 Lee-la nɛ ba kpaasu daa-gɛsɛɛ nyuŋ. Ba fa kpaasɛ niaa balia ma nɛ daa-gɛsɛɛ nyuŋ a pɛ Yesu lɛ. Dↄŋↄ hɛ u na-diiŋ, dↄŋↄ ma hɛ u na-gua. Ka Yesu hɛ tutuↄbaaniŋ. 19 Ŋii nɛ Paalit ŋmuŋsa mɛrɛ daa-gɛsɛ-la lɛ a bul, "J_uu tiŋŋaa kuoro Yesu a lii Nazarɛt." 20 Lee-la kpagɛ Jerusalɛm nɛ. Ŋii nɛ J_uu tiŋŋaa yuga a karimɛ wii-la Paalit si ŋmuŋsa mɛrɛ daa-gɛsɛ-la lɛ. U ŋmuŋsɛ wii-la ari yiikorusuŋ batori nɛ. U kɛŋ Hiiburu tiŋŋaa yiikoro ŋmuŋsɛ, a kɛŋ Latiŋ yiikoro ma ŋmuŋsɛ, a kɛŋ Giriik tiŋŋaa yiikoro ma ŋmuŋsɛ. 21 Ŋii nɛ J_uu tiŋŋaa nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia kuhiasiŋ bula pi Paalit ari u sí ŋmuŋsa bul di J_uu tiŋŋaa kuoro nɛ, ama duu bul di baala deeŋ nɛ si u nɛ ŋaa J_uu tiŋŋaa kuoro. 22 Ŋii nɛ Paalit bul, "Wii-la mi si folo ŋmuŋsɛ ŋii, mi bira bi kaa birimɛ." 23 Laali-yuoro-la si kpaasɛ Yesu daa-gɛsɛ-la nyuŋ dɛrɛ, ba paa u gɛnniŋ a kaa kpaa leree banɛsɛ. Laali-yuoru kala kɛŋ dↄŋↄ. Gɛri-bal kubala ma nɛ fa hɛ dimɛ. Ba yie yuo ŋii nɛ, ba bi gɛripɛɛ kala yɛrɛ mɛrɛu lɛ. 24 Ŋii nɛ laali-yuoro-la bula pi dↄŋↄ a bul, "Ma sí leŋe di la kɛŋ gɛri-la kiɛsɛ, má leŋ di la tↄŋsɛ, a na nii-la si jaŋ dii duu laa gɛri-la." Wiiŋ deeŋ ba ŋaa di wialiŋ ba fa si ŋmuŋsa Wia teniŋ tuↄŋ, duu ŋaa wutitii nɛ. Ba fa si, "Ba paa mi gɛnniŋ kpaa dↄŋↄ nɛ aŋ tiŋ mi gɛriŋ dↄŋↄ wiaa a tↄŋsɛ." 25 Nialiŋ fa si china kpagɛ Yesu daa-gɛsɛ-la nɛ ŋla: Yesu naaŋ, ari u naaŋ dihaala, ari Kilopas haala Mɛɛri, ari Mɛɛri Magidaliŋ. 26 Yesu si na u naaŋ ari u haritooru-la u fa si cho, di ba china, ŋii nɛ u bul u naaŋ lɛ a bul, "Haal, bee na ŋ bie nɛ ŋla," 27 aŋ bira bula pi u haritooru-la ma a bul, "Na ŋ ma naaŋ nɛ ŋla." A chiŋ bua-la lɛ u haritooru-la kɛŋ Yesu naaŋ-la a kaa mu u dia ba hɛ dimɛ. 28 Yesu jima ari lɛɛlɛ wii-wii-kala dɛrɛ nɛ, ka duu wuo leŋ di wialiŋ ba si ŋmuŋsa Wia teniŋ tuↄŋ, di ba ŋaa wutitii, ŋii nɛ u si lii-nyuasuŋ nɛ kɛnu. 29 Di siniŋ si nyala s_u gbaŋa chiŋ dimɛ. Ba joŋ suosuo a siŋ siŋ-la lɛ, a kɛŋ sakeliŋ liisɛ suosuo-la, a kaa jila hɛ Yesu niiŋ lɛ. 30 Ŋii nɛ Yesu nyua siŋ-la. U si nyua siŋ-la