The New Testament of our Lord and Saviour Jesus Christ

Mateo 1

1 Jesucristo David yäbei, Abraham yäbei, je wätsikiwa̱k wa kie äyëí yöle rä jikäi: 2 Abraham te Isaac wätsikiwa̱, Isaac te Jacob wätsikiwa̱, Jacob te Judá irä iel wa irä wätsikiwa̱. 3 Judá te Tamar da Fares irä Zara irä wätsikiwa̱. Fares te Esrom wätsikiwa̱, Esrom te Aram wätsikiwa̱. 4 Aram te Aminadab wätsikiwa̱, Aminadab te Naasón wätsikiwa̱, Naasón te Salmón wätsikiwa̱. 5 Salmón te Rahab ra Booz wätsikiwa̱. Booz te Rut da Obed wätsikiwa̱. Obed te Isaí wätsikiwa̱. 6 Isaí te sa̱ tsa̱ku̱i David wätsikiwa̱. David te Salomón wätsikiwa̱, Urías alaklä ra. 7 Salomón te Roboam wätsikiwa̱, Roboam te Abías wätsikiwa̱, Abías te Asa wätsikiwa̱. 8 Asa te Josafat wätsikiwa̱, Josafat te Joram wätsikiwa̱, Joram te Uzías wätsikiwa̱. 9 Uzías te Jotam wätsikiwa̱, Jotam te Acaz wätsikiwa̱, Acaz te Ezequías wätsikiwa̱. 10 Ezequías te Manasés wätsikiwa̱, Manasés te Amón wätsikiwa̱, Amón te Josías wätsikiwa̱. 11 Josías te Jeconías irä iel wa irä wätsikiwa̱, Israel wa jalemi Babilonia ska ke̱i ska ra. 12 Ijalemi Babilonia ska ukä ska Jeconías te Salatiel wätsikiwa̱. Salatiel te Zorobabel wätsikiwa̱. 13 Zorobabel te Abiud wätsikiwa̱, Abiud te Eliaquim wätsikiwa̱, Eliaquim te Azor wätsikiwa̱. 14 Azor te Sadoc wätsikiwa̱, Sadoc te Aquim wätsikiwa̱, Aquim te Eliud wätsikiwa̱. 15 Eliud te Eleazar wätsikiwa̱, Eleazar te Matán wätsikiwa̱, Matán te Jacob wätsikiwa̱. 16 Jacob te José, María se̱naklä, wätsikiwa̱, ata je ne te Jesús kinak Säbäkäkksa̱ ni ku̱a rä. 17 Jekäi Abraham ska bite däka̱ David ska ibatala wätsikinaté deka̱ catorce. David ska bite däka̱ ijalemi Babilonia ska ke̱i kje ibatala wätsikinaté deka̱ catorce. Ijalemi Babilonia ska bite däka̱ Säbäkäkksa̱ ska kje, ibatala wätsikinaté deka̱ catorce. 18 Jesucristo ko̱le rä jikäi: Ia̱mi María rä kablele e̱ná José ra je̱k jula kukäkwa̱. Ata ka ijewa däwa̱ba ñaja̱mi ra, ibitewa̱ yaba ki̱ Wikblu Sikina oloi ja̱mi. 19 Ije se̱naklä José se̱r dä wämo, je ka ssëne iäinewa̱kwa̱ biköle wäna, je ki̱ka ije te ijaklewa̱ ka ju̱ñelewa̱ kuna. 20 Ije te ibiketse kate ji̱abä ra, Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha iia̱ kausu̱e naka, te isha iia̱: “José, David yäbei, ke ba suana María kukäkwa̱ ma se̱naklä ye, ije bitewa̱ yaba ki̱ rä Wikblu Sikina oloi ja̱mi ki̱ka. 21 Ije te yaba su̱emi jäiyi, je kiemi ba te rä Jesús ni. Ka irä jiye kuna ta, ite ije cha wa tsa̱tkemiksa̱ inui yika.” 22 Je biköle o̱na rä io̱naklä jishtä Säkekewa wa̱ iyile jile bata shäk ja̱mi je te ishe käi: 23 “¡Issö! Busi ka se̱le kuna bitämiwa̱ yaba ki̱, je te yaba su̱emi rä jäiyi, je kirmi rä Emanuel” ni. (Je wà rä “Säkeklä kaldu sa ra” ni.) 24 Ñerä José shki̱naka̱ ra, ite iwá̱ jishtä je Säkekewa ángel í te ipaka iwa̱k käi. Jekäi ite ikukawa̱ ise̱naklä ye. 25 Ata ka idenewa̱ ija̱mi, mine rä je yaba ku̱a ite kje, je yaba kia ije te Jesús ni.

Mateo 2

1 Jesús ko̱na Belén, Judea ke̱i ki̱. Je ke̱i ska ra Herodes dä sa̱ tsa̱ku̱i. Ñerä ka̱ chakäk wa dar ka̱wä däkläka̱ wà, jewa dejulu Jerusalén ska. 2 Ijewa te ichaka: —¿Mai Judío wa tsa̱ku̱i ko̱na kalme rä na? Iwa rä sá te ibekwäí su̱a ka̱wä däkläka̱ wà, je ki̱ka sá bitejulu ioloi tsäk. 3 Ka̱ tsa̱ku̱i Herodes te je ssa ra, ije̱r ianawa̱. Jerusalén wa biköle je̱r ianacha̱wa̱ña ije ra. 4 Jera ite chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä biköle tapawa̱wa̱, je te mai Säbäkäkksa̱ ko̱rmi rä chaka ijewa ia̱. 5 Jera ijewa te isha iia̱: —Je ko̱rmi rä Belén, Judea ke̱i ki̱. Ka irä jiye kuna ta, je yöle jile bata shäk wa̱ rä jikäi: 6 ‘Ba Belén, Judá ke̱i ki̱, ka ba rä ka̱ wäkiri wa tso̱ Judá ska wa katäbäka kuna. Ka irä jiye kuna ta, sä wäkiri ko̱rmi ba sha̱na, je dämiwa̱ Israel wa yis cha wa kjänanak ye.’ 7 Jekjepa Herodes te ka̱ chakäk wa kia jaté jaki jewa ia̱ ite ichaka bikökje si̱ je bekwä juena iwäna rä käi. 8 Jera ite ijewa patkami Belén ska, te isha ijewa ia̱: “Bas ma je yaba ktei ju̱ñak bulee; ata bas te je yaba ku̱a ra, plaa bas te ibata sheni yis ia̱ yis minakläña ioloi tsäk.” 9 Jekäi ka̱ tsa̱ku̱i te isha je ssa ijewa te ra, iminejulu. Ñerä ale bekwä su̱le iwa̱ ka̱wä däkläka̱ wà, je rami iwätsa̱kba, je demi wäkolonawa̱ yaba kalme tsa̱ka. 10 Ijewa te je bekwä su̱a ra, ijewa ssëna a̱naawa̱ si̱. 11 Jekäi idewa̱julu ju ja̱rka ra, ijewa te yaba ku̱a ia̱mi María ra, jera iñatulawa̱ wakte ioloi tsäk, kjepa ji säkei ta doloiebä shkä iwa̱ me̱nak je kjäya ite, cha̱ tulami ite iia̱ oro yaka irä, ji dälänak jalar ta ja̱ma̱a̱ irä, mirra irä. 12 Ata kausu̱e naka ijewa ia̱ ikjayina ka iminaklä ni Herodes wäki̱, je ki̱ka ijewa minemi ni ike̱i wà ña̱la saka wà. 13 Ñerä ijewa minejuluni ra, Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha José ia̱ kausu̱e naka, te isha iia̱: “Ma je̱köka̱, ma tu̱nomi yaba irä ia̱mi irä wäkseka Egipto ska. Ma se̱no jeska bikökje yis te ba ia̱ isheke̱ni kje. Ka irä jiye kuna ta, Herodes te je yaba yule mar kota̱nakwa̱.” 14 Jekäi José je̱kaka̱ te je yaba irä ia̱mi irä jámi jela tuinaka däkmi Egipto ska. 15 Jeska ise̱na deka̱ Herodes duawa̱ kje, je rä io̱naklä jishtä Säkekewa wa̱ iyile jile bata shäk ja̱mi te ishe käi: “Yis yaba katke Egipto ska je kiaté ni yis te.” 16 Herodes te isu̱a ka̱chakäk wa te iwäyuawa̱ ra, ikju̱atkawa̱ e̱e̱na si̱. Ñerä ite ka̱wei ma bena yabala jäiyi wa dos año katäbäka wa tso̱ Belén ska irä ipája̱mi biköle ska irä ktächa̱kläwa̱, ke̱i shtao̱le je ka̱ chakäk wa te isha iia̱ ja̱mi. 17 Jekäi io̱na jishtä iyile jile bata shäk Jeremías ja̱mi te ishe käi: 18 “Ekla ktä ssëna Ramá ska, iji̱á ta̱i ia̱r ta̱i. Raquel te iyabala ji̱etse kate, ka issëne je̱r pablenak ijewa ka kuna ji̱a ki̱ka.” 19 Ñerä Herodes duawa̱ ukä ska ra, Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha José ia̱ kausu̱e naka Egipto ska, 20 je te isha iia̱: “Ma je̱köka̱. Bä ma ni yaba irä ia̱mi irä wäkseka däkmi ni Israel wa ke̱i ska. Ka irä jiye kuna ta, ale je̱r ssëna yaba ktäkwa̱ wa duacha̱wa̱.” 21 Jekäi ije̱kaka̱ mineju̱ je yaba irä ia̱mi irä wäkseka däkmi ni Israel wa ke̱i ska. 22 Ata ite iju̱ña Arquelao dewa̱ iká Herodes itäri wà Judea ke̱i tsa̱ku̱i yeni ra, isu̱anawa̱ minak jeka. Ñerä imineju̱ Galilea ke̱i ska, je kjayina iia̱ kausu̱e naka ki̱ka. 23 Jekäi idemiju̱ ra, ise̱na jukläyäkä kie Nazaretka. Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk wa ja̱mi te ishe käi: Ije kirmi rä Nazaret wa ni.

Mateo 3

1 Je ke̱i ska Juan säwäukewa̱k je̱kaka̱ sa paktäk Judea ke̱i ki̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. 2 Je te ishe: “Bas ñamanewo̱ksa̱, yëwa̱ ka̱jöir gobierno kjäkläwa̱ dewa̱ irä ki̱ka.” 3 Ije ne rä ale yile Isaías jile bata shäk ja̱mi jikäi rä: “Ekla a̱rke̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. ‘Ña̱la bäiwo̱ Säkekewa yika, iña̱le̱i paruöksa̱ bulee.’ ” 4 Juan paiklä rä yöle camello kä wà, ikipa mu̱aklä rä bewak kjuä, ije yäkäklä rä bitsiki irä bul ña ka̱ niki̱ka diä irä. 5 Jera Jerusalén wa irä, Judea wa biköle irä, Jordán kjä ja̱mi wa biköle irä, daté ije wäki̱. 6 Jeska ijewa nui shaka̱ ra, ite ijewa wäukewa̱ tulami Jordán na. 7 Ata Juan te isu̱a fariseo wa irä Saduceo wa irä jewa de ta̱i wäoka̱nak iwa̱ ra, jera ite ijewa ia̱ isha: “¡Tkäbe si̱ yäbeila! ¿Yi te bas je̱r ku̱a Säkeklä kju̱atkämiwa̱ ke̱i däke̱wa̱ je cha̱k rä na? 8 Jirä bäi o̱nak sa̱ je̱k manewa̱ksa̱ ra, je ja̱mi bas wäno. 9 Ata ke bas ku̱ ibiketsa je̱r na: ‘Abraham ne rä sá ká rä’ ni; ka irä jiye kuna ta, yie ishe bas ia̱, Säkeklä ia̱ jí jak tso̱ manermiksa̱ Abraham batala ye. 10 Jira bak rä tkelewa̱ e̱ná kal ñak ja̱mi. Jekäi mane kal wänak wä ta ka bäi kuna, je biköle rä tenak tulämi tulunakka̱ yökö ki̱ka. 11 Iyina si̱ yis te bas wäukewe̱ke̱ diklä wà, bas ñamanewa̱kläksa̱ ye. Ata ale daju̱ ji̱a yis itäka je rä oloi ta yis tsa̱ta, jekäi ka yis dä bäi si̱ kuna ije sandalia tsa̱kmibä jibä. Ije te bas wäukewe̱mi Wikblu Sikina wà, ñakäi yökö wà. 12 Ije wa̱ itrigo wäkpäklä kala kja ijula na, je wà ite ikpäklä ke̱i ska iboroi tulemiksa̱. Ite itrigo wä tapawe̱mi ibläklä jui ska. Ata ite iboroi tulemiksa̱ dälänakcha̱wa̱ yökö ka wäita̱nak kuna mik a̱ni ja̱rka.” 13 Jekjepa Jesús biteju̱té Galilea ke̱i ska, deju̱ Jordán kjä ska Juan wäki̱ iwa̱ wäoka̱nak. 14 Ata Juan ssëna iwätkewa̱k te isha ia̱: —Yis ki̱ ba ne shena yis wäukewa̱k rä; ¿maikäi je bite yis wäki̱ rä na? 15 Jera Jesús te ikúka te isha iia̱: —Jí kje ra 'sia̱ ka̱ mopa. Ka irä jiye kuna ta, sa̱ ka̱wä ta ji rä wämo biköle wawa̱k. Jera ite ka̱ ma̱ iia̱. 16 Jesús wäoka̱naju̱mi ra, plaa ideksa̱ju̱ diklä na. Jera ije wäna ka̱jöir kjä buka̱naju̱mi. Jeska ite Säkeklä wikblu su̱a idawa̱ju̱té namala käi, dewa̱ iwakei ki̱. 17 Ñerä kte ssënaté ka̱jöir je te ishe: “Jí ne rä yis yaba shka̱ta rä, je ra yis ssëna baa.”

Mateo 4

1 Je ukä ska Jesús wäsikami Säkeklä wikblu te ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska je̱r ki̱nak su̱nak be tsa̱ku̱i wa̱. 2 Ibatsa ka̱piana tuina deka̱ cuarenta día, jeska ra iktawa̱ bäli te. 3 Ñerä je sa̱ je̱r ki̱wa̱k je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Ba rä Säkeklä yaba ra, jí jak wä tso̱ pakö ianakwa̱ pan ye. 4 Ata ije te ikúka te isha: —Iyöle katke rä: ‘Ka pan ebä oloi ja̱mi sa̱ se̱r dä kuna, ata kte biköle däkksa̱ Säkeklä kjä na je ne oloi ja̱mi sa̱ se̱r dä.’ 5 Je ukä ki̱ be tsa̱ku̱i wa̱ iminetse̱ jukläyäkä dälätsalewa̱ ska te iduaka̱ Templo bata si̱ ki̱ka. 6 Jera ite isha iia̱: —Ba rä Säkeklä yaba ra, ma je̱k psö ju̱omi i̱ski̱. Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: ‘Ba bata ki̱ka ite iángel wa patkemi, jewa te ma tse̱mi ijula na, ka bä klä tkenaklä kuna jak ja̱mi.’ 7 Jera Jesús te ikúka: —Ñaebä iyöle katke rä: ‘Ke ba ku̱ Säkekewa ba Kekläí mabla su̱a wäsi̱wa.’ 8 Jera etäbä kicha be tsa̱ku̱i wa̱ imineka̱tse̱ ka̱tsä kaleka̱ ka̱sha̱a̱ si̱ bata ki̱ka. Jeska ite ka̱jiska ka̱ tsa̱ku̱i wa ke̱i biköle irä, ji baa tso̱ iska biköle irä kjasha iia̱. 9 Jera ite isha iia̱: —Ma je̱tkawa̱ wakte yis oloitsäk ra, yie je biköle me̱mi ba ia̱. 10 Jera Jesús te isha iia̱: —Satanás, ma cho̱. Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: ‘Säkekewa ba Kekläí oloitsö ba ku̱, je ebä kja̱nei wo̱ ba ku̱.’ 11 Jera be tsa̱ku̱i te ijawa̱ta̱na. Ñerä ángel wa dejulu iwäki̱ te ichewa̱ jile wà. 12 Jesús te issa Juan kolonawa̱ ra, ibiteju̱ni Galilea ska. 13 Jera ite Nazaret jawa̱ta̱na, demiju̱ se̱ná Capernaúm. Je jukläyäkä rä tipä kjä ja̱mi, Zabulón wa irä Neftalí wa irä jewa ke̱i ki̱. 14 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk Isaías ja̱mi te ishe käi: 15 “Zabulón wa ke̱i irä Neftalí wa ke̱i irä, ña̱la tipä kjä ja̱mi Jordán a̱mikata, Galilea ke̱i ale ka Judío kuna wa tso̱ ska. 16 Ka̱ yee naka se̱nak wa te ka̱ oloi ta̱iwa̱ su̱a. Ka̱ ki̱kololewa̱ duewa̱ oloi wa̱ ska se̱nak wa ki̱ka ka̱ oloi ñinaka̱.” 17 Jeska Jesús te sa paktami te isha: “Bas ñamanewo̱ksa̱, yëwa̱ ka̱jöir gobierno kjärawa̱ irä ki̱ka.” 18 Jesús damiju̱ Galilea tipei kjä ja̱mi ra, ite bol ñawakwa ebä su̱a; je rä Simón, kinak Pedro ni irä, iel Andrés irä. Ijewa kla ju̱a kate tipä na, ijewa rä nima kukäk wa ki̱ka. 19 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas kute yis da minak, jera yis te bas dulawe̱mi ditsä kukäk nima säkei ye. 20 Jera plaa ijewa te ikla jawa̱ta̱na minejulumi ira. 21 Jeska ije mine ji̱a te isaka su̱ani bol ñawakwa ebä: Zebedeo yaba Jacobo irä je el Juan irä, jewa kla wä mu̱a tso̱ ko̱no ja̱rka ijewa ká Zebedeo ra ñara. Jewa kia ite. 22 Jera plaa ijewa te ko̱no irä iká irä jawa̱ta̱na minejulumi ira. 23 Jekäi Jesús damiju̱ Galilea ke̱i kalabe sha̱na. Ite sa pakte rami ijewa ñapaktäklä jui na, ite gobierno ktei baa wapakte rami, ite sä kteke̱ duë te biköle bäiwe̱ rami, ji duëi biköle dami sa̱ sha̱na käi. 24 Jekäi ije palei minemi Siria ke̱i biköle ska. Jera ditsä te duë ta wa biköle jaté iwäki̱: sä kteke̱ duë te kju̱awa kju̱awa wa käi, sä dälärke̱ wa käi, kololewa̱ be wa̱ wa käi, wäialeksa̱ wa käi, karalewa̱ wa käi. Jewa bäiwa̱ tulaka̱ni ije te. 25 Jera chu̱li̱i̱wa̱ Galilea ska wa, Decápolis ska wa, Jerusalén ska wa, Judea ska wa, Jordán a̱mikata wa, minemi ira.

Mateo 5

1 Je chu̱li̱i̱ wa su̱a ite ra, imineju̱ ka̱ kichei ki̱. Jeska ije̱tkawa̱, jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwäja̱mi. 2 Jera iktami te ijewa pakta, te isha: 3 “Bäije sä ssërke̱ sa̱ je̱r ska shi̱ana ka jita käi wa rä, jewa ne ia̱ ka̱jöir gobiernoí rä ki̱ka. 4 “Bäije sa̱ je̱r iarke̱ wa rä, jewa je̱r pablermi ni ki̱ka. 5 “Bäije sa̱ je̱k jäkwa̱ wa rä, jewa ia̱ ka̱jiska dämiksa̱ däli ukä ye ki̱ka. 6 “Bäije sa̱ ki̱ ji wämo sherke̱ pjoo jishtä sä kte bäli te käi, sa̱ je̱r bárke̱ te käi wa rä, jewa ia̱ ime̱rmi ki̱ka. 7 “Bäije sa̱ je̱r bäi shäk wa rä, jewa ia̱ je̱r bäi yirmi ki̱ka. 8 “Bäije sa̱ je̱r ta yëë wa rä, jewa te Säkeklä su̱emi ki̱ka. 9 “Bäije kju̱atke paruäk wa rä, jewa kirmi Säkeklä yabala ni je ki̱ka. 10 “Bäije sä weikanak ji wämo ki̱ka wa rä, jewa ia̱ ka̱jöir gobiernoí rä ki̱ka. 11 Bäije bas dä mika̱ bas yirke̱ yakei, bas kolorke̱ weikanak, bas ki̱yörke̱ ji yakei biköle wà ka̱yue ebä wà yis kju̱ei ki̱ka ra rä. 12 Jera bas ssëno a̱naa, bas ka̱ssö, bas ia̱ je säkei tso̱ däksa̱ ta̱i ka̱jöir ska ki̱ka. Ata je su̱ta ijewa te jile bata shäk wa bakle bas yikaba wa kukacha̱wa̱ weikanak rä. 13 “Bas dä däyë ye ka̱jiska. Ata däyë iianawa̱ ka kjei ta ji̱a ra, jera ¿jibä wà je bäirmini na? Je ka kiar ji̱a ji a̱ni ye, ata itulunaksa̱ ra wätunakwa̱ sä klä wà ebä ye ikiar dä. 14 “Bas dä ka̱ oloi ye ka̱jiska. Jukläyäkä ka̱tsä bata ki̱ka ka je blenak kuna. 15 Ñaebä ka tsi̱ni wäkawe̱ rä dunakcha̱ cajón niki̱ka kuna, ata je dueka̱ rä iduäkläka̱ ki̱, jekäi ra ioloi te yi tso̱ ju ja̱rka kalabe ñiwe̱mi. 16 Je su̱ta bas oloi ñiwo̱ka̱ ditsä wäna, ji we̱ bas te bäi su̱aklä ijewa wa̱, je oloi ja̱mi ijewa wa̱ bas Ká se̱nak ka̱jöir kjeishäklä. 17 “Ke bas ku̱ ibiketsa yis de rä ka̱wei yöle, ñakäi kte yile jile bata shäk wa wa̱, je ju̱akksa̱ ni. Ka yis dene rä je ju̱akksa̱ kuna, ata yis de rä iwawa̱k. 18 Kte si̱ wà yis te ishe bas ia̱, ka̱jöir irä ka̱jiska irä ka kjäju̱ba bala na ka̱wei yöle äyë wä tsi̱neí, itsa̱tkeleíbä jibä ka tse̱nak ju̱nakmi etka wä a̱ni, ata je biköle wao̱na e̱ná kjepa itse̱rju̱mi rä. 19 Je ne ki̱ka yi te sa pakale ji wa̱k etka tsi̱nebä jibä jawa̱ ka wao̱le kuna, ñakäi sa saka pakte ite jekäi iwa̱k ra, jera ka̱jöir gobiernoí ska je kirmi rä bena katäbäka. Ata yi te je wawá̱ ra, je wapakta ra, jera ka̱jöir gobiernoí ska je kirmi rä bakleka̱. 20 Ata yis te ishe bas ia̱, ka bas se̱ne wämo fariseo wa tsa̱ta, ñayöle ka̱wei wà wa tsa̱ta ra, jera a̱ni ka bas däkwa̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi. 21 “Bas wa̱ issële iyileta̱na sa bakle mikle wa ia̱: ‘Ke sa ktawa̱,’ ñakäi: “Yi te sa ktawa̱ ra, je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska. 22 Ata yis te ishe bas ia̱, yi je̱r ki̱ iel iarke̱ ra, je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa wa̱; ñaebä yi te ishe iel ia̱: ‘Ba rä ka ka̱ta’ ni ra, je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa wa̱; ñaebä yi te ishe: ‘Ba rä ka je̱r ta’ ni ra, je wakei rä ju̱nakmi sä tuläklämi yökö í wäkaleka̱ ska. 23 “Je ne ki̱ka ba wa̱ ji detse̱ me̱nak jile däläwa̱klä ska ra, ma je̱r ja̱na ba el je̱r ki̱ ba iarke̱ ska ra, 24 jera je ma wa̱ me̱nak ju̱ota̱na jeska idäläwa̱klä säkätä ja̱mi, jekäi ba ma säkätä je̱r bäinak ni ba el da, jekjepa bä bitä ni je ma wa̱ me̱nak je däläwa̱k. 25 “Ba dami ba kjatiäk ra, jera ña̱la wà ebä iparuöksa̱ iia̱ plaa, ata kai ra, tsi je ba kjatiäk te ma ju̱eksa̱ sä ktei wabiketsäk ia̱, jera sä ktei wabiketsäk te ma ju̱eksa̱ guardia ia̱, jeska ra bä rä wätenakwa̱. 26 Kte siwa̱ yie ishe ba ia̱, ka bä däkksa̱ jeska, ata ba te ma nui tju̱a ju̱ami kalabe cuadranteje kjepa bä dämiksa̱ni rä. 27 “Bas wa̱ issële iyileta̱na: ‘Ke ma manena.’ 28 Ata yis te ishe bas ia̱; bena yi te alaklä wa su̱a je tkena ija̱mi ra, jera je rä imanena e̱ná ira ije̱r ska. 29 “Jekäi ba wäbala wämo te bä shiriwa̱wa̱ ra, je yöksa̱ ju̱omi. Ka irä jiye kuna ta, bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä wäjienaklä etka weikarwa̱, ka ba yaka kalabe ju̱naklämi kuna sä tuläklämi ska. 30 Ñakäi bä jula wämo te bä shiriwa̱wa̱ ra, je tiökksa̱ ju̱omi. Ka irä jiye kuna ta, bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä wäjienaklä etka weikarwa̱ ka ba yaka kalabe däklämi kuna sä tuläklämi ska. 31 “Ñakäi iyileta̱na: ‘Yi te ialaklä jeke̱wa̱ ra, je kiana ñajewa̱ äyëí cha̱kmi iia̱.’ 32 Ata yis te ishe bas ia̱: Biköle yi te ialaklä jawa̱ta̱na, ata ka je rä ika̱wakblewa̱ke̱ ki̱ka kuna ra, jera je wà ite je iawa̱wa̱ manenak. Ñakäi yi se̱nawa̱ je jalewa̱ta̱na ra, jera je rä imaner. 33 “Ñakäi bas wa̱ issële iyileta̱na sa bakle mikle wa ia̱: ‘Ba kabla etkabä ke wäshewa̱kwa̱, ata je ba kabla etkabä wawo̱ si̱ Säkekewa wäna.’ 34 Ata yis te ishe bas ia̱, ke a̱ni bas kabla kable etkabä wà ka̱jöir wäkata ska iräle, je rä Säkeklä je̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye ki̱ka; 35 ka̱jiska wäkata ska iräle, je rä iklä tkäkläka̱ ye ki̱ka; Jerusalén wäkata ska iräle, je rä Sa̱ Tsa̱ku̱i Ji Biköle Tsa̱ta ne jukläyäkäí ki̱ka. 36 Ñakäi ke ba kabla etkabä ma tsa̱ku̱ wäkata ska, je kä ka manenakksa̱ ba ia̱ etababä jibä suruu iräle yee iräle ki̱ka. 37 Ata tsa̱na ra bas ku̱ ishö rä: “Ta” ni kjela, “Kai” ni kjelabä; ata sa te iki̱ sha ji̱a ra, jera je datse̱ rä ale yakei wakei ska. 38 “Bas wa̱ issële iyileta̱na: ‘Yi te bä wäbala shka̱wa̱ ra, nui ki̱ ije wäbala shka̱wo̱, ñaebä yi te ba kà pja̱wa̱ ra, nui ki̱ ije kà pjo̱wa̱.’ 39 Ata yis te ishe bas ia̱: Ke bas je̱k tsa̱tka sä yakeila wa yika; ata yi te ba kpa ma ja̱kätä wämo kja̱ne ra, jera ma ja̱kätä ekta manewo̱ iia̱ iwa̱ buka̱nak. 40 Yi ssëna ba kjatiäk iwa̱ ba paiklä bäkäkläksa̱ ra, ñakäi ma wa̱ shönak je̱k ki̱ cho̱mi iia̱. 41 Yi te ba pakeke̱ täkili wà däli tsa̱kmi un kilómetro kjena ra, jera itso̱mi iia̱ dos kilómetro. 42 Yi te ba ia̱ ji kia ra, je ia̱ imo; yi te ba ia̱ jile peitakle ra, ke ikúka kai ni. 43 “Bas wa̱ issële iyileta̱na: ‘Ba te ba saka shka̱li̱ble, ata bä bolki dokoitse ba te.’ 44 Ata yis te ishe bas ia̱: Bas ku̱ bas bolki wa shka̱li̱blö, bas ka̱kiö bas kukäk weikanak wa ki̱ka. 45 Je rä bas däkläwa̱ bas Ká se̱nak ka̱jöir je yabala ye. Je wakei te ka̱wä patke ñinak sä yakeila wa ia̱, sä bäi bäi wa ia̱, ñaebä je te ka̱li̱ patke ja̱nak sä wämo wa ia̱, ka sä wämo kuna wa ia̱. 46 Ata bas te bas shka̱li̱bläk wa ebä shka̱li̱ble ra, ¿je säkei dämiksa̱ bas ia̱ na? ¿Ka irä je su̱ta inaklä bäkäk wa te iwe̱ rä na? 47 Ñakäi bas te bas el wa ebä chake ra, ¿je rä ji bäi si̱ wá̱ bas te na? ¿Ka irä je su̱ta ka Judío kuna wa te iwe̱ rä na? 48 Jekäi bas se̱no bulee si̱, jishtä bas Ká se̱nak ka̱jöir je se̱r dä bulee si̱ käi.

Mateo 6

1 “Bas se̱no tsa̱na bas ji wa̱ke̱ wämo ka wa̱klä kuna ditsä wäna, ijewa wa̱ su̱nak käi kuna. Ata jekäi ra, bas Ká se̱nak ka̱jöir wa̱ ji a̱ni ka me̱nak bas ia̱ isäkei. 2 “Je ne ki̱ka mika̱ ba te jile kaku me̱ke̱ ra, ke ipalei bulawa̱k kökö bular ssër käi, jishtä ji wa̱k su̱nak ebä wa te iwe̱ke̱ käi, ñapaktäklä jui na irä ña̱la wà irä, ditsä wa̱ ikjeishäklä ebä. Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ijewa ia̱ je säkei rä deleksa̱ e̱ná. 3 Ata ba te jile kaku me̱ke̱ ra, je wo̱ blelewa̱, ba jula wämo te jile wá̱ ka ju̱ñele kuna ba jula shule wa̱ käi; 4 je rä bä jile kaku ma̱ke̱ ka ju̱ñenakläwa̱ kuna. Jera ba Ká, ji blelewa̱ su̱ak, te ba ia̱ ji me̱mi isäkei. 5 “Ñaebä bas ka̱kiäke̱ ra, jera ke je wa̱ ji wa̱k su̱nak ebä wa käi. Ka irä jiye kuna ta, jewa wäbätsä rä je̱k duäkka̱ ka̱kiäk ñapaktäklä jui na, ña̱la ukä shtä ska ditsä wa̱ su̱nak. Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ijewa ia̱ je säkei rä deleksa̱ e̱ná. 6 Ata mika̱ ba ka̱kiäke̱ ra, ma cho̱ ju ja̱r etkä na, je̱k kjäshtöwa̱; jeska ma ka̱kiö ba Ká ka juenak kuna ia̱. Jera ba Ká, ji blelewa̱ su̱ak, te ba ia̱ ji me̱mi isäkei. 7 “Jekäi bas ka̱kiäke̱ ra, ke kte etkabä sha jirä jirä ka wata, jishtä ka Säkeklä ja̱mi wa te iwe̱ käi, ijewa te ibiketse iktä ssërmi ite ishe jaree ki̱ka ni. 8 Ke bas ku̱ iwa̱ ijewa käi. Ka irä jiye kuna ta, bas Ká wa̱ ji sherke̱ bas ki̱ je ju̱ñer kja ka bas wa̱ ji kirba iia̱ yika. 9 Ata bas ka̱kiö rä jikäi: ‘Sa Ká se̱nak ka̱jöir, ba kie oloitsanopa. 10 Ba gobierno kjöwa̱pa. Jishtä ka̱jöir ji o̱rke̱ ba wakei ki̱ isherke̱ käi, je su̱ta ji o̱nopa ka̱jiska. 11 Ba ku̱ ñanak sherke̱ sá ki̱ buliri buliri je mopa sá ia̱ jir. 12 Ba ku̱ sá nui jöwa̱pa bitaba, jishtä sá te nui ta sá ra wa jawa̱ bitaba käi. 13 Ke ba ku̱ sá jawa̱ je̱r kinak sa̱ me ji yakei wakblä käi, ata ba ku̱ sá wetsöksa̱ ale yakei yika. Je rä ba ne rä sa̱ tsa̱ku̱i, ba ne rä täkili ta, ba ne rä oloi kaleka̱ jekjeyemi rä ki̱ka. Amén.’ 14 “Iwa rä bas te sa saka nui jawa̱ bitaba ra, ñakäi bas Ká se̱nak ka̱jöir te bas jemiwa̱ bitaba. 15 Ata ka bas wa̱ sa saka janewa̱ bitaba ra, ñaebä bas Ká wa̱ ka bas janakwa̱ bitaba bas shirile ki̱ka. 16 “Mika̱ bas bätsäke̱ ra, ke bas je̱k ja je̱r ialewa̱, jishtä ji wa̱k su̱nak ebä wa te iwe̱ käi. Ijewa wäktä iawa̱ke̱ ijuenaklä ditsä wäna ibätsäke̱ irä. Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ijewa ia̱ je säkei rä deleksa̱ e̱ná. 17 Ata ba bätsäke̱ ra, ma tsa̱ku̱ ki̱ aceite tköka̱, bä wä paskuö, 18 ka ijuenaklä ditsä wäna bä bätsäke̱ irä; ata je wo̱ ba Ká ka juenak kuna je wäna. Jera ba Ká, ji blelewa̱ su̱ak, te ba ia̱ ji me̱mi isäkei . 19 “Ke bas ku̱ ji säkei ta bla bas wakwa ia̱ ka̱jiska, mai yäle irä, ji äwewa̱k irä te iweikeke̱wa̱ shtä ska, mai jakbläk wa kjäkläwa̱ jakbläk shtä ska. 20 Ata bas ku̱ ji säkei ta blö bas wakwa ia̱ ka̱jöir ska, mai iwak irä, iäwëwa̱k irä te ka iweikewa̱ kuna ska, mai jakbläk wa ka kjäkläwa̱ kuna jakbläk ska. 21 Ka irä jiye kuna ta, mai bas ji säkei ta tso̱ blele ra, je ne ska bas je̱r kämami rä. 22 “Sä wäbala rä tsi̱ni käi sa wakei ia̱. Je ne ki̱ka bä wäbala rä bäi ra, jera ba wakei kalabe rä wäñinakka̱. 23 Ata bä wäbala rä ka bäi kuna ra, jera ba wakei kalabe rä wätuinakwa̱. Jekäi ka̱ oloi tso̱ ma ja̱mi rä wätuilewa̱ ra, jera je rä wätuilewa̱ e̱e̱na si̱. 24 “Ka yi a̱ni ia̱ blu wa bol kja̱nei o̱nak. Ka irä jiye kuna ta, ite ekla dokoitsemi, ata ite iel shka̱li̱blemi; ite ekla bawe̱mi, ata iel iarmi ije̱r ki̱. Jekäi ka bas ia̱ Säkeklä irä blune irä kja̱nei o̱nak ñara. 25 “Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱: Ke bas je̱r iana bas je̱k se̱newa̱klä ki̱, jibä ñe sä te, jibä ye sä te; ñakäi bas yaka ki̱, jibä jie sä te. Ñera se̱ne kseka rä ka ji ñe kjelabä kuna; sa yaka rä ka pajienak kjelabä kuna, ¿ka irä je ne käi na? 26 Du ju̱nak ka̱sha̱ka wa su̱o: Ka jewa rä däli tkäk kuna, iwä kukäk kuna, itapawa̱k kuna ibläklä jui ska. Ata bas Ká se̱nak ka̱jöir te jewa chewe̱ rä. ¿Ka irä bas säkei rä jewa tsa̱ta na? 27 Jekäi ¿mane bas sha̱ se̱rmi ki̱ta bakleka̱ ji̱a una hora kje jikje ije̱r ianawa̱ ebä oloi ja̱mi rä na? 28 “Jera ¿jiye bas je̱r iawe̱ke̱ je̱k pajie te na? Jishtä ka̱ ki̱ka tsitsi wä jè̱r dä je biketsö: Ka irä shka̱bläk kuna, ka irä sua yuäk kuna. 29 Ata yie ishe bas ia̱, Salomón bakle je̱k pajiäk baawa̱ si̱, ka je̱k pajiene jewa sha̱ mane a̱ni käi. 30 Jekäi ka̱kä je̱nak ka̱ ki̱ka jir ebä, ata bulia ra irä tulunakmi yökö ye pan kukäklä ja̱rka, je pajie Säkeklä te jekäi ra, jera je tsa̱ta si̱ ¿ka iwa̱ bas ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna wa pajienak na? 31 Je ne ki̱ka ke bas je̱r ianakwa̱ ishäk: ¿Jibä ñemi sa te na? ¿Jibä yemi sa te na? ¿Jibä wà sa̱ ñapajiämi na? 32 Ka irä jiye kuna ta, ka Säkeklä ja̱mi kuna wa te je shtä biköle yule rami, ata bas Ká se̱nak ka̱jöir wa̱ je biköle sherke̱ bas ki̱ ju̱ñer. 33 Ata ji biköle tsa̱ta bas ku̱ rä Säkeklä gobiernoí, iji wämoí ne yulö rä, jera je shtä biköle ki̱dämiksa̱ bas ia̱. 34 Ji rä bulia ku̱ ke bas je̱r iawa̱k. Ka irä jiye kuna ta, bulia ra ji tso̱ni sa̱ je̱r iawa̱k. Ji rä jir iyakei ne kjela kata irä.

Mateo 7

1 “Ke bas ku̱ sa saka wabiketsaksa̱, ka bas wakwa wabiketsanakläksa̱ kuna. 2 Ka irä jiye kuna ta, ji wà bas te sa saka wabiketsaksa̱ ra, je ja̱mi bas wakwa wabiketsarmiksa̱. Ji wà bas te ji mabla sa saka ia̱, je ja̱mi ji mablermi bas ia̱. 3 ¿Jiye ba te ka̱ pjoi su̱e bä el wäbala na, ata ba wakei wäbala na kal kuklei kate je ka su̱e ba te rä na? 4 Jera ¿maikäi ba te ishemi bä el ia̱: ‘Ka̱ mo yis ia̱ je ka̱ pjoi tsa̱kläksa̱ bä wäbala na’ ni, ata jera ba wakei wäbala na kal kuklei kate rä na? 5 Ba ji shäk kjäbata ebä wà, säkätä ba ku̱ ba wakei wäbala na kal kuklei tso̱ksa̱. Jekäi ra ba wä wajuermi bäi, ba wa̱ ka̱ pjoi kate bä el wäbala na je tsa̱kläksa̱. 6 “Ke jile oloitsalewa̱ cha̱mi chichi ia̱, ke suiwä säkei ta shtä tulami köchi ia̱. Ata jekäi ra, tsi ite iwätuewa̱ klä wà, imanerka̱ te ba wakei kshetkewa̱. 7 “Bas ku̱ ji kiö, jera je me̱rmi bas ia̱; bas ku̱ ji yulö, jera je ko̱rmi bas ia̱; bas ku̱ ju kjä bulawo̱, jera je kjä yermi bas ia̱. 8 Ka irä jiye kuna ta, ji kiäk wa biköle ia̱ ji me̱rmi; ji yuläk wa ia̱ ji ko̱rmi; ju kjä bulawa̱k wa ia̱ ikjä yermi. 9 “Ikuna ba yaba te pan kia ra, ¿bas sha̱ mane te jak me̱mi iia̱ na? 10 Ite nima kia ra, ite tkäbe me̱mi iia̱ na? 11 Jekäi bas se̱nak yakei wa wa̱ iju̱ñer ji bäi ne me̱ bas yabala ia̱ rä, jera je tsa̱ta bas Ká se̱nak ka̱jöir te ji bäi me̱mi ji kiäk iwakei ia̱ wa ia̱. 12 “Je ne ki̱ka ji biköle sherke̱ bas ki̱ sa saka wa̱ o̱nak bas ia̱, jera je su̱ta bas ku̱ ji wo̱ ijewa ia̱. Ka irä jiye kuna ta, je ne rä ika̱wei yöle irä, ji yile jile bata shäk wa wa̱ irä, je wà si̱ rä. 13 “Bas kjöwa̱julu ña̱la kjäshtäklä bala siklewa̱ tsi̱ne ja̱rka. Ka irä jiye kuna ta, sä weikanacha̱kläwa̱ ska sä kjäkläwa̱ kjäshtäklä ja̱r dä shoo, je ña̱le̱i rä bukleju̱mi sho̱lo̱o̱; je wà sä kjämi rä ta̱i. 14 Ata sa̱ se̱naklä kseka ska sä kjäkläwa̱ je kjäshtäklä ja̱r dä siklewa̱ tsi̱ne, je ña̱le̱i bala rä siklewa̱ tsi̱ne; jekäi elkjebä te je ku̱emi rä. 15 “Bas se̱no je̱r ki̱i̱ sä wäyuäk jile bata shäk wa ye yika. Jewa rä däkwa̱ bas sha̱na juenak ipa ki̱ oveja käi, ata ije̱r na ra irä lobo sälwii käi. 16 Ijewa juermi bas wäna rä iwärke̱ ne wà. ¿Baishe uva wä kicha tie rä dika yäkä ja̱mi na? ¿Higuera wä shte rä ka̱ shche̱i ja̱mi na? 17 Jekäi kal bäi biköle wär dä wä ta bäi, ata kal yakei wär dä wä ta shi̱ana. 18 Kal bäi ka wänak wä ta shi̱ana, ñaebä kal yakei ka wänak wä ta bäi. 19 Kal ka wänak kuna wä ta bäi wa biköle rä tenak tulämi tulunakka̱ yökö ki̱. 20 Je ki̱ka ijewa juermi bas wäna rä iwärke̱ ne wà. 21 “Ka biköle ishäk yis ia̱: ‘Säkekewa, Säkekewa’ ni wa, kjäkwa̱ ka̱jöir gobiernoí ska. Ata ji sherke̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir ki̱ je wa̱k wa ebä. 22 Je ke̱i ska, chu̱li̱i̱ te ishemi yis ia̱: ‘Säkekewa Säkekewa, ¿ka irä sá te jile bata sha ba kie ja̱mi, be kjäia ba kie ja̱mi, ji wá̱ täkili ta ba kie ja̱mi na?’ 23 Jera yie ijewa ia̱ ishemi bulee: ‘Ka yis wa̱ bas su̱le mik a̱ni. ¡Bas ji wakbläk ka̱wei ukä ja̱mi wa, cho̱ kju̱awa yis yika!’ 24 “Je ne ki̱ka biköle yi te jí yie ishe datse̱ ssa, je wawá̱ ite ra, je rä jishtä ditsä je̱r ta bäi te iju yua jak ki̱ka käi. 25 Jera ka̱li̱ ja̱nawa̱, diklä deju̱té, si̱wa̱ ju̱naté tena je ju ja̱mi, ata ka iyeneju̱mi, jak ki̱ irä ñak tkelewa̱ ki̱ka. 26 Ata biköle yi te jí yie ishe datse̱ ssa, ata ka iwa̱ iwao̱ne ra, je rä jishtä ditsä ka je̱r ta te iju yua kje ksa̱ ki̱ka käi. 27 Jera ka̱li̱ ja̱nawa̱, diklä deju̱té, siwa̱ ju̱naté, tena je ju ja̱mi; jekäi iyenaju̱mi, jera weikanawa̱ itjä.” 28 Jesús te jekäi isha e̱ná ra, je chu̱li̱i̱ wa male̱cha̱cha̱wa̱ ite sa pakteke̱ te. 29 Ka irä maikäi kuna ta, ite ijewa pakteke̱ rä ssër ta oloi ta irä käi; ka je rä iwakwa sha̱na ñayöle ka̱wei wà wa käi kuna.

Mateo 8

1 Je ka̱ kichei ska ibiteju̱ni ra, chu̱li̱i̱wa̱ dar wa̱ni ije ra. 2 Ñerä ekla paiale lepra wa̱ je̱k sikawa̱ je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi, te isha: —Säkekewa, ba ki̱ ishena ra, ba ia̱ yis bäirmi ni yëë. 3 Jera Jesús jula tkawa̱ ija̱mi te isha: —Yis ki̱ ishena; bä bäino ni yëë. Jera ñawäsaka ipaiale bäinani yëë. 4 Jera Jesús te isha iia̱: —¡Issö! Ka bä te je she kuna yi a̱ni ia̱, ata ma cho̱ chui ia̱ je̱k kjashäk. Jeska ji rä me̱nak je mo̱ Säkeklä wäna, jiräni Moisés wa̱ sa pakale iwa̱k käi, ijewa wa̱ isu̱aklä. 5 Ideju̱ Capernaúm ska ra, ekla guardia wa cien wäsikäk je̱k sikawa̱ iwäja̱mi ka̱kiäk iia̱, 6 te isha: —Säkekewa, yis kjanaklä karanawa̱ kalme kipaka ju na, je te ji shka̱l ssë kalme e̱e̱na. 7 Jera ije te isha iia̱: —Yis maju̱ ibäi wa̱k ni. 8 Ata je cien wa wäsikäk te ikúka, te isha iia̱: —Säkekewa, ka yis dä bäi kuna je ju na ka ba däkleiwa̱. Ata ba ku̱ ishö yile ebä, jera yis kjanaklä bäirmini. 9 Ka irä jiye kuna ta, yis wakei rä patkenak, ata ñaebä yis wa̱ guardia wa tso̱ patkenak. Jekäi yie ishe ekla ia̱: “Ma cho̱”, jera je maju̱; isaka ia̱: “Bä kute”, jera je bitäju̱; yie ishe yis kjanaklä ia̱: “Jikäi iwo̱”, jera je te je we̱. 10 Jesús te je ssa ra, je te issëwa̱ baa. Jera ite isha iwakei ra dami wa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yis wa̱ ka yi a̱ni ko̱ne Israel wa sha̱na ji biketsäk etkabä je kjekla. 11 Jekäi yie ishe bas ia̱, chu̱li̱i̱ bitämi ka̱wä däkläka̱ wà, ka̱wä minakläwa̱ wa, jewa ñatulämiwa̱ yäkäk ka̱jöir gobiernoí ska, Abraham irä, Isaac irä, Jacob irä, jewa ra ñara. 12 Ata mane wa ia̱ igobierno rä däkksa̱, jewa tulurmiksa̱ ka̱ ekta yee si̱ka; jeska rä sa̱ ji̱ami, sa kà wätiämi. 13 Jera Jesús te isha je cien wa wäsikäk ia̱: —Ma cho̱ni; ba te ibiketsa käi io̱nopa ba ia̱. Jera je horaí ebä wà ikjanaklä bäinani. 14 Jesús minewa̱ju̱ Pedro ju naka, je te je yak duä kalme kipaka su̱a, wäkalewa̱ oloowa̱. 15 Jera ijula tkawa̱ je jula ja̱mi, jera iwäkarke̱ oloo tse̱naju̱mi. Jekäi ije̱kaka̱ni te ijewa pasu̱a jile wà. 16 Jekäi ka̱tuir dawa̱ ra, ije wäki̱ kololewa̱ be wa̱ wa chu̱li̱i̱ de ja. Jera ite ji sheke̱ ebä wà ite ji wikbluí kjäiatulaksa̱, ñaebä duë ta wa biköle bäiwa̱ni ite. 17 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk Isaías ja̱mi te ishe käi: “Ije wakei te sa̱ ja̱lmawa̱kcha̱wa̱ kukawa̱, ñakäi ite sä duë cha̱ jámi.” 18 Jesús te chu̱li̱i̱ wa tapar tso̱ ipája̱mi su̱a ra, ite iwa̱ dulanak wa patkami kjäksa̱julu tipä a̱mikata. 19 Ñerä ekla je̱k yöle ka̱wei wà je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Sapaktäk, yis maju̱ ba ra mai ma mike̱ käi. 20 Jera Jesús te isha iia̱: —Chichi ka̱rbä rä ka̱ wäja̱r í ta, du ju̱nak ka̱sha̱ka rä ju ta, ata ditsä yäbei wa̱ ka ka̱ kuna mai a̱ni itsa̱ku̱ katabläkläwa̱. 21 Jera iwa̱ dulanak wa saka te isha iia̱: —Säkekewa, säkätä ka̱ mo yis ia̱ yis minaklä yis ká itäbiäkwa̱ta̱na. 22 Ata Jesús te isha iia̱: —Sä shkä yis da, ata tsu dulecha̱wa̱ wa te isaka dulecha̱wa̱ wa itäbie. 23 Jekäi ije̱k jiaka̱ ko̱no na, jera iwa̱ dulanak wa minejulumi ira. 24 Ñerä si̱wa̱ ju̱naté täkii tipä ki̱ka, je tjuäke̱ te ko̱no ki̱tierawa̱ kje, ata ije kapawa̱. 25 Jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ ishki̱wa̱k te isha: —¡Säkekewa, sá tsa̱tköksa̱pa, sa tuar dawa̱ irä! 26 Jera ije te isha ijewa ia̱: —¿Bas ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna wa, jiye bas suarke̱ rä na? Ñerä ije je̱kaka̱ te si̱wa̱ irä, tipä irä uña, jera iwäkolonawa̱ bii. 27 Jera je ditsä wa male̱te̱nacha̱wa̱, jekäi ite ichaka ñaia̱: —¿Mane shtä wa ije rä, je ktä ssë si̱wa̱ te tipä te rä na? 28 Jekäi ikjaksa̱ju̱ a̱mikata Gadara wa ke̱i ki̱ ra, bol wäialeksa̱ be wa̱ daksa̱julu sa̱ nu̱l bläklä ska, dejulu iwäki̱. Jewa rä sälwii si̱ ki̱ka ka yi a̱ni shkäklei je ña̱la wà. 29 Ñerä jewa a̱na te isha: —¿Säkeklä yaba, jiye ba bite sá wäki̱ rä na? ¿Ba bite jiska rä sá pakäk ji shka̱l ssäk ka ike̱i däwa̱ba yika na? 30 Ijewa ska ra, ka̱miika köchi ka̱biä tso̱ chu̱li̱i̱. 31 Jera je be ka̱kia iia̱, te isha: —Ba te sá tulaksa̱ ra, sá patkömi je köchi chu̱li̱i̱ ja̱rka. 32 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas cho̱ jera. Jekäi ijewa kjaksa̱julu minejulumi köchi ja̱mi, ñerä je köchi kalabe ñatka jolowa̱mi ka̱ ukä ki̱ tipä na, tuanacha̱wa̱ diklä na. 33 Jera je kjänanak wa julunami demi jukläyäkä na, te je paka biköle ji o̱na je wäialeksa̱ be wa̱ wa ia̱ rä käi. 34 Ñerä jukläyäkä wa kalabe biteksa̱julu Jesús wäki̱. Ijewa te isu̱a ra, ite isha iia̱ pjoo iminakläpa ijewa ke̱i yika.