dɛrɛ, ŋii nɛ u bul, "Wii-kala dɛrɛ nɛ", aŋ kɛŋ u nyuŋ chugili a suu. 31 Tapulii-la nɛ J_uu tiŋŋaa ŋaa siri a gbɛrɛ ba diisiŋ kieliŋ gbiele-la. Tapulii-la ma ŋaa chɛ-wiesii-la chɛɛŋ nɛ. Ŋii nɛ tii ba bi chɛ di nialiŋ sagɛ daa-gɛsɛ-la nyuŋ chɛɛ-la. Ŋii nɛ ba mu sul Paalit duu leŋ di laali-yuoroo mu bori ba naasiŋ aŋ soriba daa-gɛsɛ-la nyuŋ. U sɛi. 32 Ŋii nɛ laali-yuoro-la mu kɛŋ baala-la ba si kpua a pɛ Yesu lɛ naasiŋ kaa bori. 33 Ba kↄ Yesu leriŋ duu suba. Ŋii wiaa ba bi u naasiŋ boro. 34 Ama laali-yuoro-la dↄŋↄ joŋ u timiŋ a tↄↄ Yesu sɛmɛ lɛ u luri. Ŋii nɛ chaliŋ ari liiŋ lii. 35 Mi-na Jↄↄŋ nɛ na wiaa deeŋba ari mi siiŋ aa bulba. Wutitii nɛ mi bul. Mi bul wiaa deeŋba pipima di ma ma laa dii. 36 Wiaa deeŋba kala ŋaa di wialiŋ ba si ŋmuŋsa Wia teniŋ tuↄŋ ŋaa wutitii nɛ. Ba ŋmuŋsa a bul, "Ba bi jaŋ bori u haŋgbel-bala maa." 37 Wia teniŋ sɛmɛ dↄŋↄ ba bira bula ari ba jaŋ beŋ nii-la ba si tↄbↄ. 38 Yesu si suba, baal kubala ma fa hɛ dimɛ. Baa yirɛ Josɛf. U fa lii Arimatiya tiŋteeŋ nɛ. U ma fa ŋaa Yesu haritooroo dↄŋↄ nɛ. Ama u-na faa luↄru nɛ a tiŋ J_uu tiŋŋaa wiaa. Uu fába nɛ. Ŋii nɛ u mu sul Paalit duu leŋ duu sori Yesu ku-suuŋ. Paalit pu woŋbiiŋ. Ŋii nɛ u mu sori. 39 Nikodiimas, nii-la fa si laa sipaaŋ mu Yesu teeŋ titaŋiŋ, u ma to Josɛf hariŋ mu, a pɛ kɛŋ tii-keli-zↄŋ kubala baa yirɛ mɛɛ ari dↄŋↄ maa baa yirɛ alↄis. Ba yuŋuŋ magɛ nuhuobiine yuŋuŋ nɛ. 40 Ba balia nɛ mu joŋ Yesu ku-suuŋ, a joŋ gɛripɛ-pula, a joŋ kialiŋ misɛ gɛripɛ-pula-la, a kaa bɛ Yesu. J_uu tiŋŋaa yie ŋaa ŋii nɛ a huhugi ba suunuŋ. 41 Lee kubala nɛ kpagɛ lee-la ba fa si kpaasɛ Yesu daa-gɛsɛ-la nyuŋ. Ba chↄŋsɛ tiisiŋ. Tiisi-la tuↄŋ buŋ kubala nɛ fa hɛ dimɛ ba lↄsɛ. Ama ba ha bi nuu-kala hugo dimɛ. 42 U si ka tapul-bala ka di J_uu tiŋŋaa gbieli-baliŋ yi, ka bua-la ma kpagɛ lee-la, ŋii nɛ ba joŋ Yesu hugi dimɛ.
1 Lahadi chɛɛŋ siipuuraa di leriŋ kala ha bire, Mɛɛri Magidaliŋ mu bua-la leriŋ a na tabii-la ba si joŋo tↄ bua-la niiŋ duu suro. 2 Ŋii nɛ u fá mu Saamↄŋ Piita ari Yesu haritooro-la dↄŋↄ teeŋ, nii-la Yesu fa si cho woruŋ, a bula piba a bul, "Ba liisɛ la Tiina Yesu bua-la tuↄŋ nɛ. La bi jiŋ lee-la kala ba si joŋu bil." 3 Ŋii nɛ Piita ari Yesu haritooro-la dↄŋↄ-la sii mu bua-la leriŋ. 4 Ba kala balia fá. Ŋii nɛ dↄŋↄ-la tiina kieli Piita, a laa sipaaŋ fá mu bua-la leriŋ. 5 U si yi bua-la leriŋ, u bi bua-la tuↄŋ jua. U tuu t_iŋ nɛ a nyilimi a na gɛnni-la ba fa si joŋo bɛ Yesu, di ba pina, ka u buu na. 6 Ka Piita to hariŋ kↄ a ku juu bua-la tuↄŋ, a na gɛnni-la ba fa si joŋo bɛ Yesu, di ba pina. 7 Ka gɛri-la ba fa si joŋo vↄↄ Yesu nyuŋ ma, duu chuolo piŋ u duŋduŋa. 8 Ŋii nɛ nii-la si laa sipaaŋ mu bua-la leriŋ ma juu bua-la tuↄŋ a na wii-la si ŋaa, a laa dii ari Yesu sii suuŋ lɛ nɛ. 9 Ama ba bi wii-la ba fa si ŋmuŋsa Wia teniŋ tuↄŋ bubuↄŋ jiŋ ari u maga di Yesu sii suuŋ lɛ nɛ. 10 Ŋii nɛ Yesu haritooro-la miira mu ba diisiŋ. 11 Bua-la lɛ di Mɛɛri miira mu bua-la teeŋ. Ŋii nɛ u chiŋ dimɛ aa yel. Uu yel ŋii nɛ aŋ pɛ nyinyilimi bua-la tuↄŋ. 12 U nyilimi bua-la tuↄŋ ŋii nɛ a na Wia tiŋdaaraa balia bua-la tuↄŋ a laalɛ gɛri-pulluŋ. Dↄŋↄ hↄŋ Yesu nyuŋ fa si mu lee-la. Dↄŋↄ ma hↄŋ u naasiŋ fa si mu lee-la. 13 Ŋii nɛ ba piɛsu a bul, "Haal, bɛɛ nɛ tii ŋ yiyel?" Ŋii nɛ u bul, "Ba joŋ mi Tiina Yesu kaa lɛl nɛ. Mi bi jiŋ ba si joŋu kaa mu bil lee-la." 14 U si bul ŋii dɛrɛ aŋ ŋaa duu birimɛ, duu na baal duu chiŋ dimɛ. Yesu nɛ fa ŋii. Ama Mɛɛri fa bi jiŋ ari Yesu nɛ. 15 Ŋii nɛ Yesu ma piɛsɛ Mɛɛri, "Bɛɛ nɛ tii ŋ yiyel? Kubɛɛ nɛ ŋ chichɛ?" Mɛɛri fa biina baal-la síi beŋ tiisi-la nɛ. Ŋii nɛ u piɛsu, "Kuhiaŋ, di ŋ nɛ joŋo, dagɛmi lee-la ŋ si kaa mu bil, di mi mu joŋu kaa viiri." 16 Ŋii nɛ Yesu yiru a bul, "Mɛɛri." Ŋii nɛ u miira daasɛ aŋ bul ari Hiiburu yiikoro, "Rabboni, ŋ nɛɛ?" (Rabboni bubuↄŋ nɛ kuhiaŋ.) 17 Ŋii nɛ Yesu bula pu a bul, "Sími kɛŋ. Mi ha bi mi Nyimma teeŋ jila. Ama mu bula pi mi naaŋbiiriŋ ari mi jaŋ jil mi Nyimma teeŋ. U ŋaa ma ma Nyimma nɛ a ŋaa mi Wia, a ŋaa ma ma Wia." 18 Ŋii nɛ Mɛɛri Magidaliŋ mu Yesu haritooro-la teeŋ, a bula piba a bul duu na u Tiina Yesu nɛ, a bul wialiŋ ma kala u si bula pu. 19 Lahadi chɛɛŋ titaŋiŋ u haritooroo hilimi dia tuↄŋ aŋ kɛŋ boiŋ yagɛ. Baa fá J_uu timma-la nɛ. Ŋii nɛ tii ba kɛŋ borusuŋ tↄ a yagɛ. Ŋii nɛ Yesu ku chiŋ ba tutuↄbaaniŋ aŋ bul, "Ma jaŋ hↄŋ ari yarifiɛlaa." 