Mateo 9

1 Jekäi ije̱k jiaka̱ ko̱no na, dateksa̱ni jíkata, deju̱ ni iwakei jukläyäkäí ska. 2 Ñerä ekla karalewa̱ detse̱ iwä ki̱ka ije̱k katashuäklä na. Ijewa te ji biketsa etkabä su̱a Jesús te ra, ite isha je karalewa̱ ia̱: —Yaba, bä ssëno täkii, ma nui rä jalewa̱ bitaba. 3 Ñerä ñayöle ka̱wei wà wa sha̱ te ibiketsa je̱r na: “Je kta rä yakei Säkeklä ukä ja̱mi.” 4 Ata jiräni ijewa je̱rika rä te Jesús je̱r ku̱a. Jera ite isha: —¿Jiye bas te ji biketse yakei bas je̱r na rä na? 5 Jera ¿mane yila tjabana rä na: ‘Ma nui rä jalewa̱ bitaba’ ni iräle, ta ‘ma je̱köka̱ shkäk’ ni iräle? 6 Ata bas wa̱ iju̱ñaklä ditsä yäbei ia̱ ka̱wei tso̱ sa̱ nui jäkläwa̱ bitaba ka̱jiska—jera ite isha je karalewa̱ ia̱—: Ma je̱köka̱, ma je̱katashuäklä kuköwa̱, ma cho̱ni bä juka. 7 Jekäi ije je̱kaka̱, mineju̱ni ijuka. 8 Je chu̱li̱i̱ wa te je su̱a ra, ijewa male̱te̱nacha̱wa̱, ñakäi ite Säkeklä, ale ka̱wei ma̱k ditsä ia̱ jekäi ji wa̱klä, je wakei kjeisha. 9 Jeska Jesús mineju̱ ji̱a ra, ite ekla kie Mateo ni su̱a je̱tkelewa̱ inaklä bäkäklä ska, je ia̱ ite isha: —Sä shkä yis da. Jera je je̱kaka̱ mineju̱ ira. 10 Jekjepa ije̱k baklawa̱ yäkäk ju ska. Ñerä inaklä bäkäk wa irä, ji yakei wakbläk wa irä daté chu̱li̱i̱, ñatulawa̱ yäkäk Jesús irä, iwa̱ dulanak wa irä ra. 11 Jera fariseo wa te je su̱a ra, ijewa te iwa̱ dulanak wa ia̱ ichaka: —¿Jiye bas paktäk yäkäke̱ inaklä bäkäk wa ra ji yakei wakbläk wa ra rä na? 12 Jesús te je ssa ra, ite isha ijewa ia̱: —Sa̱ tso̱ bäi wa ki̱ ka sä bäiwa̱k sher kuna, ata sä duäke̱ wa ne ki̱ isherke̱ rä. 13 Bas cho̱ ni ñayuäk jiräni jí kte wà rä wà: “Yis ki̱ je̱r bäi she ne kiana rä, ka yis ki̱ ji me̱ka̱ kiar kuna.” Ka irä jiye kuna ta, ka yis dene rä sä wämo wa kiäk kuna, ata yis de rä ji yakei wakbläk wa ne kiäk. 14 Jekjepa Juan wa̱ dulanak wa demi ije wäki̱ te ichaka iia̱: —¿Jiye sá irä fariseo wa irä jewa bätsäke̱ ka̱raa, ata ba wa̱ dulanak wa ka bätsä kuna rä na? 15 Jera Jesús te ikúka: —¿Bas ia̱ ra julakolone diei ye ska tso̱ wa je̱r iarmiwa̱ jula kolonak kaldu ji̱a ijewa ra bala na ra na? Ata ike̱i dämiwa̱ ji̱a je jula kolonak minaklätse̱ ijewa yika, je ne kjepa ijewa bätsämi rä. 16 “Yi a̱ni wa̱ paiklä nu̱l da ka wäbatsa̱nak sua kukä spa̱na wà. Ka irä jiye kuna ta, je sua kukä te je paiklä nu̱l sikemi ti̱nii, je te iki̱kshe ju̱emi e̱e̱na si̱. 17 Ñaebä ka sa̱ wa̱ vino blona ji̱a tenak bewak kjuä yöle bolsa ye nu̱l da shtä naka. Ata ikuna jekäi ra, je bewak kjuä tsikirju̱mi, jera vino tkerju̱mi, ñaebä ijui weikarmiwa̱. Bäi si̱ ra sä te vino blona ji̱a tie rä bewak kjuä spa̱na ja̱rka, jera je botkäwe se̱rmi ji̱a.” 18 Je she rami ji̱a ite ijewa ia̱ ebä ra, ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i ekla deju̱té, je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi te isha: —Ji plaa yis yaba alaklä duawa̱, ata bä kute jula ma̱kka̱ iki̱ka, jera ise̱rmi ni. 19 Jekäi Jesús je̱kaka̱ mineju̱ ira, iwa̱ dulanak wa ra ñara. 20 Ñerä alaklä ekla duäke̱ pi ju̱ne e̱e̱na te, bitewa̱ doce año kje, je je̱k sikawa̱ ishäbe kja̱ne, te iwa̱ shönak je̱k ki̱ bata passawa̱. 21 Je rä ite ibiketsa je̱r na: “Yis te iwa̱ shönak je̱k ki̱ ebä passawa̱ ra, yis bäirmini,” ki̱ka. 22 Jera Jesús je̱k manewa̱té isu̱ak te isha iia̱: —Yaba, bä ssëno täkii, ba te ji biketsa etkabä wà ba tsa̱tkenaksa̱. Jera je wäsaka je alaklä bäinani. 23 Ñerä Jesús kjawa̱ju̱ je sa̱ tsa̱ku̱i ju naka te bulanak flauta wà wa irä, chu̱li̱i̱ kjoyir te wa irä su̱a ra, 24 ite isha ijewa ia̱: —Bas ñatso̱ tulömi jiska. Ka irä jiye kuna ta, ka je yaba rä dulewa̱ kuna, ata ikapawa̱ irä. Jera ijewa te ija̱ñetsa. 25 Ata je chu̱li̱i̱ patkena tulaksa̱ ra, iwakei kjawa̱ju̱ te je yaba kukawa̱ ijulaka, jera ije̱kaka̱ni. 26 Jekäi je palei ju̱ñenamika̱ je ke̱i biköle ska. 27 Jeska Jesús mineju̱ ji̱a ra, jäiyi wa bol ka wä wajuenak kuna wa minemi iitäki̱ka, jewa a̱na jela te isha: —David yäbei, ma je̱r ja̱mi sá dälänopa. 28 Jekäi idewa̱ju̱ ju ja̱rka ra, je ka wä wajuenak kuna wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi, jewa ia̱ Jesús te isha: —¿Bas te ibiketse yis ia̱ je o̱rmi na? Jera ijewa te isha iia̱: —Säkekewa, jekäi irä. 29 Jera ijula tkawa̱ ijewa wäbala ja̱mi te isha: —Jishtä bas te ibiketsa io̱rmi käi, jekäi io̱nopa bas ia̱. 30 Jera ijewa wäbala wajuena. Jera Jesús te ijewa je̱r ku̱a tsa̱na, te isha: “¡Issö! Ke yi a̱ni ku̱ ijuñopa.” 31 Ata ijewa minejulu te ije pakaka̱ je ke̱i biköle ska. 32 Ijewa minejulubä ra, ekla detse̱ iwäki̱ ktä wäblelewa̱ be wa̱. 33 Jekäi je be kjäienaksa̱ ra, je ktä wäblelewa̱ ktaka̱ni. Je te chu̱li̱i̱ wa male̱cha̱cha̱wa̱, te isha: —¡Mik a̱ni ka sa̱ wa̱ ji su̱le jikäi Israel wa sha̱na! 34 Ata fariseo wa te isha: —Be tsa̱ku̱i ne oloi ja̱mi ije te be kjäieke̱ksa̱ rä. 35 Jesús damiju̱ jukläyäkä ta̱i ta̱i irä tsi̱dala irä biköle sha̱na. Ite sa pakte rami iwakwa ñapaktäklä jui na; ite gobierno ktei baa wapakte rami, sä kteke̱ duë te biköle bäi we̱rami ite ñaebä, ji duëi biköle käi. 36 Ite je chu̱li̱i̱ wa su̱a ra, ije̱r ja̱mi ijewa dälänacha̱wa̱, ijewa tso̱ rä shtirilecha̱wa̱ irä weikalecha̱wa̱ irä ki̱ka, jishtä oveja ka kjänanak ta käi. 37 Jera ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Iyina si̱ ra däli wäna rä ta̱i, ata shka̱bläk wa rä elkjebä. 38 Je ki̱ka bas ka̱kiö je däli wakei ia̱, iwa̱ shka̱bläk wa patkäklä idäli wäna tiäk.

Mateo 10

1 Jera ite iwa̱ dulanak wa doce kiaté, jewa ia̱ ite ka̱wei ma̱ wikblu ñá shtä kjäiäkläksa̱ iwa̱, ñakäi sä kteke̱ duë te biköle bäiwa̱klä iwa̱, ji duëi biköle käi. 2 Jí wa ne rä Jesús ktei bata shäk wa doce kie rä: Isäkätä rä Simón kinak Pedro ni irä, iel Andrés irä; ñakäi Zebedeo yaba Jacobo irä, iel Juan irä; 3 Felipe irä, Bartolomé irä, Tomás irä, Mateo ale inaklä bäkäk irä, Jacobo Alfeo yaba irä, Tadeo irä, 4 Simón ale bakle kju̱atkäk gobierno ra irä, Judas Iscariote wa, ale Jesús ju̱akksa̱ irä. 5 Je doce wa patka Jesús te, jewa je̱r ku̱ami ite, je te isha: “Ka bas mi kuna ka Israel wa kuna ña̱le̱i wà, ka bas miwa̱ kuna Samaria wa jukläyäkäí na, 6 ata bäi si̱ ra, bas ma rä Israel batala oveja shelecha̱wa̱ käi ska. 7 Bas mar da, sa paktö, ishö: Yëwa̱ ka̱jöir gobierno kjäkläwa̱ dewa̱. 8 Due ta wa bäiwo̱, dulecha̱wa̱ wa shki̱wo̱ tulöka̱, paiale lepra wa̱ wa bäiwo̱ ni yëë, be kjäiöksa̱. Bas ia̱ ideksa̱ kjermita, je wawo̱ kjermita. 9 “Ka bas wa̱ oro iräle inaklä iräle cobre iräle mi kuna bas kipa ja̱mi, 10 ji kianak ña̱la ki̱ tsa̱klä iräle, paiklä etkä iräle, sandalia iräle, kata iräle. Ka irä jiye kuna ta, shka̱bläk wa kiana rä denak. 11 “Mane jukläyäkä ta̱i iräle tsi̱ne iräle ska bas dewa̱ ra, yi se̱nak jeska bäi wa yulö, jeska ebä bas se̱r bikö bas marmi ni kje. 12 Bas dewa̱julu ju na ra, bas ku̱ ijewa chakö. 13 Jekäi je ju ska wa rä bäi ra, jera je bas te ji bäi sha, je o̱nopa ijewa ia̱, ata ka ijewa rä bäi kuna ra, jera je bas te ji bäi sha, je döksa̱pani bas wakwa ia̱. 14 Jekäi yi te ka bas kiewa̱ ra, ñakäi ka bas ktä ssë ra, jera bas maksa̱julu je ju ska iräle, je jukläkläyä ska iräle, jera bas klä pjoi pakpöta̱na. 15 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, je jukläyäkä wa buka̱nami rä e̱e̱na si̱ Sodoma irä Gomorra irä ke̱i ska wa buka̱nami tsa̱ta. 16 “¡Issö! Yie bas patke mar jishtä oveja patke tulemi lobo sha̱na käi. Je ki̱ka bas se̱no je̱r ta ta̱i tkäbe käi, ñakäi bitaba namala käi. 17 Jekäi bas se̱no je̱r ki̱i̱ ditsä yika. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te bas tulemiksa̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa ia̱, ñakäi ijewa te bas kpemi iñapaktäklä jui shtä ska. 18 Bas dä janakmi ka̱ wäkiri wa wäki̱, sa̱ tsa̱ku̱i wa wäki̱ yis kju̱ei, bas wa̱ yis ktei shäklä ijewa ia̱, ñakäi ka Judío kuna wa ia̱. 19 Ata mika̱ bas tulunaksa̱ ra, jera ke bas je̱r ianak maikäi iräle, ji ni iräle bas te ishemi käi; ata je wäsaka ra bas ia̱ ime̱rmi jini bas kiana ishäk rä käi. 20 Jera ka je rä bas wakwa si̱ ktä kuna, ata bas Ká wikblu je ne ktäke̱ bas ja̱mi rä. 21 “Jekäi iel te iel ebä ju̱emiksa̱ kota̱nakwa̱; ñakäi iká te iyaba ju̱emiksa̱; ñakäi iyabala manermika̱ iká wa ktäkcha̱wa̱. 22 Jekäi biköle te bas dokoitsemiwa̱ yis kie kju̱ei. Ata yi chatkawa̱ ma rä ibata jekje ra, je rä tsa̱tkenakksa̱. 23 Mika̱ bas yolorke̱ weikanak jukläyäkä etka ska ra, jera bas julunomi iyika ietkä ska; ka irä jiye kuna ta, yie ishe bas ia̱ kte si̱ wà, ditsä yäbei däni yikaba, shke Israel wa jukläyäkäí biköle sha̱na ka e̱nakwa̱ bas ia̱. 24 “Dulanak rä ka ipaktäk tsa̱ta kuna, ñaebä kjanaklä rä ka iblui tsa̱ta kuna. 25 Jekäi dulanak dewa̱ ipaktäk ra ñaebä ra, ñakäi kjanaklä dewa̱ iblui ra ñaebä ra, je ne kjela isherke̱ rä. Ijewa te ju wakei kia Beelzebú ni ra, jera je tsa̱ta si̱ ijewa te iju ska tso̱ wa shemi. 26 “Je ki̱ka ke bas suana ijewa yika. Ka irä jiye kuna ta, ka ji a̱ni kuna ki̱kololewa̱ ka juenakwa̱ kuna käi; ñakäi ka ji a̱ni kuna blelewa̱ ka ju̱ñenakwa̱ kuna käi. 27 Ji sha yis te bas ia̱ ka̱ yee na, je shöni ka̱ oloi ka; ji ssa bas te yile ja̱lmana käi, je shöka̱ni ju tsi̱bata yöle shpatke ki̱ka. 28 Ke bas suana yi rä sä ktäk, ata ka iia̱ sä wikblu duäk jewa yika. Ata bäi si̱ ra, bas suano rä yi ia̱ sä wikblu irä sa yaka irä weikarmiwa̱ sä tuläklämi ja̱rka je wakei yika. 29 “¿Baishe ka du yuleila botkä watju̱e rä inaklä wäka etka ebä na? Ata je du etka a̱ni ka ja̱nak bäklä iski̱ka, ka ka̱wei me̱le kuna bas Ká wa̱ käi. 30 Je su̱ta bas tsa̱ku̱ kä kalabe rä shtao̱leksa̱. 31 Je ki̱ka ke bas suana; bas säkei rä du yuleila chu̱li̱i̱ säkei tsa̱ta ki̱ka. 32 “Jekäi yi te yis shaka̱ ditsä wäkata ska ra, jera ñaebä yis te ije shemika̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir wäkata ska. 33 Ñakäi yi te ka yis sheka̱ ditsä wäkata ska ra, jera ñaebä yis wa̱ ka ije yinakka̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir wäkata ska. 34 “Ke ibiketsa yis de rä sa̱ se̱naklä je̱r bäi wà ñara ka̱jiska ni. Ka yis dene rä sa̱ se̱naklä je̱r bäi wà kuna, ata yis de rä sa̱ ñakpäkläka̱ espada wà. 35 Ka irä jiye kuna ta, yis de rä jäiyi kju̱atkäkläka̱ iká ra, sä yaba alaklä kju̱atkäkläka̱ ia̱mi ra, sä yak kju̱atkäkläka̱ iyak ra. 36 Jekäi sa wakei ju ska tso̱ wabä manermika̱ sä bolki ye. 37 “Yi wa̱ iká ia̱mi shka̱l yis tsa̱ta ra, ka je rä bäi kuna däkwa̱ yis ia̱ ye; yi wa̱ iyaba jäiyi iräle, alaklä iräle shka̱l yis tsa̱ta ra, ka je rä bäi kuna däkwa̱ yis ia̱ ye; 38 yi wa̱ ka icruz buka̱neka̱ minak yis da ra, ka je rä bäi kuna däkwa̱ yis ia̱ ye. 39 Yi je̱r ja̱mi je̱k dälänawa̱ ra, je wà iweikarmiwa̱. Ata yi je̱k ju̱aksa̱ weikanakwa̱ yis kju̱ei ra, je wà ije̱k tsa̱tkämiksa̱. 40 “Yi te bas kiawa̱ ra, je te rä yis ne kiawa̱; yi te yis kiawa̱ ra, je te rä yis patkäkté ne kiawa̱ . 41 Yi te jile bata shäk kiawa̱ irä jile bata shäk ki̱ka ra, jera ji säkei ta tso̱ däkksa̱ jile bata shäk wa ia̱ je dämiksa̱ ñaebä ijewa ia̱. Yi te sä wämo kiawa̱ wämo irä ki̱ka ra, jera ji säkei ta tso̱ sä wämo wa ia̱ je dämiksa̱ ñaebä ijewa ia̱. 42 Yi te jí yabala käi wa ekla tia etka diklä tse̱ta kjela kakjelabä wà, irä yis wa̱ dulanak ki̱ka ra, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je wakei ia̱ ji säkei ta dämiksa̱ ka wäshäkwa̱ a̱ni.”

Mateo 11

1 Jesús te iwa̱ dulanak wa doce ia̱ isha e̱ná o̱nak ra, jera jeska imineju̱mi sa̱ je̱r ku̱ak irä, sa paktäk irä, ijewa jukläyäkäí ska. 2 Juan kate wätelewa̱ ska ite Säbäkäkksa̱ te ji we̱ke̱ je palei ju̱ña ra, ite iwa̱ dulanak wa patkami iwäki̱, 3 ichakäk iia̱: —¿Ba ne rä ale däke̱ju̱ rä na, ata sa kiana isaka ki̱ssäk ji̱a na? 4 Jera Jesús te ijewa kúka te isha: —Bas cho̱ni ipakäk Juan ia̱, ji ssa, ji su̱a, bas te käi: 5 ka wä wajuenak kuna wa wä wajuerke̱ni, klä ialewa̱ wa shkäke̱ni, paiale lepra wa̱ wa bäirke̱ni yëë, kukä balewa̱ wa kukä wassërke̱ni, dulecha̱wa̱ wa shki̱r tuläke̱ka̱ni, ñakäi ka jita wa ia̱ kte baa bata yirte. 6 ¡Bäije yi ka dokonewa̱ jishtä yis dä käi je wa̱ rä! 7 Ñerä ijewa marmini ra, Jesús te Juan ktei chakami je chu̱li̱i̱ wa ia̱: “¿Jibä su̱ak bas dasta̱na ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska rä na? ¿Kje uka wäkpeke̱ si̱wa̱ te je su̱ak na? 8 Ata ka irä jekäi kuna ra, ¿ji su̱ak bas dasta̱na rä na? ¿Ekla je̱k pajiele yëë su̱ak na? Ñera, je̱k pajiele yëë wa tso̱ rä sa̱ tsa̱ku̱i wa ju na. 9 Jera, ¿jibä su̱ak bas dasta̱na rä na? ¿Ekla jile bata shäk na? Tsa̱na ra jekäi irä, ata yie ishe bas ia̱, ka ije rä jile bata shäk ebä kuna. 10 Ata ije ne rä ale ktei yöle katke jikäi rä: ‘¡Issö! Yie yis ktei bata shäk patkemi bä wätsa̱kba. Je te ma ña̱le̱i bäiwe̱miba bä yika.’ 11 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, sa̱ ko̱le alaklä wa wa̱, jewa sha̱na ka yi deneka̱ Juan säwäukewa̱k tsa̱ta; jeiräta ka̱jöir gobierno ja̱mi wa sha̱na yi rä ja̱lewa̱ biköle katäbäka, je rä ije tsa̱ta. 12 “Juan säwäukewa̱k ke̱i skaté bite rä jira kje, ka̱jöir gobiernoí weikaté ji sälwii te; jekäi yi rä sälwi wa ne te je bäkeke̱ksa̱ rä. 13 Iwa rä jile bata shäk wa biköle irä ka̱wei yöle irä te je bata sha Juan deju̱ kje. 14 Jekäi bas ssëna jí kte kiäkwa̱ ra, ije ne rä ale Elías däke̱ju̱ rä. 15 Yi rä kukä ta ra, ¡je ku̱ issö! 16 “Ata ¿jibä ja̱mi yis te jira sa̱ tso̱ wa pakemi na? Ijewa rä jishtä yabala käjäklä sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska, jewa a̱r isaka tsa̱ka käi, 17 jewa te ishe: ‘Sá bulana bas ia̱ kabe wà, ta ka bas klä ju̱a ta; sá kjoyina sä dulewa̱ ji̱etsäklä shtä wà, ta ka bas ji̱á ta.’ 18 Ka irä maikäi kuna ta, Juan deju̱ wa̱ ka ji ñane, ji yane, ata je yirke̱ rä: ‘Ije rä kololewa̱ be wa̱’ ni. 19 Ata ditsä yäbei deju̱, je te ji ñeke̱, ji yeke̱, ata je yirke̱ rä: ‘Isu̱o, ije rä yäkäk ta̱i, vino yäk ta̱i, je̱k bawa̱k inaklä bäkäk wa ra, ji yakei wakbläk wa ra’ ni. Ata sä rä ka̱biketsä ta ra, je juerke̱ rä sä te ji we̱ke̱ ja̱mi.” 20 Jera ite jukläyäkä mai iwa̱ ji täkili ta o̱le ta̱i ska wa uña, ka ijewa ñamaneneksa̱ kuna ki̱ka: 21 “¡Säli bas Corazín wa rä! ¡Säli bas Betsaida wa rä! Ka irä jiye kuna ta, bas sha̱na ji o̱na täkili ta je kuna rä o̱le Tiro irä Sidón irä ska ra, mik ijewa ñamaneneksa̱, ñapajiene sua yönak saco ye shtä wà, muli̱tä tulune je̱k ki̱ka. 22 Je ne ki̱ka yis te ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, bas buka̱nami rä e̱e̱na si̱, Tiro wa irä Sidón wa irä buka̱nami tsa̱ta. 23 Ñakäi bas Capernaúm wa, ¿bas ia̱ ra bas oloi karmika̱ ka̱jöir ska kje na? Ñera bas dä oloi ja̱nakwa̱ sä wikblu bläklä ska kje. Ka irä jiye kuna ta, bas sha̱na ji o̱na täkili ta je kuna rä o̱le Sodoma ska ra, ji kje ijewa tso̱ ji̱a. 24 Ata yis te ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, Sodoma ke̱i ska wa buka̱nami ja̱lewa̱ bas buka̱nami katäbäka.” 25 Je ke̱i ska Jesús kta ji̱a te isha: “Papá, ka̱jöir ka̱jiska wakei, yis te ba kjeishe kte bäi wà. Ka irä jiye kuna ta, ba te jí ktei blawa̱ ka̱biketsä ta wa yika, je̱r ta wa yika, ata ba te yabala wäji̱atkewa̱ je wà. 26 Papá, jekäi irä, ba wäbatsa jekäi ki̱ka. 27 “Yis Ká wa̱ ji biköle rä ju̱leksa̱ yis ia̱. Yi a̱ni ka je̱r ko̱r iyaba ia̱, ata iKá ebä je̱r ku̱a ite rä. Ñakäi yi a̱ni ka je̱r ko̱r iKá ia̱, ata iyaba ebä je̱r ku̱a ite rä, ñakäi yi wäji̱atkewa̱kle iyaba te, jewa ebä je̱r ku̱eke̱ ite rä. 28 Bas shtirilecha̱wa̱ wa irä, ji kirii cha̱kka̱ wa irä, kalabe kute yis wäki̱, jera yis te bas je̱rewe̱mi. 29 Yis yugo jiöka̱mi je̱k ki̱ka, bas ñadulawo̱ yis ja̱mi; yis dä jurbä, ñakäi yis je̱r ska yis dä je̱k jalewa̱ ki̱ka. Jera bas te je̱räklä ku̱emi bas wakwa ia̱. 30 Iwa rä yis yugo rä tjabana, yis däli rä jabona.”