20 U si bul ŋii dɛrɛ, u kɛŋ u nisaa ari u sɛmɛ dagɛba. U haritooroo kala tuↄŋ tↄrɛ ba si na ba Tiina Yesu. 21 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba, "Ma jaŋ hↄŋ ari yarifiɛlaa. Mi Nyimma si tiŋmi ŋii, ŋii titia nɛ mi maa tiŋma di ma tiŋ mi tiŋtiŋŋaa." 22 U si bul ŋii dɛrɛ, u wiese hɛba lɛ aŋ bul, "Má laa Wia Diŋ-zↄŋ-la duu hɛma lɛ. 23 Di ma nɛ joŋ nuu haachɛba a chɛu, u bira bi haachɛ kɛnɛ. Di ma nɛ bira bi nuu haachɛba joŋo chɛu, u ha kɛŋ u haachɛba nɛ." 24 Bua-la lɛ Yesu si kɛŋ u titia ku dagɛ u haritooro-la, u haritooro-la dↄŋↄ fa tuo. U yiriŋ nɛ Tↄmas. Ba fa ŋaa daaliɛri nɛ. Ŋii nɛ tii baa yiru daaliɛriŋ maa. 25 Ŋii nɛ u haritooro-la dↄŋsuŋ bula pu a bul di ba na Yesu. Ŋii nɛ Tↄmas bula piba a bul, see duu na hɛmɛ-la buasuŋ u nisaa lɛ, a joŋ u neniiŋ hɛ bua-la lɛ, a joŋ u neniiŋ hɛ u sɛmɛ bua-la ma lɛ, u bi jaŋ laa dii ari wialiŋ ŋaa wutitii. 26 Tapulaa chori pɛgɛ Yesu haritooro-la bira juu dia a kɛŋ boiŋ yagɛ. Bua-la-na lɛ di Tↄmas hɛ ba tuↄŋ. Di Yesu ku juu chiŋ ba tutuↄbaaniŋ aŋ bul, "Ma jaŋ hↄŋ ari yarifiɛlaa." 27 Ŋii nɛ aŋ ka u bula pi Tↄmas, "Joŋ ŋ neniiŋ a hɛ mi nisiŋ bua-la lɛ aŋ beŋ mi nisaa, aŋ kɛŋ ŋ nisiŋ hɛ mi sɛmɛ bua-la ma lɛ a na, aŋ laa mi wiaa dii, aŋ sí kaa lɛrɛ." 28 Ŋii nɛ Tↄmas yiru a bul, "Mi Tiina, ŋ nɛ mi Wia!" 29 Ŋii nɛ Yesu piɛsu, "Ŋ si nami nɛ tii ŋ laa mi wiaa dii koo? Nialiŋ si bimi na aŋ laa mi wiaa dii, ba tuↄŋ jaŋ tↄrɛ." 30 Yesu ŋaa wu-magilaa yugɛ u haritooroo na a pɛ wialiŋ mi si ŋmuŋsa teniŋ deeŋ tuↄŋ. Aŋ ka mi bi ba-na ŋmuŋsa hɛ teniŋ deeŋ tuↄŋ. 31 Ama mi ŋmuŋsɛ wiaa deeŋba di ma wuo laa dii ari Yesu nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisa aŋ pɛ ŋaa Wia Bie maa. Di ma nɛ laa wiaa deeŋba dii, ma jaŋ kɛŋ miisiŋ u doluŋ lɛ.