Mateo 12

1 Je ke̱i ska sábado wà Jesús damiju̱ trigo tkele sha̱na, jera iwa̱ dulanak wa kteche̱rawa̱ bäli te. Jekäi ijewa te je wä butse rami, käte rami. 2 Je su̱a fariseo wa te ra, ite isha iia̱: —Isu̱o, ba wa̱ dulanak wa te ji rä ka o̱nak kuna sábado wà je we̱ kate. 3 Jera ite ijewa kúka: —Jera ale David wa̱ ji o̱le, mika̱ ije irä shkäk ira wa irä ktacha̱wa̱ bäli te ra, ¿ka bas wa̱ je ktei wayile na? 4 Ikjawa̱ju̱ Säkeklä ju na, te pan tso̱ me̱leka̱ je ñacha̱wa̱. Ata ka ka̱ kuna ije irä, ira shkäk wa irä ia̱ je ñaklä, ata je ñe rä chui wa ebä te. 5 Ñaebä chui wa te jile we̱ Templo naka sábado wà, je wà ka iwa̱ sábado dälätsane, jeiräta ka irä nuita, ¿ka je rä wayile kuna bas wa̱ ka̱wei ki̱ka na? 6 Ata yie ishe bas ia̱, jiska ekla kaldu Templo tsa̱ta. 7 Bas je̱r ko̱nopa ji ni: ‘Yis ki̱ je̱r bäi she ne kiana rä, ka yis ki̱ ji me̱ka̱ kiar kuna’ jewa rä ia̱ ra, jera ka bas wa̱ nui ja̱neka̱ kuna ka nuita wa ki̱ka. 8 Ka irä jiye kuna ta, ditsä yäbei, je rä sábado wäkirií. 9 Jeska imineju̱ demiju̱ ijewa ñapaktäklä jui ska. 10 Ñerä jeska ekla jula ssi̱lewa̱ katke. Jera ijewa te Jesús chaka iwa̱ ikjatiäkläwa̱pa, te isha: —¿Ka̱ tso̱ sä bäiwa̱klä sábado wà na? 11 Ata ite isha ijewa ia̱: —Mane bas sha̱ tso̱ oveja ta etaba, je kuna ja̱nakmi ishäkä wä ja̱rka sábado wà ra, ¿ka ije jula tkäkwa̱ itsa̱kka̱ni na? 12 Jera oveja tsa̱ta si̱ ditsä säkei rä. Je ne ki̱ka sábado wà ka̱ tso̱ ji bäiwa̱klä. 13 Jekjepa ite isha je ekla ia̱: —Bä jula paruöksa̱. Jera ite iparuaksa̱, jekäi je bäinani bäi ietkä käi. 14 Ata fariseo wa mineksa̱julu ra, iñaje̱rku̱a ji wa̱k Jesús ukä ja̱mi iwa̱ iweikäkläwa̱pa. 15 Je ju̱ñawa̱ Jesús te ra, jeska ije̱k tsa̱ksa̱. Jera chu̱li̱i̱wa̱ minemi ira, jekäi ite ijewa biköle bäiwa̱ni. 16 Jera jewa ka pakane iwa̱ yi ije rä je shäkka̱. 17 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk Isaías ja̱mi te ishe käi: 18 “Isu̱o, jí ne rä yis kjanaklä, yis wa̱ kolole rä, jí ne rä yis wa̱ shka̱ta, yis ssëwa̱k a̱naa rä. Yis wikblu tkämiwa̱ ije ja̱mi, jekäi ije te ka̱ biköle ska wa ia̱ ji we̱ bulee bata shemi. 19 Ka ikju̱atkäk, ka ia̱nak; ka yi a̱ni wa̱ ia̱r ssënak ña̱la ki̱. 20 Uka pa̱r dawa̱, je ka ki̱ pa̱nakwa̱ iwa̱. Tsi̱ni mechaí shka̱le̱i buka̱nake̱ ji̱a, je ka ki̱ wäita̱nakwa̱ iwa̱, marä ji we̱ bulee tsa̱tka ite tu̱nakka̱ kje, 21 ñakäi ije kie ja̱mi ka̱ biköle ska wa je̱r blämi.” 22 Jera ekla detse̱ iwäki̱ ialewa̱ be wa̱ ka wä wajuenak kuna, ka ktäk kuna, je bäiwa̱ni ite; je wà je ktä wäblelewa̱ ktaka̱ni, wä wajuenani. 23 Je te chu̱li̱i̱ wa biköle male̱cha̱cha̱wa̱, te isha: “¿Baishe ije ne rä ale David yäbei rä na?” 24 Ata fariseo wa te je ssa ra, ijewa te isha: “Ka ije wakei ia̱ be kjäienakksa̱, ata je kjäieke̱ksa̱ ite rä be tsa̱ku̱i Beelzebú ne oloi ja̱mi.” 25 Ata ije̱r na idewa̱ jiräni ijewa je̱rikä tso̱ rä käi, je ki̱ka ite isha ijewa ia̱: “Gobierno eyaka ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera je shtä biköle rä weikanakwa̱ itjä. Jekäi ñaebä jukläyäkä etka ska wa iräle, el jui ta ska wa iräle, ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera jewa mane a̱ni ka tkenakwa̱ ji̱a idël ye. 26 Ikuna Satanás wakei je̱k kjäiaksa̱ ra, je rä ije̱k bala butsä kju̱atkäk je̱k ebä ra. Jekäi ra, ¿maikäi je gobierno tke̱rmiwa̱ ji̱a idël ye na? 27 Jekäi ikuna yis te be kjäieksa̱ Beelzebú oloi ja̱mi ra, jera ¿yi oloi ja̱mi bas ktä ssäk wa cha kjäiäksa̱ rä na? Ñera je wà tsu ijewa te bas kjashewa̱. 28 Ata yis te be kjäie tuleke̱ksa̱ rä Säkeklä wikblu oloi ja̱mi ra, iyina si̱ Säkeklä gobiernoí rä delewa̱ e̱ná bas sha̱na. 29 “Jekäi, ¿maikäi yile kjäwa̱ ditsä täkii ju naka idäli jakibläk, iwakei ka mo̱ne iwa̱ säkätä ra na? Jekäi ebä ne ra ite iju wajemiksa̱ rä. 30 “Jekäi yi rä ka yis ja̱mi kuna, je rä kju̱atkäk yis da; ñakäi yi rä ka ji tapawa̱k yis daña, je rä ituläk ju̱ami ebä. 31 “Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱: ji nui biköle, kteka̱ yakei Säkeklä ukä ja̱mi biköle, je ki̱ka sä rä janakwa̱ bitaba, ata kteka̱ yakei Säkeklä Wikblu ukä ja̱mi ka je rä janakwa̱ kuna bitaba. 32 Ñakäi yi te ji sha ditsä yäbei ukä ja̱mi ra, je rä janakwa̱ bitaba, ata yi kta Wikblu Sikina ukä ja̱mi ra, ka je rä janakwa̱ kuna bitaba, jí ke̱i ska iräle, sa̱ ke̱i däke̱wa̱ ji̱a ska iräle. 33 “Kal bäiwo̱ bas ku̱, jera iwärmi rä wä ta bäi; iräle, kal yakei tewo̱ bas ku̱, jera iwärmi rä wä ta yakei. Ka irä jiye kuna ta, kal juer dä iwä ne wà. 34 Tkäbe si̱ yäbeila, bas dä yakei, ¿je ia̱ maikäi jile bäi yir na? Ka irä maikäi kuna ta, ji tso̱ sa̱ je̱r ska je ne ja̱mi sä kjäbata ska sä ktä rä. 35 Ditsä bäi te ji säkei ta bäi tso̱ iwa̱ ne ja̱mi ji bäi tse̱ksa̱ rä, ata ditsä yakei te ji säkei ta yakei tso̱ iwa̱ ne ja̱mi ji yakei tse̱ksa̱ rä. 36 Ata yie ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, kje kte ka wata yile sa̱ wa̱ je biköle kiana sa̱ wa̱ yinak tuläkka̱. 37 Ka irä maikäi kuna ta, bas wa̱ ji yile, jewa bas dä wetsanakksa̱ iräle; bas wa̱ ji yile, jewa bas ki̱ nui rä ja̱nakka̱ iräle.” 38 Jekjepa ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä sha̱ te ikúka te isha: —Sapaktäk, sá ssëna ba te ji we̱ ijuenaklä ye su̱ete. 39 Jera ite ijewa kúka te isha: —Jira sa̱ tso̱ wa rä yakeila ebä, manenak wa ebä; jewa te ji kieke̱ ijuenaklä ye. Ata ka jewa ia̱ ji a̱ni kjayinak ijuenaklä ye, ata jile bata shäk Jonás käi ebä ijuenaklä kjayirmi. 40 Ka irä jiye kuna ta, jishtä Jonás se̱na nima ta̱i ña na ka̱piana tuina däka̱ tres día, je su̱ta ditsä yäbei se̱rmi ishäkä na ka̱piana tuina däka̱ tres día. 41 Jekäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska, Nínive wa ñajämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, Jonás te sa pakta ra ijewa ñamanewa̱ksa̱. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Jonás tsa̱ta. 42 Ñakäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska alaklä ka̱ tsa̱ku̱i dar sur wa, je̱kämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, je biteju̱ ishäkä wätkerke̱wa̱ ska Salomón ka̱biketsäk ta̱i te ji pake ssäk. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Salomón tsa̱ta. 43 “Mika̱ wikblu ñá shtä je̱k tsa̱ksa̱ manele ska ra, imike̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska ka̱ yuläk ije̱räklä, ata ka iwa̱ iko̱ne ra, 44 ite ishe: ‘Yis maju̱ni yis ju mai yis bitele ska.’ Ñerä ideni ra, ite iku̱a ja̱r ebä, sikle yëë, bäileni baa. 45 Jera imike̱ni wikblu saka siete yakei si̱ iwakei tsa̱ta, jewa kiäk jäkté iwakei ra. Jekäi ijewa dewa̱julu ra, ise̱rke̱ jeska; bata ska ra je ditsä iarke̱wa̱ e̱e̱na si̱ säkätä iialewa̱ tsa̱ta. Je su̱ta io̱rmi jira sa̱ tso̱ yakei wa ukä ja̱mi rä.” 46 Iktä kaldu ji̱a je chu̱li̱i̱ wa ra, jera ia̱mi irä iel wa irä de kajali je tapalewa̱ ektaka, jewa ktakle ira. 47 Jera yilé te isha iia̱: —¡Issö! Ma a̱mi irä bä el wa irä de kajali jí sa̱ tso̱ wa ektaka, jewa ktakle ba ra. 48 Jera ite jekäi ishäk iia̱ kúka, te isha: —¿Mane rä yis a̱mi rä, mane wa rä yis el wa rä na? 49 Jera ijula tkacha̱ iwa̱ dulanak wa kja̱ne te isha: —¡Isu̱o! Jí wa ne rä yis a̱mi rä, yis el wa rä. 50 Ka irä jiye kuna ta, yi te ji sherke̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir ki̱ o̱nak je wawá̱ ra, je ne rä yis el dä, yis kuta rä, yis a̱mi rä.

Mateo 13

1 Je ke̱i wà ju ska Jesús mineju̱ je̱tkawa̱ tipä kjä ja̱mi. 2 Jeska chu̱li̱i̱wa̱ tapanawa̱ iwä ja̱mi, je ki̱ka ije̱k jiaka̱ ko̱no ja̱rka, jera ije̱tkawa̱, ata je chu̱li̱i̱ wa biköle tapar tso̱ tipä kse̱i ki̱. 3 Jera ite ji paka ijewa ia̱ saka saka jile she ja̱mi, te isha: “¡Issö! Däli tkäk ekla mineju̱ ituläk. 4 Jekäi ite itule rami ra, iwä sha̱ jolona ña̱la ki̱, jeska du dejulu te ikatacha̱wa̱. 5 Sha̱ jolona jak yäkä na, ishäkä ka ta bäi shtä ska, tsikinaka̱ mane mane, je rä ka irä ishäkäí ta bäi ki̱ka. 6 Ata ka̱wä deka̱ju̱ ra, je te idäläwa̱cha̱wa̱; jera issi̱nacha̱wa̱, ka irä ñak kicha ta bäi ki̱ka. 7 Sha̱ jolona dika yäkä na, jera je dika yäkä kibina te iki̱tiacha̱wa̱. 8 Sha̱ jolona ishäkä bäi ki̱ka, je wäna elka cien, ielka sesenta, ielka treinta. 9 Yi rä kukä ta ra, ¡je ku̱ issö!” 10 Jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te ichaka iia̱: —¿Jiye ba ktäke̱ ijewa ra jile she ja̱mi rä na? 11 Jera ite ijewa kúka te isha: —Je rä bas ia̱ ka̱ me̱na bas wa̱ ka̱jöir gobiernoí ktei blelewa̱ je ju̱ñakläwa̱ ki̱ka, ata ijewa ia̱ ka ka̱ me̱ne jekäi. 12 Iwa rä yi wa̱ ji tso̱, je ia̱ iki̱ me̱rmi ukä bakleka̱. Ata yi wa̱ ka ji kuna, je yika ji tso̱ iwa̱ kjelabä jibä bakanamiksa̱. 13 Je ne ki̱ka yis ktäke̱ ijewa ra jile she ja̱mi rä. Je rä ijewa te isu̱eke̱, ata ka ijewa ia̱ ijuer ki̱ka, ñakäi ijewa te issëke̱, ata ka ijewa ia̱ issër, ñaebä ka ijewa je̱r na idäwa̱ ki̱ka. 14 Jekäi io̱na ijewa ia̱ jishtä Isaías wa̱ jile bata yile te ishe rä käi: ‘Bas te issëmi ssële, ata a̱ni ka bas je̱r na idäk, Bas te isu̱emi su̱le, ata a̱ni ka bas wäna ijuenak, 15 Iwa rä jí ditsä wa je̱r doloi tenacha̱wa̱, ijewa kukä wassëla rä därërë, ijewa wätiacha̱wa̱, ka iwa̱ isu̱aklä kuna wäbala wà, ka iwa̱ issäklä kuna kukä wà, ka ije̱r na idäkläwa̱ kuna, ka iñamanewa̱kläksa̱ kuna, ka yis wa̱ ijewa bäinewa̱klä ye.’ 16 “Ata bäije bas wäbala rä, iwajuerke̱ ki̱ka, ñakäi bas kukä rä, iwassërke̱ ki̱ka. 17 Ka irä jiye kuna ta, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, jile bata shäk wa bakle chu̱li̱i̱, sä wämo wa bakle chu̱li̱i̱, jewa ia̱ issëna ime isu̱awa̱ bas te isu̱ete käi, ata ka iwa̱ isu̱nepa; ñakäi ime issäwa̱ bas te issëte käi, ata ka iwa̱ issënepa. 18 “Ñekja, bas ku̱ je ji pake däli tkäk ja̱mi je ssö. 19 Mika̱ yilé te gobierno ktei ssa, ata ka ije̱r ko̱r iia̱ ra, jera ale yakei si̱ däke̱ju̱, te ji tkelewa̱ ije̱r ska tse̱ju̱eke̱mi; je ne rä ale iwä jolona ña̱la ki̱ka käi rä. 20 Je ijolona jak yäkä na, je ne rä yi te kte ssa, je te ikuke plaa je̱r ssële a̱naa rä. 21 Ata iwakei rä ka ñak kicha ta bäi, ki̱ka ka ise̱nak shka̱ja̱; jera mika̱ weikane iräle, sälwi su̱ne iräle dewa̱ kte kju̱ei ra, plaa ite ijeke̱wa̱. 22 Je ijolona dika yäkä na, je ne rä yi te kte ssa, ata jí ke̱i ska ji te sa̱ je̱r iawe̱ käi, sa̱ je̱k wäyuä blune wà käi, je te je kte ki̱tieke̱wa̱, je te iawe̱ke̱wa̱ ka wä ta. 23 Ata ijolona ishäkä bäi ki̱ka, je ne rä yi te kte ssëke̱ je te ije̱r ku̱eke̱ rä, jera je wärke̱ si̱, däke̱ksa̱ elka cien, ielka sesenta, ielka treinta.” 24 Jera ite isaka pakani ijewa ia̱ jile she ja̱mi te isha: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ekla te däli wä bäi tula ishka̱bläklä ska käi. 25 Ata iwakwa kapacha̱wa̱ dälei ja̱mi, ibolki deju̱, te cizaña wä tula je trigo sha̱na, jekäi iwakei mineju̱mi. 26 Mika̱ däli je̱na, je wäna ra, cizaña juenaña isha̱na. 27 Jera ikjanaklä wa ñasikawa̱ je ka̱ wakei wäja̱mi te ichaka iia̱: ‘Säkekewa, ¿ka irä ba te däli wä bäi ne tula ma shka̱bläklä ska rä na? Jera ¿maka cizaña tsöna rä na?’ 28 Jera ite isha ijewa ia̱: ‘Yis bolki ekla ne te iwakbla rä.’ Jera ikjanaklä wa te isha iia̱: ‘Jera ba ki̱ ishena sá mi ishtäk tulämi na?’ 29 Ata ije te isha: ‘Kai, bas te cizaña shta tulami ra, tsi trigo yer tuläka̱ña ira. 30 Sa̱ ku̱ ijöwa̱ kibinak ñara ma rä iwätiäklä ke̱i kje. Ata mika̱ iwä ter mar ke̱i ska ra, yie itiäk wa ia̱ ishemi; je cizaña shtökksa̱ säkätäba, tsa̱mueche̱wa̱ eyaka eyaka dälänakcha̱wa̱, ata trigo wä tapawo̱ yis wa̱ ibläklä jui ska.’ ” 31 Jera ite isaka pakani jile she ja̱mi ijewa ia̱, te isha: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä mostaza wä kukewa̱ ekla te tkeme̱ ite ishka̱bläklä ska käi. 32 Je rä tsi̱ne si̱ jile wä biköle saka katäbäka, ata ikibinaka̱ ra irä ta̱i isaka tkele tsa̱ta, däke̱ka̱ kal käi, du ju̱nak ka̱sha̱ka däke̱ ju yuäk ijula naka kje.” 33 Ite isaka pakani ijewa ia̱ jile she ja̱mi: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä levadura kukewa̱ alaklä te je wà ite harina mableleksa̱ mañatkä wätueka̱, je te je yaka kalabe papu̱we̱ka̱ käi.” 34 Jesús te je biköle paka je chu̱li̱i̱ wa ia̱ rä jile she ja̱mi ebä. Ka iwa̱ ji pakane ijewa ia̱ ka yile kuna jile she ja̱mi käi. 35 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk ja̱mi te ishe käi: “Yis ktämika̱ jile she ja̱mi. Jile blelewa̱ ka̱jiska yöleksa̱ skaté, shemika̱ yis te.” 36 Jekjepa ite je chu̱li̱i̱ wa jawa̱ta̱na, dewa̱ni ju naka. Jeska iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha: —Sá je̱r ku̱o, jile she cizaña tso̱ shka̱bläklä ska ja̱mi, je wà. 37 Jera ite ikúka te isha: —Je däli wä bäi tkäk je ne rä ditsä yäbei rä. 38 Je shka̱bläklä ke̱i, je ne rä ka̱jiska rä. Je däli wä bäi, je ne rä je gobiernoí ja̱mi wa rä. Ñakäi je cizaña wä, je ne rä je yakei ja̱mi wa rä. 39 Ale ibolki je ituläk, je ne rä be tsa̱ku̱i rä. Je itiäklä ke̱i, je ne rä sa̱ ke̱i e̱nakläwa̱ ke̱i rä; je itiäk wa, je ne rä ángel wa rä. 40 Jishtä je cizaña rä kita̱nakksa̱ dälänakcha̱wa̱ yökö na, je su̱ta io̱rmi sa̱ ke̱i e̱nakläwa̱ ke̱i ska rä. 41 Ditsä yäbei te iángel wa patkemi igobiernoí ska sä shirinewa̱k wa irä, ji wa̱k ka̱wei ukä ja̱mi wa irä jewa kalabe shtäkksa̱, 42 jewa tulemi ite tabeli yaka diawa̱klä yökö wà jui ja̱rka; jeska rä sa̱ ji̱ami, sa kà wätiämi. 43 Ata sä wämo wa oloi ñirmika̱ ka̱wä käi, ijewa Ká gobiernoí ska. Yi rä kukä ta ra, ¡je ku̱ issö! 44 “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ji säkei ta blelewa̱ ka̱ sha̱naka ku̱e ekla te ra, ite je blewa̱ni, kjepa imiju̱ ni ssële baa te iji tso̱ biköle watju̱e tulemi, jera ite je ke̱i tju̱eksa̱ käi. 45 “Ñaebä ka̱jöir gobiernoí rä jishtä däli watju̱ak te perla babaa yule käi; 46 jekäi ite perla säkei ta därërë etka ku̱aksa̱ ra, imiju̱ ni te iji tso̱ biköle watju̱e tulemi, je ra ite itju̱eksa̱ käi. 47 “Ñakäi ka̱jöir gobiernoí rä jishtä kla ja̱we̱mi tipä naka, je ja̱rka nima biköle kolor kju̱awa kju̱awa käi; 48 je pshinawa̱ ra, ite isikeksa̱ tipä kse̱i ki̱ka, ñajäkläwa̱ te ibäi bäi shtekksa̱ jienak jile na, ata iyakeila tuleksa̱ käi. 49 Je su̱ta sa̱ e̱r dawa̱ ke̱i ska ra io̱rmi rä: ángel wa bitämi te sa yakeila wa bala butsemiksa̱ sä wämo wa yika, 50 jewa tulemi ite tabeli yaka diawa̱klä yökö wà jui na; jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi.” 51 ¿Je biköle te bas je̱r ku̱a na? Jera ijewa te ikúka: —Taa. 52 Jera ite isha ijewa ia̱: —Je ne ki̱ka biköle ñayöle ka̱wei wà wa dulale ka̱jöir gobiernoí ja̱mi, je rä jishtä ju wakei te iji säkei ta ska jile jeksa̱ spa̱na irä mikle irä käi. 53 Ñerä Jesús te je ji paka jile she ja̱mi e̱ná ra, jeska imineju̱mi; 54 deju̱ ni ike̱i ki̱ te ijewa pakta iwakwa ñapaktäklä jui ska, je te ijewa male̱cha̱cha̱wa̱ ki̱ka ite isha: —¿Maka ije te je je̱rike tsa̱ rä, täkili ji wa̱klä tsa̱ rä na? 55 ¿Ka je ne rä ale ju yuäk yaba rä na? ¿Ka je a̱mi ne kie María ni rä na, ñakäi iel wa rä ka Jacobo, José, Simón, Judas rä na? 56 ¿Ka ikuta wa bena tso̱ rä jí sajewa sha̱na kuna na? Jekäi ra, ¿maka je te je biköle tsa̱ rä na? 57 Je te ijewa ktewa̱ tulaka̱ e̱e̱na. Ata Jesús te isha ijewa ia̱: —Ka jile bata shäk mane a̱ni kuna ka dälätsalewa̱ kuna käi, ata iwakei ke̱i ska, iwakei ju ska ka irä dälätsalewa̱ kuna. 58 Jekäi jeska ka iwa̱ ji o̱ne täkili ta shka̱ja̱, ijewa te ka ibiketse kju̱ei.

Mateo 14

1 Je ke̱i ska ra Herodes ka̱ bala pa̱le cuatro je eyaka tsa̱ku̱i te Jesús palei ssa. 2 Jekäi ite isha ikja̱nei wa̱k wa ia̱: “Ije rä Juan säwäukewa̱k, je ne shki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na rä. Je ne ki̱ka ije wa̱ täkili tso̱ jile wa̱klä kju̱awa rä.” 3 Iwa rä Herodes wa̱ Juan rä kololewa̱; je mu̱awa̱ ite cadena wà, patkawa̱ ite sä wätiäklä ska, iel Felipe se̱naklä Herodías kju̱ei. 4 Je rä Juan te isheke̱ iia̱: “Je ma wa̱ ikatke ma se̱naklä ye, ka jekäi ma ia̱ ka̱ kuna,” je ki̱ka. 5 Jera issëna iktäkwa̱, ata isuanawa̱ ditsä yika, ijewa ia̱ ra Juan rä jile bata shäk ki̱ka. 6 Ata Herodes ki̱ año deka̱ni, je ke̱i kjewa̱ ite ra, Herodías yaba busi klä ju̱a ijewa sha̱na; je wà Herodes wäbatsawa̱. 7 Je ki̱ka ikabla kable etkabä wà ji ma̱k iia̱ ji kieke̱ ite käi. 8 Ije rä je̱r tkele ia̱mi wa̱, ki̱ka ite isha: —Jiska ba te Juan säwäukewa̱k tsa̱ku̱ ne che̱té yis ia̱ plato ki̱ka rä. 9 Ñerä ka̱ tsa̱ku̱i je̱r ianawa̱, ata ikabla etkabä kju̱ei, ñakäi ñatululewa̱ yäkäk ira wa kju̱ei, ite ika̱wei ma je me̱naklä iia̱. 10 Jekäi ite ditsä patkami Juan tsa̱ku̱ tiäkksa̱ sä wätiäklä ska. 11 Je tsa̱ku̱ detse̱ plato ki̱ te̱námi je busi ia̱, kjepa je te icha̱mi ia̱mi ia̱. 12 Je ukä ska iwa̱ dulanak wa dejulu, jewa wa̱ inu̱l minetse̱ blenakwa̱, kjepa iminejulu te je pakani Jesús ia̱. 13 Jesús te je ssa ra, ije̱k butsa ju̱ami jeska eklabä mineju̱ ko̱no ki̱ka, ka̱ wakei ebä ska. Je ju̱ñawa̱ chu̱li̱i̱ te ra, jera jukläyäkä saka saka ska wa minejulumi iitäki̱ klä wà. 14 Ñerä ideksa̱ju̱ ra, ite je chu̱li̱i̱wa̱ su̱a, jera ije̱r ja̱mi jewa dälänacha̱wa̱, jekäi ite ijewa sha̱ duë ta wa bäiwa̱ni. 15 Ata ka̱tuir dawa̱ ra, iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha: —Jiska rä ka̱ wakei ebä, ñakäi ka̱wä deewa̱ kja irä. Wë je chu̱li̱i̱ wa patkö iminaklä jukläyäkä tsi̱dala shtä ska ñanak tju̱ak iwakwa ia̱. 16 Ata Jesús te isha ijewa ia̱: —Ka jiye ijewa sher kuna minak, bas ne ku̱ ijewa chewo̱ rä. 17 Jera ijewa te ikúka: —Ñera ka sá ji ta jiska, ata pan cinco irä nima botäbä irä je ebä. 18 Jera ite isha: —Ijöté 'sia̱ jika. 19 Jekjepa ite chu̱li̱i̱ wa paka ñajäkläkwa̱ tala ki̱. Jera ite je pan cinco irä je nima botäbä irä kukawa̱, jera iwä kaka̱ jöikje, ka̱kia iki̱, kjepa je pan bala butsa ma ite iwa̱ dulanak wa ia̱, jekäi jewa te je ma̱ je chu̱li̱i̱ wa ia̱. 20 Biköle yaká, jekäi issënacha̱wa̱. Jera ijewa te iukäla a̱ta̱na shtani canasta na doce pshipshii. 21 Jera yäkäk wa rä cinco mil kjena jäiyi wa ebä, ka alaklä wa irä yabala irä jerä shtao̱leña kuna. 22 Jera plaa ite iwa̱ dulanak wa paka ñajiäkka̱ ko̱no ja̱rka, kjäkksa̱ba a̱mikata iwätsa̱k, je dälei ja̱mi ije wa̱ je chu̱li̱i̱ wa patkäklämini. 23 Jekäi ite je chu̱li̱i̱ wa patkami ni ra, imineka̱ju̱ ka̱ bata ki̱ka ka̱kiäk iwakei ebä. Ka̱tuinawa̱ ra, jeska ikaldu eklabä. 24 Jera ko̱no dami kja tipä kjä ska ra ka̱mii, je tie rami itjuaka̱ yölí te, si̱wa̱ te ijewa patke kate shäbeka ki̱ka. 25 Ñerä sä wäñinaklä tuina idäkläka̱ cuatro wa ra, Jesús daju̱ ijewa wä ki̱, klä wà tipä bata ki̱. 26 Ata iwa̱ dulanak wa te isu̱a idaju̱té tipä bata ki̱ klä wà ra, ijewa male̱te̱nacha̱wa̱ te isha ñaia̱: —Wikblu irä. Jekäi ijewa kjoyina ta̱i, sua wa̱. 27 Jera ñawäsaka Jesús kta ijewa ra te isha: —¡Bas ssëno täkii! Yis ne irä, ke bas suana. 28 Jera Pedro te ikúka te isha: —Säkekewa, ba ne irä ra, yis pakö shkäkmi diklä bata ki̱ka däkmi ba ska. 29 Jera ije te isha: —Bä kute. Jera Pedro je̱k ja̱wa̱ksa̱ ko̱no na, shkami diklä bata ki̱, mineju̱ Jesús wä ki̱. 30 Ata ite si̱wa̱ täkii su̱a ra, isuanawa̱, ñakäi iwä itäbinami, jera ia̱na te isha: —¡Säkekewa, yis tsa̱tköksa̱pa! 31 Jera ñawäsaka Jesús jula tkacha̱ te ikukawa̱, je te isha iia̱: —¡Ba rä ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna, jiye ka ba wa̱ ibiketsane rä na? 32 Ñerä ijewa ñajiaka̱ ko̱no ja̱rka ra, si̱wa̱ wätkenawa̱. 33 Jera ko̱no ja̱rka tso̱ wa ñajaklawa̱ wakte iwäja̱mi te isha: —Iyina si̱ ba rä Säkeklä yaba. 34 Jekäi ikjaksa̱julu demijulu Genesaret ke̱i ska. 35 Ñerä se̱nak jeska wa te isu̱a ra ije ne irä, jera ijewa te ibata sha je ke̱i pája̱mi biköle ska. Jekäi ijewa te duë ta wa biköle jaté ije wä ki̱, 36 jewa te ka̱kia iia̱ iwa̱ shönak je̱k ki̱ bata passäkläwa̱ kjelabä, jekäi je passäk wa biköle bäinani.

Mateo 15

1 Jekjepa fariseo wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä datse̱ Jerusalén ska ñasikawa̱ Jesús wä ja̱mi te isha iia̱: 2 —¿Jiye ba wa̱ dulanak wa te sä wäkiri wa wädular weikawa̱ rä na? ka ijewa jula skuä kuna iyäkä mar da. 3 Jera ite ijewa kúka te isha: —Ata ñe bas, ¿jiye bas te Säkeklä wa̱ sa pakale ji wa̱k je weikawa̱ bas wakwa wädular ebä kju̱ei rä na? 4 Ka irä maikäi kuna ta, Säkeklä te isha rä: ‘Ba ká irä ma a̱mi irä dälätsö’, ietkä rä: ‘Yi kta yakei iká iräle, ia̱mi iräle ukä ja̱mi ra, je kiana duäkwa̱.’ 5 Ata bas te ishe rä: ‘Yilé te ishe iká iräle, ia̱mi iräle ia̱: “Jile tso̱ yis wa̱ bas tsa̱tkäklä, je rä yis wa̱ me̱nak Säkeklä ia̱” ni; 6 jera je ka kiar ji̱a iká dälätsäk’. Ñera je wà bas te Säkeklä ktä wäshewa̱wa̱ bas wakwa wädular ebä kju̱ei. 7 ¡Ji shäk kjäbata ebä wà wa! Bulee Isaías te bas ktei bata sha rä, je te ishe rä: 8 ‘Jí ditsä wa te yis dälätse̱ke̱ rä kjäbata ebä ska, ata ije̱r ska ra ijewa rä butsäle tulämi ka̱mii yis yika. 9 Ijewa te yis oloitseke̱ rä ka wata, jewa te sa pakteke̱ rä kje ditsä wa̱ ka̱wei me̱le ebä wà.’ 10 Jera ite je chu̱li̱i̱ wa kiaté iwakei wäja̱mi, jewa ia̱ ite isha: —¡Issö! Jí ku̱ bas je̱r ku̱opa: 11 Ji kjäkwa̱ sä kjä na, je wa̱ ka sa ianakwa̱ ñá ye, ata ji däke̱ka̱ sä kjä ki̱ka, je ne te sa iawe̱ ñá ye rä. 12 Ñerä iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha iia̱: —Fariseo wa te je kte ssa ra, je te ikju̱atkewa̱cha̱wa̱, ¿je te ba je̱r ku̱a na? 13 Ata ije te ikúka te isha: —Ji tkele biköle, ka tkele kuna yis Ká se̱nak ka̱jöir wa̱, je rä yenak tuläkmi. 14 Jewa jöwa̱, ijewa rä ka wä wajuenak kuna, ka wä wajuenak kuna wa wajiäk. Ata ka wä wajuenak kuna te ka wä wajuenak kuna wajia ra, bolwë ijolormi ishäkä wä ja̱r naka. 15 Jera Pedro te ikuka te isha iia̱: —Sá je̱r ku̱o je jile she wà. 16 Jera ite ikúka: —¿Ata bas ñaebä, ka je̱r ko̱r ji ia̱ na? 17 ¿Ka bas wa̱ iju̱ñer ji biköle kjäkwa̱ sä kjä na mike̱ rä sa̱ ñabäli ska, je rä kjäkksa̱ni ñá jui naka na? 18 Ata ji däke̱ka̱ sä kjä ki̱ka, datse̱ rä sa̱ je̱r ska, je ne te sa iawe̱ ñá ye rä. 19 Iwa rä sa̱ je̱r ska ji däke̱ksa̱ rä: ka̱biketse yakei käi, sä ktewa̱ käi, manene käi, ka̱wakblewe̱ käi, jakble käi, ka̱yue sa saka ukä ja̱mi käi, sa saka sheka̱ yakei käi. 20 Jeshtä wa ne te sa iawe̱ ñá ye rä, ata jula ka sukle kuna waña sa te, je ia̱ ka sa ianakwa̱ ñá ye. 21 Jeska Jesús je̱k tsa̱ksa̱, mineju̱ Tiro irä Sidón irä ke̱i sha̱na. 22 Ñerä alaklä ekla Canaán wa biteju̱ je ke̱i sha̱na, je a̱na te isha: —¡Säkekewa, David yäbei, ma je̱r ja̱mi yis dälänopa! Yis yaba alaklä rä kololewa̱ e̱e̱na si̱ be wa̱. 23 Ata ka ije wa̱ ikúkane a̱ni. Jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi, je ka̱kia iia̱ te isha: —Ipatkömi ni, ia̱rke̱ sä itäki̱ka kju̱ei. 24 Jera ite ikúka te isha: —Ka yis patkene yi ia̱, ata Israel ju ska wa shelecha̱wa̱ oveja käi jewa ebä ia̱. 25 Jera je alaklä deju̱ je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi, te isha iia̱: —Säkekewa, yis tsa̱tköpa. 26 Jera ite ikúka, te isha: —Yabala yika pan bäkeksa̱ ju̱nakmi chichi ia̱, ka je rä bäi kuna. 27 Ata ije te isha: —Säkekewa, jekäi irä. Jeiräta chichi rä iwakei yäkäke̱ mesa ki̱ je pjoi jolorke̱ je ña ta. 28 Jekjepa Jesús te ikúka, te isha iia̱: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, ba te ji biketse etkabä rä bäi si̱wa̱. Io̱nopa ba ia̱ maikäi ba ki̱ ishena käi. Ñerä je wäsaka ra, iyaba bäinani. 29 Jeska Jesús biteju̱ni, dáteju̱ Galilea tipei kjä ja̱mi; mineka̱ju̱ ka̱ bata ki̱ka, jeska ije̱tkawa̱. 30 Jera chu̱li̱i̱wa̱ ñasikawa̱ iwä ja̱mi; jewa wa̱ isaka date klä ialewa̱ wa käi, ka wä wajuenak kuna wa käi, jula medelewa̱ wa käi, ka ktäk kuna wa käi, dueta wa saka chu̱li̱i̱ wa käi. Jewa tapawa̱wa̱ ijewa te iklä kicha ja̱mi, jekäi jewa bäiwa̱ni ite. 31 Jera ditsä male̱te̱nacha̱wa̱. Ka irä jiye kuna ta, ite isu̱a ka ktäk kuna wa ktaka̱, jula medelewa̱ wa bäinani, klä ialewa̱ wa shkami, ka wä wajuenak kuna wa wä wajuena. Jera ijewa te Israel wa Kekläí kjeisha. 32 Jera Jesús te iwa̱ dulanak wa kia jaté, jewa ia̱ ite isha: —Yis je̱r ja̱mi jí chu̱li̱i̱ wa dälänacha̱wa̱. Ka irä jiye kuna ta, tres día kana ijewa se̱naté yis da, ijewa wa̱ ji a̱ni ka kuna ñanak. Ka yis ssëne ijewa patkäkmini bäli ebä, iö iwätuir jolormi ña̱la wà ki̱ka. 33 Jera iwa̱ dulanak wa te isha iia̱: —¿Mai sä te pan tse̱ ta̱i jí ka̱ wakei ebä ska sa̱ wa̱ jí chu̱li̱i̱wa̱ kjekla chewa̱klä na? 34 Jera Jesús te ichaka ijewa ia̱: —¿Bitäbä bas wa̱ pan shkä rä na? Jera ijewa te ikúka: —Siete, ñakäi nima tsi̱dala elkje. 35 Jera ite je chu̱li̱i̱ wa paka ñajäkläkwa̱ i̱ski̱. 36 Jera ite je pan siete irä nima irä kukacha̱wa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱, kjepa je bala butsa ma̱ ite iwa̱ dulanak wa ia̱, jera ijewa te ima̱ je chu̱li̱i̱ wa ia̱. 37 Biköle yaká, jekäi issënacha̱wa̱. Jera ijewa te iukäla a̱ta̱na shtani canasta na siete pshipshii. 38 Jera yäkäk wa jäiyi wa ebä däka̱ rä cuatro mil, ka alaklä wa irä yabala irä, jewa rä shtao̱leña kuna. 39 Jekäi je chu̱li̱i̱ wa patkami ni ite ra, ije̱k jiaka̱ ko̱no ja̱rka, dateksa̱ni Magdala ke̱i ki̱.

Mateo 16

1 Fariseo wa irä Saduceo wa irä, ñasikawa̱ te wäsi̱wa ipaka jile kjashäk ijewa ia̱ ka̱jöir ska ijuenaklä ye. 2 Ata ije te ikúka te isha: “Ka̱miskla ra bas te ishe: ‘Ka̱ kjämi rä baa, ka̱jöir manaka̱ bätsëë ki̱ka,’ 3 je su̱ta sa̱ñir da ra bas te ishe: ‘Jir ka̱ iarmiwa̱, ka̱jöir manaka̱ bätsëë, mo̱ janawa̱ tuii ki̱ka.’ Bas wädular ji juerke̱ ka̱jöir ja̱mi su̱akksa̱, ata jishtä sa̱ ke̱i dami rä je juenaklä ka juer bas wäna. 4 Jira sa̱ tso̱ wa rä yakeila ebä, manenak wa ebä, jewa te ji kieke̱ ijuenaklä ye. Ata ka jewa ia̱ ji a̱ni kjayinak ijuenaklä ye, ata Jonás käi ebä ijuenaklä kjayirmi.” Jera ite ijewa jawa̱ta̱na, mineju̱mi. 5 Ñerä iwa̱ dulanak wa kjaksa̱julu a̱mikata, jera ijewa je̱r shenacha̱wa̱ pan tsa̱k. 6 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —¡Issö! Bas se̱no je̱r ki̱i̱ fariseo wa irä Saduceo wa irä jewa levadura yika. 7 Jekäi je te ijewa ktewa̱ tulaka̱ te isha: —¡Je rä ka sa̱ wa̱ pan shkä ne ki̱ ite isheke̱ rä! 8 Ata je de Jesús je̱r na, jera ite isha: —Bas ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna wa, ¿jiye bas ktewe̱ke̱ ka bas wa̱ pan shkä te rä na? 9 ¿Ka bas je̱r na ji däba na? ¿Ka bas je̱r ja̱ne ji̱a pan cinco wà cinco mil dele ska, ñakäi canasta bitkä na bas te ishtani rä ska na? 10 ¿Ñaebä pan siete wà cuatro mil dele ska, ñakäi canasta bitkä na bas te ishtani rä ska na? 11 Jera ka yis wa̱ pan si̱ yine bas ia̱, ¿maikäi je ka denewa̱ bas je̱r na rä na? Ata bas se̱no je̱r ki̱i̱ fariseo wa irä Saduceo wa irä jewa levadura yika. 12 Je ne kjepa ijewa je̱r ku̱a ite ra ka iwa̱ iyine rä levadura pan papu̱wa̱klä si̱ yika ise̱r je̱r ki̱i̱ kuna, ata fariseo wa irä saduceo wa irä ka̱ju̱ñe ne yika ise̱r je̱r ki̱i̱ rä. 13 Ñerä Jesús demi Cesarea Filipo ke̱i sha̱na ra, ite ichaka iwa̱ dulanak wa ia̱, te isha: —¿Jiräni ditsä yäbei she ditsä te, yi iräni na? 14 Jera ijewa te ikúka: —Moska te ishe Juan säwäukewa̱k ni; isaka te ishe Elías ni; ata isaka te ishe Jeremías le irä, jile bata shäk wa bakle sha̱ ekla le irä ni. 15 Jera ite isha ijewa ia̱: —Ata ¿ñe jini bas te ishe, yi yis dä na? 16 Jera Simón Pedro te ikúka, te isha: —Ba ne rä Säbäkäkksa̱, ale Säkeklä kseka yaba rä. 17 Jera Jesús te ikúka, te isha iia̱: —Simón, Jonás yaba, bäije ba rä, ka yi yakata pita wa̱ je kjayine ba ia̱, ata yis Ká se̱nak ka̱jöir je ne te ma ia̱ je kjasha rä. 18 Ñakäi yie ishe ba ia̱: Ba rä Pedro, je jak ki̱ka yie ñatapawa̱k yis ia̱ wa yuemika̱. Jekäi sä wikblu bläklä je kjäshtäklä ka tu̱nakka̱ iki̱ka. 19 Yie ba ia̱ ka̱jöir gobiernoí je llaveí me̱mi. Jekäi ji mu̱awa̱ ba te ka̱jiska je rä mo̱nakwa̱ ka̱jöir; ji wäyaksa̱ ba te ka̱jiska, je rä wäyenakksa̱ ka̱jöir. 20 Jera iwa̱ dulanak wa ka pakane iwa̱ ishäk kuna yi a̱ni ia̱, ije rä Säbäkäkksa̱ ni. 21 Je skaté Jesús te iwa̱ dulanak wa je̱r ku̱ami ije kiana minakju̱ Jerusalén ska weikanak ta̱i, sä wäkiri wa wa̱, chui tsa̱ku̱i wa wa̱, ñayöle ka̱wei wà wa wa̱, ñakäi kota̱nakwa̱, ñakäi tres día ra shki̱nakka̱ni je wà. 22 Jera Pedro te ikia tsa̱mi iwakei ebä, jeska ite iuñami, te isha: —Säkekewa, ma je̱r ja̱mi je̱k dälänopa. ¡A̱ni ka je o̱nak bä ukä ja̱mi! 23 Ata ije̱k manewa̱té, je te isha Pedro ia̱: —Satanás, ma je̱k tso̱ kju̱awa yis yika, ba rä yis wätkewa̱k ebä. Ka ba wa̱ ibiketsane Säkeklä käi, ata ditsä käi ebä. 24 Jekjepa Jesús te isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Yilé shkakle yis ja̱mi ra, ke je je̱k biketsa, ata je cruz kpöka̱, minak yis da. 25 Ka irä jiye kuna ta, yi je̱k tsa̱tkakleksa̱, je weikarmiwa̱. Ata yi je̱k ju̱aksa̱ weikanakwa̱ yis kju̱ei ra, je tsa̱tkermiksa̱. 26 Ñakäi ikuna ka̱jiska ji biköle deksa̱ sa̱ ia̱, ata sa wakei weikanawa̱ ra, ¿jiye je kiar sa̱ ki̱ na? Jera ¿jibä me̱mi sa te sa wakei je̱k tsa̱tju̱a ju̱aklämi na? 27 Ka irä jiye kuna ta, ditsä yäbei je rä däkju̱ oloi kaleka̱ iKá oloi wà, iángel wa ra. Jekjepa ite ji säkei me̱mi sa̱ ia̱ ekla ekla ji wá̱ sä te ja̱mi. 28 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, jiska kajali sha̱ wa̱ ka duewa̱ shka̱l ssënak, ata jewa te ditsä yäbei su̱a idaju̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye kjepa.

Mateo 17

1 Je ukä ki̱ seis día ra, Jesús te Pedro irä Jacobo irä iel Juan irä kia jámi iwakwa ebä, ka̱tsä bata ka̱miika. 2 Jeska ra imanenaksa̱ kju̱awa ijewa wäna. Iwäktä wäñinaka̱ ka̱wä käi, ipaiklä ianawa̱ suruu ka̱ oloi käi. 3 Jera ñawäsaka ijewa wänaka Moisés irä Elías irä juena, jewa ka̱pakä tso̱ ije ra. 4 Jera Pedro ktaka̱ te isha Jesús ia̱: —Säkekewa, ¡bäi ebä sa kajali jiska rä! Ba ki̱ ishena ra, yis ma ju yabala yuäk mañatkä: etka ba ia̱, etka Moisés ia̱, etka Elías ia̱. 5 Ñerä ije ktä rami ji̱abä ra, ijewa ki̱kukawa̱ mo̱ wäñileka̱ oloo te. Jera kte ssëna mo̱ ja̱rka, je te ishe: “Jí ne rä yis yaba shka̱ta rä, je ra yis ssëna baa. Je ne ktä ssö rä.” 6 Iwa̱ dulanak wa te je ssa ra, ijewa ñatulacha̱wa̱ wakte, isuanacha̱wa̱ e̱e̱na. 7 Ata Jesús je̱k sikawa̱, jula tkawa̱ ijewa ja̱mi te isha: —Bas ñajöka̱ni, ke bas suana. 8 Jekäi ijewa wäkatulaka̱ isu̱ak ra, ka yi juena ji̱a; ata Jesús wakei ebä kaldu. 9 Jera ijewa dajuluni ka̱tsä ja̱mi ra, Jesús te isha ijewa ia̱: —Ji kjayina ka je she kuna bas te yi a̱ni ia̱; ata ditsä yäbei shki̱rke̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na kjepa. 10 Jekjepa iwa̱ dulanak wa te ichaka iia̱, te isha: —¿Jiye ñayöle ka̱wei wà wa te ishe Elías ne rä däkju̱ säkätäba ni rä na? 11 Jera ite ijewa kúka, te isha: —Iyina si̱ ra, Elías ne rä däkju̱ba ji biköle paruäkba rä. 12 Ata yie ishe bas ia̱, Elías rä deleju̱ e̱ná, je ka juene ijewa wäna, ata je ukä ja̱mi ijewa te ji wá̱ jishtä iwakwa ki̱ ishena käi. Jekäi ñaebä ditsä yäbei weikarmi ijewa jula na. 13 Je ne kjepa iwa̱ dulanak wa je̱r ku̱a ite ra, Juan säwäukewa̱k ne sha ite rä. 14 Ñerä ijewa dejulu chu̱li̱i̱ wa taparte ska ra, jera ekla deju̱ iwäki̱, je̱tkawa̱ köchowä ki̱ iwä ja̱mi, 15 te isha: —Säkekewa, ma je̱r bäi shöpa yis yaba dulaklei ia̱; je kteke̱ wäiane te, je te je weikerawa̱ e̱e̱na si̱; jera ka̱raa je te ija̱we̱ke̱mi yökö na, ñakäi diklä naka. 16 Yis wa̱ je detse̱ ba wa̱ dulanak wa wäki̱, ata ka ijewa ia̱ ibäir. 17 Jera Jesús te ikúka te isha: —¡Bas tso̱ jira wa ka ji biketsäk etkabä kuna, shirilecha̱wa̱ ebä! ¿Bikö räka̱ yis kiana ji̱a se̱nak bas da rä? ¿Bikö räka̱ yis kiana ji̱a bas katabläk rä na? Itso̱té 'sia̱ jika. 18 Jera Jesús te be uña, jekäi je te ijawa̱ta̱na. Jera je wäsaka je yaba bäinani. 19 Jekjepa Jesús wa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te ichaka iia̱ iwakwa ebä: —¿Jiye ka sá ia̱ je kjäierksa̱ rä na? 20 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas dä ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas kuna ji biketsäk etkabä mostaza wä doloi kjelabä ra, bas te ishemi jí ka̱tsä ia̱: ‘Ma je̱k tso̱ ju̱omi jeska’, jera je tse̱rju̱mi. Jekäi ka ji a̱ni kuna ka bas ia̱ o̱nak käi. 21 Ata jeshtä be kjäier dä ka̱kie irä bätse irä ebä ne wà. 22 Ijewa tapar kajali Galilea ska ra, Jesús te isha ijewa ia̱: —Ditsä yäbei rä ju̱nakksa̱ ditsä jula na; 23 jeska jewa te iktemiwa̱, ata tres día ra ishki̱rmika̱ni. Jera je te ijewa je̱r iawa̱cha̱wa̱ ta̱i. 24 Ijewa demijulu Capernaúmka ra, jera dracma botkä bäkäk wa ñasikawa̱ Pedro wä ja̱mi te isha: —¿Ka bas paktäk te dracma botkä me̱ kuna na? 25 Jera ite ikúka: —Taa. Jekäi idewa̱ ju naka ra, Jesús ktaka̱ba ira te isha: —Simón, ¿maikäi ba ia̱ ra irä? ¿Ka̱jiska ka̱ tsa̱ku̱i wa te mane wa ia̱ jile tsa̱tju̱e bäkeke̱ rä, sa̱ je̱k tsa̱tju̱aklä bäkeke̱ rä na; iwakwa ke̱i ska wa ia̱, ta kju̱awa wa ia̱? 26 Jera ite ikúka: —Kju̱awa wa ia̱. Jera Jesús te isha iia̱: —Jekäi irä ra, ka jera iwakwa shene je tju̱ak. 27 Ata ka iwa̱ iktewa̱ tuläkläka̱ kuna ki̱ka, ma cho̱ tipä kjä ja̱mi biklö ja̱wa̱k. Jera ba te nima kukaka̱ säkätä ra, je kuköwa̱, kjä ji̱atkö; jeska ba te inaklä wäka ku̱emi. Je tso̱ksa̱, cho̱mi ijewa ia̱ yis dä ba irä ñatsa̱tju̱aklä.