1 Yesu bira kɛŋ u titia dagɛ u haritooroo dↄŋsuŋ muga kubala niiŋ baa yirɛ Tabiiras. U haritooro-la nɛ ŋla: 2 Saamↄŋ Piita ari Tↄmas, nii-la ba fa si kaa yirɛ daaliɛriŋ maa, ari Natanial fa si lii taŋ kubala nɛ baa yirɛ Keena a hɛ Galilii tiŋteeŋ. Zɛbidii biiriŋ balia ma nɛ fa hɛ dimɛ, ari Yesu haritooroo balia maa. 3 Ŋla nɛ u to a kɛŋ u titia ku dagɛba: Ba fa chiŋ muga-la niiŋ nɛ. Ŋii nɛ Saamↄŋ Piita bula pi haritooro-la ku-kaanaa ari uu mu duu kɛsɛ cheŋfilee nɛ. Ŋii nɛ ba kala bul di ba jaŋ to mu. Ŋii nɛ ba mu joŋ liiŋ daboro a juu liiŋ tuↄŋ, ama titaŋ-la kala ba bi cheŋfilii kala kɛnɛ. 4 Taŋ si pulaa kↄ di Yesu chiŋ lii-la niiŋ, ama u haritooro-la bi jiŋ ari u nɛ. 5 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛba, "Mi naŋdↄŋsuŋ, ma kɛsɛ cheŋfilee nɛɛ?" Ŋii nɛ ba bul di ba bi kubala ma kɛnɛ. 6 Ŋii nɛ u bula piba di ba joŋ ba joŋba, a yuo hɛ liiŋ tuↄŋ liiŋ daboro-la na-diiŋ sɛmɛ, di ba nɛ ŋaa ŋii, ba jaŋ kɛsɛ cheŋfilee. Ŋii nɛ ba joŋ joŋ-la yuo kɛsɛ cheŋfilee s_u. U si suo ŋii, ba bi wuo lilɛrɛ. 7 Ŋii nɛ haritooru-la Yesu si cho woruŋ bula pi Piita a bul, "La Tiina Yesu nɛ!" Bua-la lɛ di Piita fa wuri u gɛriŋ nɛ. U si nii ŋii, u joŋ u gɛriŋ a laalɛ, aŋ lii liiŋ daboro-la lɛ, a fula juu liiŋ duu duoro mu Yesu teeŋ. 8 Lee-la ari lii-la niiŋ fa bi bol. U fa yi naakieliŋ zↄlↄ nɛ. Ka Yesu haritooro-la ku-kaanaa lɛrɛ joŋ-la ari cheŋfilie-la ku lii lii-la niiŋ. 9 Ba si ku lii lii-la niiŋ, ba na hↄlↄↄ nyiniŋ di cheŋfilee chɛbɛ, ka ba na boroboro maa. 10 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Má liisɛ cheŋfilie-la dↄŋsuŋ ma si kɛsɛ lɛɛlɛ a kaa kↄ." 11 Ŋii nɛ Saamↄŋ Piita mu lɛrɛ joŋ-la ku lii lii-la niiŋ, di cheŋfili-balaa suo. Cheŋfilie-la fa ŋaa zↄlↄ ari mahiŋ balia ari fii ari batori nɛ. Cheŋfilie-la yuga ŋii ma nɛ, aŋ ka joŋ-la bi kiɛsa. 12 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, "Má ku lii billɛ ma niiŋ." U si bul ŋii, u haritooroo kuŋ-kala bi piɛsɛ a bul di kubɛɛ nɛɛ? Ba kala jima ari ba Tiina Yesu nɛ. 13 Ŋii nɛ Yesu joŋ boroboro-la a piba, a joŋ cheŋfilie-la ma a piba di ba dii. 14 U si sii suuŋ lɛ u butori nɛ ŋii u si kɛŋ u titia kaa ku dagɛ u haritooroo. 