Mateo 18

1 Je ke̱i wà Jesús wa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha: —¿Yi bä rä bakleka̱ bäi si̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi wa sha̱na rä na? 2 Jera ite yaba kiaté, duacha̱ ite ijewa sha̱na. 3 Jera ite isha: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka bas maneneksa̱ däkwa̱ jishtä yabala käi ra, a̱ni ka bas däkwa̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi. 4 Jekäi yi je̱k jawa̱ jí yaba käi ra, je ne rä bakleka̱ bäi si̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi wa sha̱na rä. 5 Jekäi yi te yaba jí ije käi kiawa̱ yis kie oloi ja̱mi ra, je te rä yis wakei ne kiawa̱. 6 Yi te jí tsi̱dala yis biketsäk wa manele shiriwa̱wa̱ ra, bäi si̱ ije ia̱ ra rä je wakei kuli kicha ja̱mi jak waunak burro wa shtä mo̱noka̱pa, jekäi iwakei wäitäbinowa̱pa däyë ja̱r ka̱mii ska. 7 ¡Wekte sä shiriwa̱k shtä kju̱ei ka̱jiska wa rä! Jekäi sä shiriwa̱k shtä ka wätkenak, ata ¡wekte sä shiriwa̱k wakei rä! 8 Jekäi bä jula te bä klä te bä shiriwa̱wa̱ ra, je tiökksa̱ ju̱omi. Bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä kjäwa̱ sa̱ se̱naklä kseka ska jula medelewa̱ klä ialewa̱, ata ka ju̱nakmi kuna jula botkäwe klä botkäwe yökö jekjeye ja̱rka. 9 Ñakäi bä wäbala te bä shiriwa̱wa̱ ra, je yöksa̱ ju̱omi. Bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä kjäwa̱ sa̱ se̱naklä kseka ska wäbala ta etkabä, ata ka ju̱nakmi kuna wäbala bötkäwe sä tuläklämi yökö í wäkaleka̱ ja̱rka. 10 “¡Issö! Ke bas ku̱ jí tsi̱dala wa mane a̱ni dokoitsa. Ka irä jiye kuna ta, yie ishe bas ia̱, ijewa ángel í wa ka̱jöir ska te del yis Ká se̱nak ka̱jöir wäktä su̱e rä. 11 Iwa rä ditsä yäbei de rä ji shelewa̱ ne tsa̱tkäkksa̱. 12 “¿Jishtä bas ia̱ ra irä na? Ikuna ekla wa̱ oveja tso̱ cien, ata je etaba shenawa̱ ra, ¿ka iwa̱ noventa y nueve tulunakta̱na ka̱bata na iminaklä je shenawa̱ yuläk na? 13 Ata ikuna ite je ku̱ani ra, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱ je te issëwe̱mi a̱naa, isaka noventa y nueve ka shele kuna tsa̱ta. 14 Je su̱ta bas Ká se̱nak ka̱jöir je ki̱ jí tsi̱dala wa mane a̱ni ka kiar weikanakwa̱. 15 “Jekäi bä el te yakei wakbla bä ukä ja̱mi ra, ma cho̱ iwäki̱, jekäi iu̱ño, ba irä ije irä ebä. Jera ite bä ktä ssawa̱ ra, je rä ba te bä el je̱r bäiwa̱ni ba ra. 16 Ata ka ite issë ra, jera ekla iräle bol iräle kiömiña ba ra, ‘ji yirke̱ biköle ju̱ñenaklä bulee isu̱ak wa bol mañal wa̱ yileka̱ käi.’ 17 Ata ka ite ijewa ktä ssë ra, jera ishö ñatapawa̱k wa ia̱; ata ka ite ñatapawa̱k wa ktä ssë ra, jera ikuköwa̱ ka Säkeklä ja̱mi kuna wa käi, inaklä bäkäk wa käi. 18 “Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ji mu̱awa̱ bas te ka̱jiska, je rä mo̱nakwa̱ ka̱jöir. Ñakäi ji wäyaksa̱ bas te ka̱jiska, je rä wäyenakksa̱ ka̱jöir. 19 “Etäbä kicha yie isheni bas ia̱, bas bol ñaje̱rku̱a ka̱jiska jile kiäk ji kieke̱ ite käi, jera yis Ká ale se̱nak ka̱jöir te je we̱mi ijewa ia̱. 20 Ka irä jiye kuna ta, mai bol iräle mañal iräle ñatapawa̱ yis kie ja̱mi ra, jeska yis kaldu jewa sha̱na.” 21 Jekjepa Pedro je̱k sikawa̱ te isha iia̱: —Säkekewa, ¿yis el te ji wakbla yis ukä ja̱mi ra bitäbä kicha däka̱ yis kiana je jäkwa̱ bitaba rä na? ¿Siete vece kjë na? 22 Jera Jesús te isha iia̱: —Ka yis te ishe ba ia̱ siete vece ebä, ata setenta vece däka̱ siete. 23 “Je ne ki̱ka ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ka̱ tsa̱ku̱i ekla ssëna ikjanaklä wa ra nui paruäk käi. 24 Jekäi ite ijewa nui paruami ra, ekla detse̱ iwäki̱ nuita diez mil talento. 25 Ata ka iwa̱ itju̱aklä ta ki̱ka iblui te je sha wato̱nakju̱mi ise̱naklä ra, iyabala ra, ji biköle tso̱ iwa̱ käi, inui to̱nakläju̱mi. 26 Jera je kjanaklä je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi, te isha: ‘Yis ki̱ssöpa ji̱a yis wa̱ ma tju̱a ju̱aklämi kalabe.’ 27 Jekäi je kjanaklä blui je̱r ja̱mi idälänawa̱, je te iwäyaksa̱, ñakäi inui jawa̱ bitaba. 28 “Ata je kjanaklä mineju̱mi, te kjanaklä isaka ekla ku̱a nuita iia̱ cien denario. Je kukawa̱ ite, kuli ñatuawa̱ ite, te isha: ‘¡Ma nui tju̱o ju̱omi!’ 29 Jekäi je iel je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi, je ka̱kia iia̱ te isha: ‘Yis ki̱ssöpa ji̱a yis wa̱ ma tju̱a ju̱aklämi.’ 30 Ata ka ije ki̱ jekäi ishene, je te itsa̱mi jiawa̱ sä wätiäklä ska, ma rä inui tju̱a ju̱ami ite kje. 31 Jekäi kjanaklä saka te je o̱na su̱a ra, ijewa je̱r ianacha̱wa̱ ta̱i; jekäi jewa minejulu te ipakani iblui ia̱ biköle maikäi io̱na käi. 32 Jekjepa iblui te ikiaté, je ia̱ ite isha: ‘¡Kjanaklä yakei si̱! Ale ba nui biköle wäshewa̱ wa̱ yis te bitaba, ba te yis ia̱ ka̱kia ki̱ka; 33 ¿ka irä ba kiana ñaebä kjanaklä saka ia̱ je̱r bäi shäk, jishtä yis je̱r bäi sha ba ia̱ käi na?’ 34 Jera iblui kju̱atkawa̱, te iju̱aksa̱ sä jiäkwa̱ wa ia̱ weikanak inui tju̱a ju̱ami ite kalabe kje.” 35 Je su̱ta yis Ká se̱nak ka̱jöir te iwe̱mi bas ukä ja̱mi ka bas wakwa wa̱ sa saka janewa̱ bitaba bas je̱r ska ra rä.

Mateo 19

1 Jekäi Jesús te je paka e̱ná ra, ije̱k tsa̱ksa̱ Galilea ska mineju̱ Judea ke̱i ki̱ Jordán a̱mikata kja̱neka. 2 Chu̱li̱i̱wa̱ damijulu ira, jewa bäiwa̱ni ite jeska. 3 Jera fariseo wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha iia̱ wäsi̱wa: —¿Ka̱ tso̱ jäiyi wa wa̱ ise̱naklä jäkläwa̱, kje jile ka wata ki̱ka na? 4 Jera ite ikúka te isha: —Säkätä sä yuäkksa̱ te ‘sa yuaksa̱ rä jäiyi irä alaklä irä,” ¿ka bas wa̱ je ktei wayile na?’ 5 Ñakäi ite isha: ‘Je bata ki̱ka jäiyi wa rä iká irä ia̱mi irä jäkwa̱ta̱na ije̱k bawa̱kläwa̱ ialaklä ra. Jekäi je bol wa dämiwa̱ eklabä yaka ye.’ 6 Jekäi ka ijewa rä bol ji̱a kuna, ata ijewa rä ekla yaka yebä. Je ki̱ka sä yälilewa̱ Säkeklä wa̱ ñaja̱mi, je ke butsa ju̱ami sa̱ ku̱. 7 Jera ijewa te isha iia̱: —¿Jiye jera Moisés te sa paka ñajewa̱ äyëí cha̱kmi ipatkäklämi rä na? 8 Jera ije te isha ijewa ia̱: —Bas je̱r dä därërë ki̱ Moisés te ka̱ ma̱ bas ia̱ bas wa̱ bas se̱naklä wa jäkläwa̱, ata säkätä ra ka irä jekäi kuna. 9 Ata yie ishe bas ia̱, yi te ialaklä jawa̱ta̱na, ata ka irä ika̱wakblewa̱ ki̱ka kuna ra, je wakei se̱nawa̱ni isaka ra, jera je rä imaner. 10 Jera iwa̱ dulanak wa te isha iia̱: —Jekäi jäiyi wa kiana se̱nak ialaklä wa ra rä ra, jera we ke sa̱ se̱nak. 11 Jera ije te isha ijewa ia̱: —Ka biköle ia̱ jekäi io̱nak, ata yi ia̱ irä me̱le jekäi ra, jewa ebä ia̱ je o̱rmi rä. 12 Ka irä maikäi kuna ta, eunuco wa tso̱ bitele ia̱mi sha̱ skaté ko̱le jekäi. Eunuco wa tso̱ ialewa̱ ditsä wa̱ eunuco wa ye. Ñakäi eunuco wa tso̱, iwakwa ña iawa̱ke̱ eunuco ye ka̱jöir gobiernoí kju̱ei. Yi ia̱ jekäi io̱rmi ra, je ku̱ je wo̱. 13 Jekjepa yabala de ja iwäki̱, ijula ma̱kläka̱ ijewa ki̱, ika̱kiäklä, ata iwa̱ dulanak wa te jewa uña. 14 Ata Jesús te isha: —Yabala jöwa̱ ibitäklä yis wäki̱ka, ke iwätkewa̱. Ka irä jiye kuna ta, ijewa käi wa ne dämiwa̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi rä. 15 Jekäi ijula ma̱ka̱ ijewa ki̱ka. Jeska ra imineju̱mi. 16 Ñerä ekla je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Sapaktäk, ¿ji wämo käi we̱ yie, yis ia̱ se̱ne jekjeye däkläksa̱ rä na? 17 Jera ije te isha iia̱: —¿Jiye ba te ji rä wämo ktei chake yis ia̱ na? Ekla ebä ne rä wämo rä. Ata ba je̱r ssëna se̱nak kseka ra, sa pakale ji wa̱k je wawo̱. 18 Jera je te ichakani: —¿Mane käi? Jera Jesús te ikúka: —‘Ke sa ktawa̱. Ke ma manena. Ke ba jakbla. Ke ji shaka̱ ka̱yue wà ñakjatiäklä shtä ska. 19 Ba ká irä ma a̱mi irä dälätsö. Ba saka shka̱li̱blö jishtä ba wakei je̱k shka̱l käi.’ 20 Jera je dulaklei te isha iia̱: —Je biköle wao̱le yis wa̱, jera ¿jibä ska yis sher ji̱a rä na? 21 Jera Jesús te ikúka: —Ba ki̱ se̱ne bulee si̱ shena ra, ma cho̱ bä ji tso̱ watju̱ak tulämi, je säkei mo ka jita wa ia̱, jekäi ra ba ia̱ ji säkei ta dämiksa̱ ka̱jöir ska. Je ukä ska bä kute minak yis da. 22 Ñerä je dulaklei te je kte ssa ra, imineju̱mi je̱r ialewa̱, ije rä jile ta ta̱i ki̱ka. 23 Jera Jesús te isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱; blu wa ia̱ ra därërë dewa̱ ka̱jöir gobiernoí ja̱mi rä. 24 Etäbä kicha yie ishe ni bas ia̱, tjabana si̱ camello kjäksa̱ju̱ tuluk wä ña̱la ja̱rka rä, ata därërë si̱ blu däwa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi rä. 25 Iwa̱ dulanak wa te je ssa ra, imale̱te̱nacha̱wa̱ ta̱i, te isha: —Jekäi ra, ¿yi tsa̱tkermiksa̱ rä na? 26 Jera Jesús te jewa su̱a, te isha ijewa ia̱. —Ditsä ia̱ ka je o̱nak, ata Säkeklä ia̱ ji biköle o̱r dawa̱. 27 Jera Pedro te ikúka te isha iia̱: —Ñera sá wa̱ ji biköle rä jalewa̱ta̱na sá minaklä ba ra, jera ¿ji tso̱ sá ia̱ rä na? 28 Jera Jesús te ijewa kúka: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, sa̱ manerke̱ksa̱ni spa̱na ke̱i ska, mika̱ ditsä yäbei je̱tkärawa̱ ije̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye baa si̱ ki̱ka ra, bas minele yis ja̱mi wa ñajäklämiwa̱ña sa̱ tsa̱ku̱i wa je̱tkäklä doce ki̱ka, Israel wa ditsei wä doce ktei wabiketsäkksa̱. 29 Ñakäi yi te iju iräle, iel wa iräle, ikuta wa iräle, iká iräle, ia̱mi iräle, ise̱naklä iräle, iyabala iräle, ika̱ iräle, je jawa̱ta̱na yis kie kju̱ei ra, je ia̱ isäkei me̱rmini cien cien, ñakäi je ia̱ se̱ne jekjeye dämiksa̱ däli ukä ye. 30 Ata chu̱li̱i̱ delewa̱ isäkätä wa ye kolormiwa̱ ibatala ye, ata delewa̱ ibatala ye dämiwa̱ni rä isäkätä wa ye.

Mateo 20

1 “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ekla däli klä wakei miju̱ sa̱ñireebä shka̱bläk wa yuläk shka̱bläk iia̱ iuva yäkä sha̱na käi. 2 Jekäi je shka̱bläk wa ra iñaje̱rku̱a un día wà to̱nak denario etka. Jera ite ipatkami iuva yäkä sha̱na. 3 Ñakäi imineju̱ ni las nueve käi. Je te isaka su̱a kje ikajali sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska. 4 Jewa ia̱ ite isha: ‘Bas cho̱ña yis uva yäkä sha̱na, jera yie bas tju̱emi sa̱ to̱r käi bulee.’ Jera ijewa minejulu. 5 Etäbä kicha imineju̱ ni las doce käi, ñakäi las tres käi, je te iwa̱ni je su̱ta. 6 Ñakäi las cinco käi imineju̱ ni te isaka ku̱a kje ikajali, jewa ia̱ ite isha: ‘¿Jiye jiska bas kajali día kalabe kjermita rä na?’ 7 Jera ijewa te ikúka: ‘Ñera yi a̱ni wa̱ ka shka̱ble ma ta sá ia̱.’ Jera ite isha ijewa ia̱: ‘Jera bas cho̱ña yis uva yäkä sha̱na.’ 8 “Jekäi ka̱tuir dawa̱ ra je uva yäkä blui te isha iji tso̱ ju̱ñak ia̱: ‘Shka̱bläk wa kiö jöté, tju̱o tulömi, säkätä ibata jekje ska wa ma rä isäkätä wa ska.’ 9 Jekäi ale demi las cinco wa dejulu to̱nami denario wà etka etka. 10 Jekäi mika̱ isäkätä wa dejulu ra, ijewa te ibiketsa ito̱rmi bakleka̱ ni; ata ito̱na denario wà etka etka ñaebä. 11 Ñerä ijewa te ikukacha̱wa̱ ra, ijewa te däli klä wakei sha yakei, 12 te isha: ‘Jí ibata jekje wa shka̱bla rä una hora ebä, ata ba te itju̱a sá ra ñaebä, ata sá ne te ji kirii käi, ka̱ bal käi katabla día kalabe rä. 13 Jera ite ijewa sha̱ ekla kúka, te isha: ‘Salibä rikä, ka yis wa̱ ba weika̱ne. ¿Ka ba kabla yis ia̱ rä to̱nak denario etkabä wà na? 14 Ji rä ba cha kuköwa̱, ma cho̱ ni, ata yis ssëna jí ibata jekje tju̱ak ba käi ñaebä. 15 ¿Ka irä yis ia̱ ka̱ tso̱ ji rä yis cha wawa̱klä maikäi 'swakei ki̱ ikiar käi na? ¿Ata ma je̱r ki̱ yis ianawa̱ yis dä je̱r bäi ki̱ka na? 16 “Je su̱ta ibata ska wa dämiwa̱ isäkätä wa ye, ata isäkätä wa kolormiwa̱ ibata ska wa ye ni.” 17 Jesús damika̱ju̱ ji̱a Jerusalénka ra, ña̱la wà ite iwa̱ dulanak wa doce kia jámi iwakwa ebä, te isha ijewa ia̱: 18 —¡Jikäi issö! Sa damika̱ rä Jerusalén, jeska ditsä yäbei ju̱rmiksa̱ chui tsa̱ku̱i wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa irä ia̱, jewa te iktei wabiketsemiksa̱ duäkwa̱, 19 kjepa ijewa te je ju̱emiksa̱ ka̱ etkä wa ia̱ ijewa wa̱ ja̱ñetsanak, buka̱nak, wätenakka̱ cruz ja̱mi. Ata tres día ra ishki̱rmika̱ni. 20 Jekäi Zebedeo yabala a̱mi je̱k sikawa̱ Jesús wäja̱mi iyabala ra, je̱tkawa̱ wakte jile kiäk iia̱. 21 Jera Jesús te isha iia̱: —¿Ji sherke̱ ba ki̱ka rä na? Jera je te isha iia̱: —Mika̱ ba dewa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye ra, ba ku̱ ka̱ mo jí yis yabala bol ia̱ iñajäkläkläwa̱ ekla bä jula wämo kja̱ne ekla bä jula shule kja̱ne. 22 Jera Jesús te ikúka te isha: —Ka bas je̱r ko̱ne ji kieke̱ bas te rä ia̱. Jera copa waye mar kja yie ¿je wayarmi bas ia̱ na? Jera ijewa te ikúka: —Sá dormi. 23 Jera ite isha ijewa ia̱: —Iyina si̱ ra, bas te yis copa wayemi, ata je̱tkäkwa̱ yis jula wämo kja̱ne yis jula shule kja̱ne, ka yis ia̱ ka̱ kuna je ma̱klä, ata je rä yi ia̱ irä yolole kja yis Ká wa̱ jewa ia̱. 24 Jekäi isaka diez te je ssa ra, ijewa kju̱atkacha̱wa̱ je ñael wa bol ra. 25 Ata Jesús te ijewa kia jaté, te isha: —Bas wa̱ ijuñer ka̱jiska wa tsa̱ku̱i wa te ijewa patkeke̱, ñakäi yi rä oloi ta wa te ka̱wei me̱ke̱ därërë ijewa ia̱. 26 Ata bas sha̱na ka jekäi ikiar, ata yi ssëna deka̱ te bäi si̱ bas sha̱na ra, je kiana rä bas kjanaklä ye. 27 Ñakäi yi ssëna däkwa̱ isäkätä ye bas sha̱na ra, je kiana rä bas kjanaklä ye, 28 jishtä ditsä yäbei käi: Ka je dene rä kjanak kuna, ata je de rä kjanaklä ye, ñakäi je̱k ju̱akksa̱ sä chu̱li̱i̱ wa tsa̱tju̱ak ju̱ami. 29 Jericó ska ijewa minejulumi ra, chu̱li̱i̱wa̱ minemi ira. 30 Ñerä bol ka wä wajuenak kuna wa kajali ña̱jki̱ ña̱la kjä ja̱mi te issa Jesús damaju̱ ra, ijewa a̱na jela te isha: —¡Säkekewa, David yäbei, ma je̱r ja̱mi sá dälänopa! 31 Jera je chu̱li̱i̱ wa te ijewa uña isi̱wa̱tiächa̱kläwa̱, ata ijewa a̱na ji̱a ki̱ta, te isha: —¡Säkekewa, David yäbei, ma je̱r ja̱mi sá dälänopa! 32 Ñerä Jesús je̱k wäkukawa̱, je te ijewa kia jaté, te isha: —¿Ji shena bas ki̱ yis wa̱ o̱nak bas ia̱ rä na? 33 Jera ijewa te ikúka: —Säkekewa, sá wäbala ne wajuelepa rä. 34 Jera Jesús je̱r ja̱mi idälänacha̱wa̱, jekäi ijula tkawa̱ ijewa wäbala ja̱mi. Jera plaa ra ijewa wä wajuena, jekäi iminejulu ira.

Mateo 21

1 Mika̱ ijewa damijulu kja Jerusalén ska, deka̱julu Betfagé Olivo Yäkä Bata ñak ska ra, Jesús te iwa̱ dulanak wa patkami bol, 2 jewa ia̱ ite isha: —Bas cho̱ a̱mi bas wäsaka jukläyäkä tsi̱ne juerke̱ ska. Jera ñawäsaka bas te burro ku̱emi mo̱lewa̱ yaba ta. Je yeksa̱, jeté bas te 'sia̱. 3 Ata yilé te bas ia̱ jinile ishe ra, bas te ikúke: ‘Säkekewa ne ki̱ isherke̱ rä, ata jirä ite ipatke tuleténi.’ 4 Je biköle o̱na rä, io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk ja̱mi te ishe käi: 5 “Yaba busi Sión ia̱ ishö: ‘¡Issö! Ma tsa̱ku̱i daju̱té bä wäki̱ je̱k jalewa̱, je̱tkeleka̱ burro ki̱ka, burro yaba, ale bewak chichanak shtä yaba ki̱ka.’ 6 Jera iwa̱ dulanak wa minejulu, te iwá̱ maikäi Jesús te ipaka iwa̱k käi. 7 Ñerä ijewa wa̱ je burro detse̱ iyaba ra, jewa ki̱shuawa̱ ijewa te iwakwa wa̱ shönak je̱k ki̱ wa, jewa ki̱ ije̱tkaka̱. 8 Jekäi je chu̱li̱i̱ wa wäbäli wa te iwa̱ shönak je̱k ki̱ je shuami ña̱la ki̱, ata isaka te kal kä tia, shuami ite ña̱la ki̱. 9 Jera chu̱li̱i̱ dami iwätsa̱k wa irä iitäki̱ datse̱ wa irä, kjoyir dami te isha; —¡Hosana, David yäbei kjeiyinopa! ¡Bäije ale daju̱ Säkekewa kie ja̱mi rä! ¡Hosana, ikjeiyinopa ka̱sha̱a̱ si̱ ska! 10 Jekäi ikjawa̱ju̱ Jerusalén ska ra, je jukläyäkä wa biköle malete̱nacha̱wa̱, te isha: —¿Yi je rä na? 11 Jera je chu̱li̱i̱ wa te isha: —Je rä Jesús, jile bata shäk dar Nazaret Galilea ska. 12 Jera Jesús kjawa̱ju̱ Templo ska, te jile watju̱ak wa, jile tju̱ak wa tso̱ je Templo ska biköle patka tulaksa̱ je ektaka, ñakäi ite inaklä manewa̱k wa mesa irä, namala watju̱ak wa kalwá irä, je manewa̱ tulami. 13 Jera ite isha ijewa ia̱: —Iyöle katke rä: ‘Yis ju kirmi rä ka̱kiäklä jui’, ata bas te je iawa̱wa̱ jakbläk wa ñabläklä jui ye. 14 Jera ka wä wajuenak kuna wa irä klä ialewa̱ wa irä ñasikawa̱ iwäja̱mi Templo ska; jewa bäiwa̱ni ite. 15 Ata chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä jewa te isu̱a jishtä ije te iwe̱ kate baa si̱ käi, ñakäi yabala kjoyina täkii jela Templo ska te ishe: “¡Hosana! ¡David yäbei kjeiyinopa!” je ra ijewa kju̱atkacha̱wa̱, 16 te isha iia̱: —¿Ijewa te ishe kate ssa ba te na? Jera Jesús te ikúka: —Taa. ¿Ata ka bas wa̱ iyöle jikäi su̱le na? ‘Ba te yabala tsi̱dala irä, tsu yäke̱ ji̱a wa irä, kjä ki̱ka bä kjeishe tkawa̱.’ 17 Jekäi ite ijewa jawa̱ta̱na, biteksa̱ju̱ni je jukläyäkä ska deni Betania ka, jeska ikapawa̱. 18 Sa̱ñireebä imineju̱ni jukläyäkä sha̱na ra, iktawa̱ bäli te. 19 Jera ña̱la wà ite higuera su̱a, jekäi imine isu̱ak, ata ka iwä juena, kä ja̱r ebä irä. Ñerä ite je ia̱ isha: —¡Ke bä wäno pa mik a̱ni! Jera ñawäsaka je higuera ssi̱nawa̱. 20 Iwa̱ dulanak wa te je su̱a ra, je te ijewa male̱cha̱cha̱wa̱, te isha: —¿Maikäi je higuera ssi̱nawa̱ plaa rä na? 21 Jera Jesús te ikúka te isha ijewa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas te ji biketsa etkabä ka biketsale kuna kaile ni ra, jera bas te iwe̱mi ka jishtä jí higuera ia̱ io̱na käi ebä kuna, ata ñakäi jí ka̱tsä ia̱ bas te isha: “Bä tse̱no ju̱nomi däyë naka” ni ra, jekäi io̱rmi. 22 Jekäi ji biköle kieke̱ bas te käi ka̱kie na biketsale etkabä ra, je me̱rmi bas ia̱. 23 Ñerä ideju̱ni Templo ska ra, ite ditsä pakte kaldu dälei ja̱mi chui tsa̱ku̱i wa irä, je ke̱i ska wäkiri wa irä ñasikawa̱ iwä ja̱mi, te ichaka iia̱: —¿Yibä ka̱wei wà ba te jekäi iwe̱ke̱ rä na? ¿Yi te ba ia̱ je ka̱wei ma rä na? 24 Jera Jesús te ijewa kúka te isha: —Ñaebä yie etka ichake bas ia̱, bas te yis kúka ra, jera ñakäi yie ishemi bas ia̱ yibä ka̱wei wà yie jekäi iwe̱ke̱ rä käi. 25 Juan te sä wäukewa̱, ¿je datse̱ rä mai ska? ¿Ka̱jöir ska na, ata ditsä ska na? Jera ijewa te ipaka ñaia̱ te isha: “Sa te ikúkemi ka̱jöir ska ni ra, tsi ite ishe sa̱ ia̱ rä: ‘Jekäi irä ra, ¿jiye ka bas wa̱ iktä kolone rä na?’ 26 Ata sa te ikúkemi ditsä ska ni ra, däläna je chu̱li̱i̱ rä, biköle ia̱ ra Juan rä jile bata shäk ki̱ka.” 27 Jekäi ijewa te Jesús kúka te isha: —Ka sá wa̱ iju̱ñer. Jera ije te isha ijewa ia̱: —Ñaebä ka yis wa̱ iyinak bas ia̱, yibä ka̱wei wà yis te jekäi iwe̱ke̱ rä ni. 28 “Ata, ¿jishtä bas ia̱ irä na? Ekla yabala ta bol, je je̱k sika wa̱ te isha ikibi ia̱: ‘Yaba, jir ba ma shka̱bläk uva yäkä sha̱na.’ 29 Jera je te ikúka te isha: ‘Ka yis minak.’ Ata jekjepa ite ibiketsaksa̱ni, jekäi imineju̱. 30 Jekäi ije̱k sikawa̱ te isha iel ia̱, je ssëta. Jera ije te ikúka te isha: ‘Bäirä säkekewa, yis maju̱.’ Ata ka iminene. 31 Jera ¿je bol wa mane te iwá̱ iká ki̱ ishena käi rä na?” Jera ijewa te isha: —Ikibi te. Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, inaklä bäkäk wa irä, alaklä wa pato̱nak shtä wa irä, ñapatkäte kja bas wätsa̱k Säkeklä gobiernoí ja̱mi. 32 Ka irä jiye kuna ta Juan dasta̱na bas wäki̱ shke ji wämo ja̱mi shäk, ata ka bas wa̱ iktä kolone kuna. Ata inaklä bäkäk wa irä alaklä wa pato̱nak shtä wa irä jewa te iktä kuka. Bas te je su̱a, jeiräta jeska ra ka bas ñamaneneksa̱, bas wa̱ je ktä kukäklä. 33 “Ji pake jile she ja̱mi saka ssö: Ekla ka̱ wakei bakle, te uva yäkä je̱wa̱ bakla, kjätkaksa̱ ite shkiritke, jeska ite iwä wätuäklä bia, ñakäi ikjänanaklä yua ka̱sha̱a̱, jekäi ite je peitata̱na shka̱bläk wa ia̱, kjepa iwakei mineju̱mi ka̱ ka̱mii. 34 Mika̱ iwä älinaklä ke̱i dewa̱ ra, ije te ikjanaklä wa patkaté je shka̱bläk wa wäki̱, iwä kukäk. 35 Ata shka̱bläk wa te je ikjanaklä wa kukacha̱wa̱, ekla kpa ite ta̱i, ekla ktawa̱ ite, ekla tia ite jak wà. 36 Jera ite kjanaklä wa saka patkaténi ukä ta ale isäkätä wa tsa̱ta, ata jewa ukä ja̱mi ijewa te iwá̱ je su̱ta. 37 “Bata jekje ra ite iwakei yaba patkaté ijewa wäki̱, te isha: ‘Yis yaba je dälätsemiwa̱ ijewa te.’ 38 Ata je shka̱bläk wa te je yaba su̱a ra, ite isha ñaia̱: ‘Ije ne ia̱ iká däli ukä rä däkksa̱ rä, je ki̱ka sä shkä iktäkwa̱, kjepa sa̱ ku̱ ji rä däkksa̱ iia̱ je kuköwa̱ saje cha ye.’ 39 Jekäi ijewa te ikukawa̱ ju̱aksa̱ uva yäkä ektaka, jeska ite iktawa̱. 40 “Jera je uva yäkä wakei deni ra, ¿me ite je shka̱bläk wa we̱mi rä na?” 41 Jera ijewa te ikúka: —Je yakeila wa weikemi ite e̱e̱na si̱, kjepa ite uva yäkä peitemini shka̱bläk wa saka ia̱, mane wa te iwä kukäklä ke̱i ska iwä me̱mi iia̱ jewa ia̱. 42 Jekäi Jesús te isha ijewa ia̱: —¿Ata kte yöle jikäi rä ka wayile kuna bas wa̱ na? ‘Jak ju̱leksa̱ ju yuäk wa wa̱, je ne rä delewa̱ ju ñak wäkukäk bäi si̱ ye rä. Säkekewa ne wa̱ je o̱le rä, juer ta baa si̱ sä wäna rä. 43 Je kju̱ei yie ishe bas ia̱: Säkeklä gobiernoí bakanamiksa̱ bas yika, je me̱rmi ni ditsä saka je gobierno wawänewa̱k wa ia̱. 44 Jekäi yi ja̱naka̱ je jak ki̱ka ra, je pa̱rtkämiwa̱; ñaebä yi ki̱ka je jak ja̱naka̱ ra, je te iwëtkemiwa̱. 45 Ite je paka jile she ja̱mi, je ssa chui tsa̱ku̱i wa irä fariseo wa irä te ra, je te ijewa je̱r ku̱a, ijewa ne sheke̱ ite rä. 46 Jera ijewa te ibiketsa maikäi ra ite ikukemiwa̱; ata isuanacha̱wa̱ chu̱li̱i̱ yika, ijewa te ikuka jile bata shäk ye ki̱ka.

Mateo 22

1 Jesús ka̱paka ji̱a, ktani ijewa ra jile she ja̱mi te isha: 2 “Ka̱jöir gobierno je rä jishtä ka̱ tsa̱ku̱i ekla te jile we̱ kja iyaba je̱k jula kukäke̱ diei yäklä käi. 3 Jera ite ikjanaklä wa patkami ibata shäk kile jula kolone diei yäk wa ia̱, ata ka ijewa je̱r ssëne bitäk. 4 Jekäi ite kjanaklä saka patkami ni ia̱ ite isha: ‘Ishö kile wa ia̱: ¡Issö! Yis ji äliwa̱ e̱ná, yis toro ktacha̱wa̱, bewak saka oleka̱ ktacha̱wa̱. Ji biköle rä älile e̱ná; je ki̱ bas kute jula kolone diei yäk.’ 5 Jeiräta ka jewa wa̱ iktä ssë ne, ata minejulu iyika, ekla mineju̱ ika̱ ka, ekla mineju̱ idäli watju̱akläka; 6 isaka te je kjanaklä wa kukacha̱wa̱, weika diekjela, ktacha̱wa̱ ite. 7 Ñerä ka̱ tsa̱ku̱i kju̱atkawa̱, te iguardia wa patkami, je te je sä ktäkwa̱ wa ktacha̱wa̱, ñakäi ijukläyäkä däläwa̱ wa̱. 8 Jekjepa ite isha ikjanaklä wa ia̱: ‘Ñera yis yaba je̱k jula kukäke̱ diei yäklä tso̱ älile e̱ná; ata ale kile wa rä ka bäi kuna. 9 ‘Je ki̱ka bas cho̱ ña̱la ukä shtä ska, yi ku̱a bas te käi jewa kiäk jula kolone diei yäk.’ 10 Jekäi je kjanaklä wa minejulu ña̱la wà, te biköle yi ku̱a ite käi tapawa̱cha̱wa̱, sä bäi bäi wa käi, sa yakeila wa käi. Jekäi jula kolone diei yäklä ska ju pshiwa̱wa̱ yäkäk wa te. 11 “Ata ka̱ tsa̱ku̱i dewa̱ju̱ yäkäk wa su̱ak ra, jeska ite ekla su̱a, je rä ka pajiele kuna ñajulakuke ska jienak shtä wà. 12 Je ia̱ ite isha: ‘Salibä, ¿maikäi ba dewa̱ju̱ jiska, ka je̱k pajiele kuna ñajulakuke ska jienak shtä wà rä na?’ Ata ije si̱wa̱tiawa̱ iyika. 13 Jera je ka̱ tsa̱ku̱i te isha ikja̱nei wa̱k wa ia̱: ‘Je mu̱owa̱ ikläka ijulaka, ju̱omi ka̱ ekta yee si̱ka, jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi.’ 14 Ka irä jiye kuna ta, kinak wa rä chu̱li̱i̱, ata elkje ebä ne rä kolonak rä.” 15 Jekjepa fariseo wa minejulumi, ñaje̱rku̱a maikäi ra ite ije wäbutremiwa̱ manele kte wà käi. 16 Jera ijewa wa̱ dulanak wa patkami ijewa te iwäki̱, Herodes ja̱mi wa ra ñara; te isha iia̱: —Sapaktäk, sá wa̱ iju̱ñer ba ktä rä bulee, ñakäi ba te sa pakteke̱ rä bulee maikäi shke Säkeklä ja̱mi rä je ktei wà, jekäi ba ia̱ ra yi irä käi, ka je rä ji iá kuna. Ka irä jiye kuna ta, ka ba te sa̱ su̱e rä sa pa juer ebä wà kuna. 17 Jekäi sá ia̱ ishö, maikäi ba ia̱ ra irä: ¿Ka̱ tso̱ inaklä ma̱klä César ia̱ na, ata kai? 18 Ata Jesús je̱r ku̱a ijewa je̱rike yakei te, jekäi ite isha ijewa ia̱: —Bas ji shäk kjäbata ebä wà wa, ¿jiye bas te yis mable su̱eke̱ wäsi̱wa rä na? 19 Je inaklä wäka me̱nak kjashö 'sia̱. Jera ijewa te denario cha̱mi iia̱, 20 jera ite ijewa ia̱ ichaka: —¿Yibä me̱i jí rä, yibä kie yöle ija̱mi rä na? 21 Jera ijewa te ikúka: —César je̱. Jera ite isha ijewa ia̱: —Jera ji rä César ia̱, je mo César ia̱; ata ji rä Säkeklä ia̱, je mo Säkeklä ia̱. 22 Je ssa ijewa te ra, imale̱te̱nacha̱wa̱. Jekäi ijewa te ijawa̱ta̱na, minejulu iyika. 23 Je ke̱i ebä wà saduceo wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi. Jewa te ishe rä ka sä rä shki̱nakka̱ni kuna; jewa te ichaka iia̱, te isha: 24 —Sapaktäk, Moisés te isha: ‘Ikuna yile duawa̱ ka yabala ta ra, iel se̱rwa̱ni je alaklä ra, yaba su̱ak iel yäbei ye.’ 25 Jekäi sá sha̱na ñael wa ebä bakle siete; ikibi si̱ se̱nawa̱, ata je duawa̱ ka yäbei a̱ta̱leta̱na kuna, jekäi je alaklä a̱ta̱na iel ia̱. 26 Je su̱ta iel ukä ja̱mi io̱na ñaebä, je su̱ta idäkläka̱ mañal ukä ja̱mi io̱na ñaebä, mine rä je siete wa kje. 27 Je biköle ukä ska, je alaklä duawa̱ ñaebä. 28 Jewa kalabe wa̱ je bakle ra, jera sa̱ shki̱rke̱ka̱ni ska ra, ¿je siete wa mane si̱ se̱naklä ye ije dämiksa̱ni rä na? 29 Jera Jesús te ijewa kúka te isha: —Bas shirinacha̱wa̱. Ka bas je̱r ko̱ne kte yöle ia̱, ñakäi Säkeklä täkili ia̱. 30 Iwa rä sa̱ shki̱rke̱ka̱ni ska ra, ka jewa rä se̱nakwa̱ kuna, ñakäi ka jewa rä me̱nak kuna se̱nakwa̱, ata jewa rä jishtä ángel wa tso̱ ka̱jöir ska käi. 31 Ata dulecha̱wa̱ wa rä shki̱nakka̱ni je wapakäklä ra, ¿ka bas wa̱ Säkeklä wa̱ ji yile bas ia̱ je ktei wayile na? Je te ishe rä: 32 ‘Yis dä Abraham Kekläí, Isaac Kekläí, Jacob Kekläí ni.’ Ka ije rä dulecha̱wa̱ wa Kekläí kuna, ata ije rä sä kseka wa ne Kekläí. 33 Jekäi chu̱li̱i̱ te je ssa ra, ijewa male̱te̱nacha̱wa̱, ije te sa pakteke̱ te. 34 Ñerä fariseo wa te issa ije te Saduceo wa si̱wa̱tiewa̱cha̱wa̱, jera ijewa ñatapawa̱wa̱ etka yebä. 35 Jekäi ijewa sha̱ ekla je̱k yöle ka̱wei wà te ichaka iia̱ wäsi̱wa: 36 —Sapaktäk, ¿mane rä ka̱wei ska ra sa pakale ji wa̱k bäi si̱ rä na? 37 Jera ije te isha iia̱: —‘Ba ku̱ Säkekewa ba Kekläí shka̱li̱blö ma je̱r ska ji tso̱ kalabe wà, ba wakei kalabe wà, bä ka̱biketsä kalabe wà.’ 38 Je ne rä sa pakale ji wa̱k bäi si̱ rä, isaka tsa̱ta rä. 39 Je itäki̱ rä je ssëta: ‘Ba ku̱ ba saka shka̱li̱blö jishtä ba wakei je̱k shka̱l käi.’ 40 Je botkä sa pakale ji wa̱k, je ne ja̱mi ika̱wei yöle biköle irä ji yile jile bata shäk wa wa̱ irä bite rä. 41 Fariseo wa tapar tso̱ ji̱a ra, Jesús te ichaka ijewa ia̱, 42 te isha: —¿Jiräni bas te Säbäkäkksa̱ biketse, je rä yi yäbei na? Jera ijewa te ikúka: —David je̱. 43 Jera ije te isha ijewa ia̱: —Jera ¿maikäi Säkeklä wikblu oloi ja̱mi David te ije kia Säkekewa ni rä na? Je te ishe rä: 44 ‘Säkekewa te isha yis Säkekewaí ia̱: Ma je̱tköwa̱ yis jula wämo kja̱ne, bikökje yie bä bolki wa tulacha̱wa̱ bä klä tkäkläka̱ iki̱ka kje.’ 45 Jekäi David te ikia Säkekewa ni ra, ¿maikäi jera je rä iyäbei rä na? 46 Jekäi ka yi a̱ni täki ta ikúkäk jini a̱ni, ñakäi je ke̱i skaté ka yi a̱ni wa̱ iwächakewa̱klei ji̱a.

Mateo 23

1 Jekjepa Jesús ktami je chu̱li̱i̱ wa irä, iwa̱ dulanak wa irä ra, 2 te isha: ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä tso̱ ñajäklelewa̱ rä Moisés säkei ye. 3 Je ne ki̱ka biköle ji sheke̱ ijewa te bas ia̱ käi, je wo̱, je wawo̱. Ata ke ji wa̱k ijewa te ji we̱ke̱ ja̱mi. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te ji sheke̱, ata ka iwakwa te je we̱ kuna. 4 Ijewa te däli mu̱eke̱ kirii ka kjäk kje, je kpeke̱ka̱ ite sa saka bak ki̱ka, ata ka iwakwa ssër kuna je käkka̱ña ijulasku batabä jibä wà. 5 Ji biköle we̱ke̱ ite rä ditsä wa̱ su̱nak ebä. Ijewa te kte yöle tso̱ mo̱nak wätsa̱ ja̱mi, jula ja̱mi, je kicha mu̱eke̱ matsi̱i̱, ñakäi iwa̱ shönak je̱k ki̱ kjä yöle tsolo tsolo je ki̱yueke̱ ite matsi̱i̱ matsi̱i̱. 6 Ijewa wäbätsä rä yakana mar ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä tso̱ wà, ñapaktäklä jui ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä tso̱ wà, 7 ime chakarpa sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska wà, ime kirpa ditsä wa̱ ‘Rabí’ ni wà. 8 “Ata ke bas ñama kinak ‘Rabí ni.’ Ka irä jiye kuna ta, bas paktäk rä eklabä, ata bas biköle rä ñawakwa ebä. 9 Ñaebä ke bas ku̱ yi a̱ni kia bas ká ni ka̱jiska. Ka irä jiye kuna ta, bas Ká rä eklabä, je se̱r dä ka̱jöir. 10 Ñaebä ke bas ñama kinak sä wäsikäk wa ni. Ka irä jiye kuna ta, bas wäsikäk rä eklabä, je rä Säbäkäkksa̱. 11 Ata bas sha̱na yi rä bakleka̱ bäi si̱ ra, je kiana rä je̱k jäkwa̱ bas kjanaklä ye. 12 Ka irä jiye kuna ta, yi je̱k ssaka̱, je rä ja̱nakwa̱ni, ata yi je̱k jawa̱, je oloi karmika̱. 13 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te ka̱jöir gobierno kjätiawa̱ sa saka yika. Ata ñera ka bas wakwa ñapatkäwa̱, ñaebä yi ñapatkäke̱wa̱ jeska, jewa ka jewa̱ bas te kjäkwa̱. 14 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te alaklä wa chichö wa ju bäke ju̱eke̱mi, ñakäi bas ka̱kiäke̱ jaree kje juenak ebä. Je kju̱ei bas buka̱nami e̱e̱na si̱. 15 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Bas shkäke̱ ka̱mii däyë ki̱, ishäkä ki̱, ekla kjela kukäk däkwa̱ bas ka̱ju̱ñe ja̱mi. Jekäi idewa̱ ra, bas te iiawe̱ke̱wa̱ sä tuläklämi ska tso̱ wa ye, e̱e̱na si̱ bötäbä kicha bas wakwa tsa̱ta. 16 “Bas sä wäsikewa̱k ka wä wajuenak kuna wa, ¡säli bas dä! Bas te ishe rä, yi kabla etkabä Templo wäkata ska ra, je rä ka ji iá kuna; ata yi kabla etkabä oro tso̱ Templo na wäkata ska ra, je ka kiar iwäshewa̱kwa̱. 17 ¡Bas ka je̱r ta wa, ka wä wajuenak kuna wa! ¿Mane rä bäi si̱ rä, oro, ata Templo je oro siki tewa̱k na? 18 Ñakäi bas te ishe rä, yi kabla etkabä jile däläwa̱klä wäkata ska ra, je rä ka ji iá kuna; ata yi kabla etkabä ji me̱leka̱ wäkata ska ra, je ka kiar iwäshewa̱kwa̱. 19 ¡Bas ka wä wajuenak kuna wa! ¿Mane rä dälätsalewa̱ si̱ rä, ji me̱leka̱, ata idäläwa̱klä je me̱leka̱ siki tewa̱k na? 20 Je ne ki̱ka yi kabla etkabä je ji däläwa̱klä wäkata ska, jera je rä ikabla etkabä ji däläwa̱klä irä, ji biköle tso̱ iki̱ka irä je wäkata ska. 21 Ñaebä yi kabla etkabä Templo wäkata ska, jera je rä ikabla etkabä je Templo irä, ale kaldu jeska wakei irä je wäkata ska. 22 Ñaebä yi kabla etkabä ka̱jöir wäkata ska, jera je rä ikabla etkabä Säkeklä je̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye wäkata ska, ñakäi ale katke je̱tkelewa̱ je ki̱ka je wäkata ska. 23 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te menta käi, eneldo käi, comino käi, je diezmoí me̱ke̱. Ata bas te ka̱wei wao̱nak bäi si̱ jawa̱, ji wabiketse wämo käi, je̱r bäi she käi, ji biketse etkabä käi; jera je ne kiana o̱nak rä, ñaebä je isaka ka jäkwa kuna. 24 Bas sä wäsikewa̱k ka wä wajuenak kuna wa, bas te yanak na ka̱wak tsi̱la kukeke̱ksa̱, ata bas te camello male̱ ja̱we̱ke̱mi. 25 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te vaso, plato paskue ipa ki̱ka, ata ija̱rka rä ji bäke käi, ji we̱ ka wätkelewa̱ ta käi ebä ne tso̱ rä. 26 Ba Fariseo ka wä wajuenak kuna, ba ku̱ vaso ja̱r ne paskuöksa̱ba rä, jekäi ra ipa ki̱ka juermi yëë. 27 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä jiye kuna ta, bas dä jishtä sa̱ nu̱l bläklä pate̱le suruu käi; iyina si̱ ra je juer dä baa ipa ki̱ka, ata ija̱rka ra irä dulewa̱ wa chichei ebä, ñá saka saka ebä ne tso̱ rä. 28 Je su̱ta iyina si̱ ra bas pa juer wämo ditsä wäna, ata bas ja̱rka rä kje sä wäyue ebä, ji rä ka ka̱wei ja̱mi kuna ebä ne tso̱. 29 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te jile bata shäk wa nu̱l blele jui yueke̱, ñakäi bas te ji yöleka̱ sa̱ je̱r ja̱naklä sä wämo wa ska je ki̱tke baa. 30 Jekäi bas te ishe: ‘Sá kajali kuna sa ká wa bakle ke̱i ska ra, ka sá ñapatkeneña jile bata shäk wa pi kjewa̱k tuläkmi kuna.’ 31 Ata je ebä wà bas ñakjatiacha̱wa̱ bas dä je jile bata shäk wa ktäkcha̱wa̱ wa yäbeila. 32 ¡Jekäi ji sher ji̱a o̱nak bas ká wa wa̱, je ki̱ e̱newo̱pa bas ku̱! 33 “¡Tkäbe wa, tkäbe si̱ yäbeila! ¿Maikäi bas ia̱ buka̱ne sä tuläklämi ska je te̱rmi na? 34 Je kju̱ei ki̱ka ¡jikäi issö! Yis te jile bata shäk wa irä ka̱biketsäk wa irä sa paktäk wa irä patke mar bas wäki̱. Ata bas te moska kteche̱miwa̱, isaka wätiemika̱ cruz ja̱mi, isaka kpemi bas ñapaktäklä jui na, isaka yulemi weikanak jukläyäkä etkä etkä ska. 35 Jekäi Abel, ale wämo pi bakleju̱ je ke̱i skaté sä wämo wa biköle pi baklejulu ishäkä ki̱ bite rä Zacarías Berequías yaba pi bakleju̱ kje, ale ktawa̱ bas te Templo irä jile däläwa̱klä irä moska, je biköle nui ja̱rmika̱ bas ki̱ka. 36 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je biköle nui ja̱rmika̱ jira sa̱ tso̱ wa ki̱ka. 37 “Jerusalén, Jerusalén! ¡Ba te jile bata shäk wa kteche̱ke̱wa̱, mane patkele ba ia̱ wa tieke̱ ba te jak wà! ¡Bikö yis je̱r ssëna ba yabala me taparwa̱pa yis ja̱mi jishtä oshkoro a̱miyake wa te iyabala ble ipik niki̱ka käi, jeiräta ka ba ki̱ jekäi ishene kuna! 38 ¡Issö! Bas ju a̱ta̱nami bas ia̱ rä ja̱r ebä. 39 Jekäi yie ishe bas ia̱, jírami ka bas wa̱ yis su̱nak ji̱a, ata bikökje bas te ishe: ‘¡Bäije je daju̱ Säkekewa kie ja̱mi rä!’ kjepa bas te yis su̱emini rä.”