15 Ba si dii boroboro-la ari cheŋfilie-la dɛrɛ, ŋii nɛ Yesu piɛsɛ Saamↄŋ Piita a bul, "Jↄↄŋ bie Saamↄŋ, ŋ chomi a kii niaa deeŋba nɛɛ?" Ŋii nɛ Piita si, "Oo mi Tiina, ŋ titia jima ari mi choŋ nɛ." Ŋii nɛ Yesu bula pu, "Beŋ mi niaa nyuŋ, ari pie-daara si yie beŋ u piesee nyuŋ ŋii." 16 Ŋii nɛ Yesu bira piɛsu, "Jↄↄŋ bie Saamↄŋ, ŋ chomi nɛɛ?" Ŋii nɛ u bira bul, "Oo mi Tiina, ŋ jima ari mi choŋ nɛ." Ŋii nɛ Yesu bira bula pu, "Beŋ mi niaa nyuŋ, ari pie-daara si yie beŋ u piesee nyuŋ ŋii." 17 Ŋii nɛ Yesu bira piɛsu torimuŋ a bul, "Jↄↄŋ bie Saamↄŋ, ŋ chomi nɛɛ?" Yesu si piɛsu torimuŋ ŋii, u tuↄŋ chei. Ŋii nɛ Piita bula pu, "Mi Tiina, ŋ jiŋ wii-kala nɛ, ŋ jima ari mi choŋ nɛ." Ŋii nɛ Yesu bira bula pu, "Beŋ mi niaa nyuŋ, ari pie-daara si yie beŋ u piesee nyuŋ ŋii. 18 Wutitii nɛ mi bulaa piŋ, ŋ fa si ŋaa haŋbie, ŋ yie kɛŋ ŋ damɛrɛ kaa vↄↄ ŋ tiŋa nɛ aa mu lee-la kala ŋ si cho. Ama di ŋ nɛ ku hiɛsɛ, ŋ jaŋ kɛŋ ŋ nisaa jee, aŋ ka di nuu dↄŋ nɛ joŋ damɛrɛ-la a vↄbuŋ aŋ kɛniŋ mu lee-la ŋ si bi cho di ŋ mua." 19 Yesu si bul wiiŋ deeŋ, u dagɛ Piita si jaŋ suu ŋii a laa yiriŋ pi Wia. Ŋii hariŋ lɛ nɛ Yesu bula pu duu to u hariŋ. 20 Ŋii nɛ Piita daasɛ hariŋ a na Yesu haritooru-la Yesu fa si cho woruŋ, nii-la fa si suusa mu kpagɛ Yesu bua-la lɛ ba fa síi dii diisiŋ kieliŋ gbiele-la kudiilee, a fa piɛsu, "Mi Tiina, kubɛɛ nɛ chɛ duu joŋuŋ yallɛɛ?" 21 Piita si nau, ŋii nɛ u piɛsɛ Yesu a bul, "Mi Tiina, ka baala deeŋ, bɛɛ nɛ jaŋ ŋaau lɛ?" 22 Ŋii nɛ Yesu bula pu, "Di mi níi chɛ duu hɛ dimɛ ka di mi-na miira kↄ dunia, ŋ sipaa tuo dimɛ. To mi hariŋ." 23 Ŋii nɛ ba ŋmoo doworo pi nialiŋ kala si laa Yesu wiaa dii ari Yesu haritooro deeŋ-na bi jaŋ suu. Ama Yesu bi ŋii bula. U si duu níi chɛ di haritooru-la hɛ dimɛ ka di u-na miira kↄ dunia, Piita sipaa tuo. 24 Mi-na Jↄↄŋ nɛ na wiaa deeŋba aa ŋmuŋsɛ teniŋ deeŋ. La saa jima ari wialiŋ kala mi si bula ŋaa wutitii nɛ. 25 Yesu ŋaa wiaa dↄŋsuŋ yugɛ a pɛ wialiŋ mi si ŋmuŋsa hɛ teniŋ deeŋ lɛ. Wialiŋ-na mi bi ŋmuŋsa. Di mi nɛ fa ŋmuŋsɛ wialiŋ kuŋ-kuŋ-kala, teŋ-la fa jaŋ yuga kii dunia kala.