Mateo 24

1 Jesús deksa̱ju̱ Templo ska je damiju̱ ra, jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwäja̱mi Templo ska ju yöle tso̱ kjashäk iia̱. 2 Jera ite ikúka te isha ijewa ia̱: —¿Bas te ka je biköle su̱a na? Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, jeska jak etka a̱ni ka a̱ta̱nak isaka bata ki̱ka, ka miletkäwa̱ kuna käi. 3 Jekäi ije̱tkawa̱ Olivo yäkä Bata ska ra, iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwäja̱mi iwakwabä, te ichaka iia̱: —Sá ia̱ ishö, ¿bikökje jile o̱rmi jekäi rä na? ¿Jibä wà ijuermi ba daju̱té ni irä, ñakäi sa̱ ke̱i e̱r dawa̱ irä na? 4 Jera Jesús te ikúka te isha ijewa ia̱: —Bas se̱no tsa̱na ka yi a̱ni wa̱ bas wäyuäkläwa̱. 5 Iwa rä chu̱li̱i̱ dämi ji̱a yis kie ja̱mi ishäk: “Yis ne rä Säbäkäkksa̱ rä” ni, jewa te chu̱li̱i̱ wäyueche̱miwa̱. 6 Bas te ipalei ssëmi ñabuka̱nate iräle, ñabuka̱na mar iräle, ata ¡issö! Ke bas je̱r ianak. Ka irä jiye kuna ta, jekäi ikiana o̱nak rä, jeiräta ka sa̱ ke̱i e̱rwa̱ba. 7 Jera ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa ñajämika̱ ñakpäk ñara, ka̱ tsa̱ku̱i wa ñajämika̱ ñakpäk ñara, ka̱ etkä etkä ska bäli ja̱rmi sa̱ ki̱, ñakäi ka̱ wäbuka̱nami. 8 Ata je biköle rä weikane säkätäba, alaklä wa duäksa̱ yaba ki̱ käi. 9 “Jera bas tulurmiksa̱ weikanak, bas kota̱nacha̱miwa̱. Jekäi ka̱ etkä etkä biköle ska wa te bas dokoitsemiwa̱ yis kie kju̱ei. 10 Jera chu̱li̱i̱ wa te yis jemiwa̱, ñaju̱amiksa̱, ñadokoitsämi. 11 Jekäi sä wäyuäk jile bata shäk ye wa ñajämika̱ ta̱i, te chu̱li̱i̱ wa wäyueche̱miwa̱. 12 Ji rä ka ka̱wei ja̱mi tsikirmi jöikwä ta, je bata ki̱ka Säkeklä shka̱li̱bläk wa chu̱li̱i̱ iarmiwa̱ ka ishka̱li̱bläk ji̱a. 13 Ata yi chatkawa̱ ma rä ibata jekje ra, je rä tsa̱tkenakksa̱. 14 Jera jí Säkeklä gobierno ktei baa wapauta̱nami ka̱ biköle ska sä ditsei wä biköle wa̱ ju̱ñenak, je ne kjepa sa̱ ke̱i e̱rmiwa̱ rä. 15 “Je ne ki̱ka mika̱ bas te isu̱e ale ji dokoitsalewa̱ ji weikäkwa̱ e̱e̱na dewa̱ ka̱ sikii ska ra, ale sha jile bata shäk Daniel te, (je kte washäk je̱r ko̱nopa je ia̱), 16 jera yi tso̱ Judea ska wa julunomipa ka̱tsä naka iyika. 17 Yi kaldu ju tsi̱bata yöle shpatke ki̱ ra, ke je bitawa̱ni jile tso̱ iju na tsa̱kksa̱. 18 Yi kaldu shka̱bläklä ska ra, ke je bitani shäbeka iwa̱ shönak je̱k ki̱ tsa̱k. 19 ¡Wekte je ke̱i ska alaklä wa tso̱ kjä ye wa rä, ñakäi tsu ma̱ke̱ ji̱a wa rä! 20 Bas ka̱kiö ka bas julunaklämi kuna ka̱ tse̱l ke̱i wà iräle, sábado wà iräle. 21 Ka irä jiye kuna ta, je wäsaka ra sä weikarmi e̱e̱na si̱, ka jekäi weikane bakle mik a̱ni säkätä ka̱jiska yöleksa̱ skaté bite rä jira kje, ñakäi je su̱ta ji ka o̱nakni mik a̱ni. 22 Ikuna je ke̱i ke wäja̱nopa ra, yi a̱ni ka tsa̱tkenakksa̱; ata sä kolole wa bata ki̱ka je ke̱i wäja̱rmiwa̱. 23 “Jera ikuna yilé te ishe bas ia̱: ‘¡Issö! Säbäkäkksa̱ kaldu jiska’ ni iräle, ‘a̱mi ska’ ni iräle, jera ke iktä kuka. 24 Ka irä jiye kuna ta, sä wäyuäk sä bäkäkksa̱ ye wa irä, jile bata shäk ye wa irä, ñajämika̱ te ijuenaklä e̱e̱na shtä irä, ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä irä kjashemi, sä kolole wa kuna wäyönak ra, jewa wäyönakläwa̱pa ye. 25 ¡Issö! Yis te je bata sha bas ia̱ ña̱la wätsa̱kba. 26 Je ne ki̱ka ikuna sa saka te ishe bas ia̱: ‘¡Issö! Ikaldu ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska ni ra’, ke bas mina; je iräle ite ishe: ‘¡Issö! Ikaldu ju ja̱r etkä na ni ra’, ke iktä kuka. 27 Ka irä jiye kuna ta, jishtä ka̱wä ju̱rke̱té ka̱wä däkläka̱ wà olotjä ma rä ka̱wä minakläwa̱ wà kje, je su̱ta ditsä yäbei däke̱ni rä. 28 Mai jile nu̱l balakli ska ra, olo taparmiwa̱. 29 “Ata je weikane ta̱i ke̱i kjaju̱ ukä ska plaa ra, ka̱wä wätuirmiwa̱, tulu oloi ka ñinak ji̱a, ka̱jöir bekwä jolortémi, ñakäi ka̱jöir ji tso̱ oloi ta wa wäbuka̱namika̱. 30 Jekjepa ditsä yäbei kjayirmi ka̱jöir ska ijuenaklä ye. Jera ditsei wä ta kju̱awa kju̱awa biköle tso̱ ka̱jiska ji̱ami ta̱i, jewa te ditsä yäbei dawa̱ju̱té ka̱jöir mo̱ bata ki̱ka oloi ta, wäñileka̱ ta̱i su̱emi. 31 Kökö bularmi etka täkiiwa̱ si̱ ra, ije te iángel wa patkemi, jewa te iwa̱ kolole wa tapawe̱miwa̱ etka yebä si̱wa̱ ju̱nak cuatro, jöi wà dia wà a̱mi wà jí wà skaté, ka̱jöir wätkerke̱wa̱ ska ma rä iwätkerke̱wa̱ etkä ska kje. 32 “Jile she higuera ja̱mi, je kukö bas ku̱: Mika̱ ijula dului peri jè̱r mar da, je wà bas je̱r ku̱e ite duas tker dawa̱ kja irä. 33 Je su̱ta mika̱ bas te jekäi ji biköle su̱a ra, jera je ku̱ bas je̱r ku̱opa ike̱i tkenawa̱ kja alemana ju kjä ska irä. 34 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je biköle o̱rmi jira sa̱ tso̱ wa ka tuarcha̱wa̱ba yika. 35 Ka̱jöir irä ka̱jiska irä je e̱rmiwa̱, ata yis ktä ka e̱nakwa̱ mik a̱ni. 36 “Ata bikökje je díaí, je horaí räle, je ka ju̱ñer yi a̱ni wa̱, ángel ka̱jöir ska wa wa̱ iräle, iyaba wa̱ iräle, ata Sa Ká ebä ne wa̱ je ju̱ñer dä. 37 “Jishtä Noé bakle ke̱i ska io̱le käi, je su̱ta io̱rmi ditsä yäbei däke̱ni ra rä. 38 Je rä jishtä ka diklä talarka̱ba yikaba ra käi: jera sä yäkä rami, sä ji yä rami, sa̱ se̱r dami, sa̱ ñama rami se̱nakwa̱, mine rämi Noé minewa̱ ko̱no ja̱rka díaí ska kje, 39 ata ka ijewa je̱r ko̱ne mine rämi diklä talanaka̱ kje, jekäi je te ijewa kalabe jámi, je su̱ta io̱rmi ditsä yäbei däke̱ni ra rä. 40 Je ke̱i ska ra, sä käjäklämi bol shka̱bläklä ska, jera ekla rä minaktse̱, iel dä ju̱nakta̱na. 41 Ñakäi alaklä wa bol jak wawä tso̱, jera ekla rä minaktse̱, iel dä ju̱nakta̱na. 42 “Je ne ki̱ka bas se̱no je̱r ki̱i̱, ka bas wa̱ ijuñer mane horaí wà bas blui däju̱ni rä ki̱ka. 43 Ata jí ku̱ bas je̱r ku̱opa, ju wakei wa̱ ijuñelewa̱pa ka̱wä bikö käi jakbläk däju̱ rä ra, jera iwäñinene wa̱ ka ka̱ me̱ne ikjäkläwa̱ iju na. 44 Je ne ki̱ka ñaebä bas se̱no kukale kja, je rä ditsä yäbei je däju̱ni rä mane hora ka biketsale kuna bas wa̱ ska ki̱ka. 45 “¿Yi rä chatkelewa̱ bäi iblui kjanaklä ye, ka̱biketsä ta kolole iblui wa̱ iju ska kjanaklä wa tso̱ ju̱ñak, jewa chewa̱k hora bulee ska rä na? 46 Bäije je kjanaklä rä, iblui deju̱ni te iku̱a ite ikja̱nei we̱te jekäi ra rä. 47 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je ia̱ ije te iji tso̱ biköle ju̱emiksa̱ iwa̱ ju̱ñenak. 48 Ata ikuna je ikjanaklä rä yakei ra, te ibiketse je̱r na: ‘Yis blui ka da juena yewa̱,’ 49 jera ije̱käka̱ kjanaklä wa saka kpäk, yäkäk ta̱i, ji yäk ta̱i se̱nak diyëë wa ra, 50 jera je kjanaklä blui dämiju̱ni ka ite ike̱i ki̱ssë kate kuna ska, ka hora ju̱ñele kuna iwa̱ ska, 51 je te ikshe̱mika̱ te ka̱ me̱mi iia̱ rä mai ji shäk kjäbata ebä wà wa tso̱ shtä ska, jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi.

Mateo 25

1 “Je ke̱i wà ra ka̱jöir gobiernoí rä jishtä busi wa diez te itsi̱ni kukeche̱wa̱ mijulu dulaklei jula kolonak ña̱le̱i tsa̱k käi. 2 Jewa sha̱ cinco rä ka je̱r ta, ata cinco rä je̱r ta. 3 Jekäi je ka je̱r ta wa wa̱ tsi̱ni minemi ra, ka iwa̱ idiä mineneña. 4 Ata je je̱r ta wa wa̱ idiä mine ijui na itsi̱ni ra ñara. 5 Ata jula kolonak wätkenawa̱. Jera biköle käpeche̱e̱wa̱, jekäi ikapacha̱wa̱. 6 Ñerä ka̱ sha̱sha̱ ra, a̱ne ssëna: ‘¡Issö! Jula kolonak daju̱té; bas kute je ña̱le̱i tsa̱k.’ 7 Jera je busi wa biköle ñaja tulaka̱, te itsi̱ni bäi wa̱mi. 8 Jera ka je̱r ta wa te isha je̱r ta wa ia̱: ‘Bas tsi̱ni diä kaku mo sá ia̱, sá tsi̱ni wäita̱nacha̱rawa̱ irä ki̱ka.’ 9 Ata je je̱r ta wa te ikúka te isha: ‘Kai, jekäi ra tsi ikiarwa̱ ka däkksa̱ sá wakwa ia̱ irä bas ia̱ irä. Bäi si̱ ra bas ma itju̱ak bas wakwa ia̱ iwatju̱ak wa ska.’ 10 Ñerä ijewa minejulu itju̱ak dälei ja̱mi je jula kolonak deju̱té. Jera kukale e̱ná wa kjawa̱julu ira jula kolorke̱ ska, jekäi ju kjäita̱nawa̱. 11 Je itäki̱ka je busi wa saka dejuluni te isha jela: ‘Säkekewa, Säkekewa, sá kjäyöpa.’ 12 Ata ije te ijewa kúka te isha: ‘Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka yis wa̱ bas su̱le.’ 13 “Je ne ki̱ka bas se̱no je̱r ki̱i̱, ka bas wa̱ je díaí iräle je horaí iräle ju̱ñer ki̱ka. 14 “Ka irä jiye kuna ta, ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ekla miju̱ ka̱mii ra ite ikjanaklä wa kie jeté, jewa ia̱ ite iji tso̱ ju̱eta̱na käi; 15 ekla ia̱ ite ima̱ cinco talento, iel ia̱ dos talento, iel ia̱ un talento, iwakwa ia̱ iwao̱r ja̱mi ekla ekla. Jekäi imineju̱ ka̱mii. 16 Jera plaa ebä ra, je cinco talento kukäk te iwawá̱, ki̱tapawa̱ni ite cinco. 17 Je su̱ta je dos talento kukäk te iki̱tapawa̱ni dos talento. 18 Ata je un talento kukäk mineju̱ te ishäkä ja̱r bia, jeska ite iblui inaklä blawa̱. 19 “Ñerä ka̱miipa je kjanaklä wa blui deni, te je inaklä ktei paruami ijewa ra. 20 Jekäi cinco talento kukäk deju̱té iwäki̱, je wa̱ iki̱shkäni cinco talento. Je te isha: ‘Säkekewa, ba te cinco talento ma yis ia̱, ata ¡isu̱o! Yis te iki̱tapawa̱ni cinco talento.’ 21 Jera iblui te isha iia̱: ‘Kjanaklä bäi chatkelewa̱, baa ba te iwá̱ rä. Ba te ji elkje wawá̱ rä bäi, je ki̱ka yie ba ia̱ ji me̱mi ta̱i ma wa̱ ju̱ñenak. Ba ssënoña a̱naa bä blui ra.’ 22 Jekäi dos talento kukäk deju̱té iwäki̱ te isha: ‘Säkekewa, ba te dos talento ma yis ia̱, ata ¡isu̱o! Yis te iki̱tapawa̱ni dos talento.’ 23 Jera iblui te isha iia̱: ‘Kjanaklä bäi, chatkelewa̱; baa ba te iwá̱ rä. Ba te ji elkje wawá̱ rä bäi, je ki̱ka yie ba ia̱ ji me̱mi ta̱i ma wa̱ ju̱ñenak. Ba ssënoña a̱naa bä blui ra. 24 “Jekäi un talento kukäk deju̱té iwäki̱, te isha: ‘Säkekewa, yis wa̱ iju̱ñer ba je̱r dä därërë; ba te däli wä kuke mai ka ba wa̱ itkene shtä ska, ñakäi ba te iwä tie mai ka ba wa̱ itulune shtä ska. 25 Jekäi yis suanawa̱ ba yika, je ki̱ka yis mine te ba talento blacha̱ ishäkä naka, ata ¡isu̱o! Yis wa̱ je rä ba cha je shkäni.’ 26 Jera iblui te ikúka te isha iia̱: ‘Kjanaklä yakei, ka̱nilbi; ba wa̱ iju̱ñer yis te däli wäkuke mai ka yis wa̱ itkene shtä ska, ñakäi yie iwä tie mai ka yis wa̱ itulune shtä ska, 27 jera ba ku̱ yis inaklä cho̱mipa inaklä bläk wa ia̱, yis deni ra yis wa̱ ji rä yis cha ku̱akläni ukä ta.’ 28 Je ki̱ka je talento bököksa̱ iyika, cho̱mini mane wa̱ diez talento kate ra je ia̱. 29 Iwa rä biköle yi wa̱ ji tso̱ je ia̱ iki̱me̱rmi ukä bakleka̱; ata yi wa̱ ka ji kuna, je yika ji tso̱ iwa̱ kjelabä jibä bakanamiksa̱. 30 Jekäi jí kjanaklä ka bäi kuna ju̱omi ka̱ ekta yee si̱ka, jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi. 31 “Mika̱ ditsä yäbei daju̱ni oloi kaleka̱ iwakei oloi wà, ñakäi ángel wa biköle darña ije ra, jera je je̱tkämiwa̱ ije̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye baa si̱ ki̱ka. 32 Jera ka̱ biköle wa taparmiwa̱ ije wäja̱mi, je bala butsemi ite kju̱awa kju̱awa, jishtä oveja kjänanak wa te oveja bala butse cabra yika käi. 33 Jekäi je te oveja tapawe̱mi ijula wämo kja̱ne, ata je te cabra tapawe̱mi jula shule kja̱ne. 34 Jera Sa̱tsa̱ku̱i te ishemi ijula wämo kja̱ne tso̱ wa ia̱: ‘Bas kjeiyile bäi yis Ká wa̱ wa kute, bas ia̱ gobierno yolole däkksa̱ ka ka̱jiska yörksa̱ba yika, je kukö däli ukä ye. 35 Ka irä jiye kuna ta, yis ktawa̱ bäli te ra, bas te yis chewa̱; yis je̱r banawa̱ ra, bas te yis tia; yis kjaju̱ ka̱ etkä wa käi ra, bas te yis kiawa̱; 36 ñakäi ju̱li̱shye ra, bas te yis pajiewa̱; yis duärawa̱ ra, bas te yis pasu̱a; yis kate wätelewa̱ ra, bas dasta̱na yis su̱ak.’ 37 Jera sä wämo wa te ikúkemi te ishemi: ‘Säkekewa, ¿bikökje sá te ma su̱a ba ktawa̱ bäli te je chewa̱ sá te rä na, ma je̱r banawa̱ je tia sá te rä na? 38 ¿Bikökje sá te ma su̱a ka̱ etkä wa käi je kiawa̱ sá te rä na, ju̱li̱shye je pajiewa̱ sá te rä na? 39 ¿Bikökje sá te ma su̱a ba duärawa̱, bä kate wätelewa̱, je su̱ak sá dasta̱na rä na?’ 40 Ata je Sa̱tsa̱ku̱i te ikúkemi te ishemi: ‘Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas te ji wá̱ jí yis saka wa manele emana si̱ ia̱ ra, jera je rä yis ne ia̱ bas te je wá̱.’ 41 “Jekjepa ite ishemi ñakäi jula shule kja̱ne tso̱ wa ia̱: ‘Bas yakeila wa ñatso̱ tulömi yis yika minakmi yökö jekjeye yolole e̱ná be tsa̱ku̱i ia̱ irä, iángel wa ia̱ irä, je ja̱rka. 42 Ka irä jiye kuna ta, bäli te yis ktawa̱ ra, ka bas wa̱ yis dené; yis je̱r banawa̱ ra, ka bas wa̱ yis tene; 43 yis kjaju̱ ka̱ etkä wa käi ra, ka bas wa̱ yis kinewa̱; ñakäi ju̱li̱shye ra, ka bas wa̱ yis pajiene; yis duaksa̱ ra, ñakäi yis kate wätelewa̱ ra, ka bas dene yis su̱ak.’ 44 Jera ijewa te ikúkemi te ishemi: ‘Säkekewa, ¿bikökje sá te ma su̱a bäli te ba ktawa̱ käi, ma je̱r banawa̱ käi, ba kjaju̱ ka̱ etkä wa käi, ju̱li̱shye käi, ba duärawa̱ käi, ba kate wätelewa̱ käi, jeska ka sá wa̱ ma tsa̱tkene rä na?’ 45 Jekjepa ije te ijewa kúkemi te ishemi: ‘Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka bas wa̱ ji o̱ne manele jí emana wa ia̱ ra, je rä ka bas wa̱ ji o̱ne yis ia̱. 46 Jekäi ijewa mar dä buka̱nak jekjeye, ata sä wämo wa mar dä se̱nak jekjeye.”

Mateo 26

1 Ñerä Jesús te je kte biköle sha e̱ná ra, ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: 2 —Bas wa̱ iju̱ñer Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä sher ji̱a ka̱ böiki ebä. Jeska ditsä yäbei rä ju̱nakksa̱ wätenakka̱ cruz ja̱mi. 3 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä, je ke̱i ska wäkiri wa irä, ñatapawa̱cha̱wa̱ chui wa tsa̱ku̱i kie Caifás je ju ska. 4 Jeska ijewa ñaje̱rku̱a iwa̱ Jesús kukäkläwa̱ ka̱yue ebä wà kota̱nakwa̱. 5 Ata ijewa te isha: —Ke sa̱ ku̱ iwa̱ ike̱i kjewe̱ sha̱na, iö ditsä wätji̱rka̱ ta̱i ki̱ka. 6 Jesús katke Betania ska, Simón ale kotäle lepra wa̱ je ju ska, 7 jera alaklä ekla je̱k sikawa̱ iwäja̱mi, je wa̱ perfume säkei ta doloiebä shkä, jui yöle alabastro wà, je tkaka̱ ite itsa̱ku̱ ki̱, ije̱k bäklelewa̱ yäkäk ska. 8 Ñerä iwa̱ dulanak wa te je su̱a ra, ijewa kju̱atkacha̱wa̱ te isha: —¿Jiye ite iweikawa̱ jekäi rä na? 9 Ñera je kuna wato̱le ju̱lemi ra, je säkei deksa̱ rä shka̱ja̱, me̱nak ka jita wa ia̱. 10 Je te Jesús je̱r ku̱a ra, ite isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas te je alaklä weike na? Ije te ji baa ne wá̱ yis ia̱ rä. 11 Ka irä jiye kuna ta, del ka jita wa tso̱ bas sha̱na rä, ata yis je ka se̱nak del bas sha̱na. 12 Jekäi ite je perfume tkaka̱ yis yaka ki̱ka, je wá̱ kja ije te rä yis itäbinakläwa̱. 13 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka̱ biköle ska mai jí kte baa wapauta̱nami käi ra, ji wá̱ ije te je ktei pakarmiña sa̱ je̱r ja̱naklä ije ska. 14 Jera ale doce wa sha̱ ekla kie Judas Iscariote wa ni, je mineju̱mi chui tsa̱ku̱i wa wäki̱ka, 15 te isha: —¿Jibä ma̱k bas ssëna yis ia̱ yis wa̱ ije ju̱akläksa̱ bas ia̱ na? Jekäi ijewa te inaklä wäka mablaksa̱ iia̱ treinta. 16 Jeska ra ite ibiketsami maikäi si̱ ra ka̱ dämiksa̱ iia̱ iwa̱ iju̱akläksa̱ ijewa ia̱ käi. 17 Jekäi pan ñaklä ka levadura ta, je ke̱i kjewa̱klä säkätä dewa̱ ra, Jesús wa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi, te isha: —¿Mai ba ki̱ sá shena jile äliwa̱k ba ia̱, ma wa̱ ñanak Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä rä na? 18 Jera ije te isha: —Bas cho̱ jukläyäkä sha̱na ekla wäki̱, je ia̱ bas te ishe: ‘Sapaktäk te ishaté: Yis ke̱i tkenawa̱ kja alemana, jekäi yis te Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewe̱ke̱ ba ju ska yis wa̱ dulanak wa ra.’ 19 Ñerä iwa̱ dulanak wa te iwá̱ jishtä Jesús te ipaka iwa̱k käi. Jera ijewa te Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä je äliwa̱. 20 Jera ka̱tuir dawa̱ ra ije je̱k baklawa̱ yäkäk ale doce wa ra. 21 Jekäi ijewa yäkä tso̱ ra, ite isha: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas sha̱ ekla te yis ju̱emiksa̱. 22 Jera ijewa je̱r ianacha̱wa̱ ta̱i, te ishami iia̱ ekla ekla: —Säkekewa, ¿yis le irä? 23 Jera ije te ijewa kúka te isha: —Mane jula patkawa̱ña yis da taza na ra, je ne te yis ju̱emiksa̱ rä. 24 Iyina si̱ ra, ditsä yäbei maju̱mi rä jiräni ije ktei yöle katke rä ja̱mi, ata ¡wekte ditsä yäbei ju̱akksa̱ wakei rä! Ije wakei ia̱ ra bäi si̱ rä ke iko̱nopa. 25 Jera Judas iju̱akksa̱ te ikúka te isha: —¿Rabí, jera yis le irä? Jera ite isha ia̱: —Ba te je shaka̱. 26 Ijewa yäkä kajali ji̱a ra, Jesús te pan kukawa̱, je ki̱ ika̱kia, kjepa je butsa ma̱ ite iwa̱ dulanak wa ia̱, te isha: —A̱ju̱, jí ño. Jí rä yis yaka. 27 Kjepa ite copa kukawa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱; kjepa ite ima̱ ijewa ia̱, te isha: —Jí yö bas biköle ku̱. 28 Ka irä jiye kuna ta, jí rä yis pi, sa kabläklä ñaia̱ spa̱na je pií; je rä tkenakju̱mi sä chu̱li̱i̱ wa nui janakläwa̱ bitaba. 29 Ata yie ishe bas ia̱, jí maju̱ jöiwäta ka yis wa̱ jí uva diä yanakni, ma rä ike̱i dewa̱ yis wa̱ iyäkläni spa̱na bas da yis Ká gobiernoí ska kjepa. 30 Jekäi ijewa ksa etka ra, iminejulumi Olivo Yäkä Bataka. 31 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Jir tuina bas biköle te yis jemiwa̱ta̱na. Ka irä maikäi kuna ta, iyöle katke rä: ‘Yie oveja kjänanak ktemiwa̱, jera oveja butsa̱nami.’ 32 Ata yis shki̱naka̱ni ra, yis maju̱ bas wätsa̱kba Galileaka. 33 Jera Pedro te ikúka te isha iia̱: —Bena te bä jawa̱ ra, yis je wa̱ mik a̱ni ka ba ja̱nakwa̱. 34 Jera Jesús te isha iia̱: —Kte si̱ wà yie ishe ba ia̱, jir tuina ka oshkoro a̱rka̱ba yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatäbä kicha ka ba wa̱ yis su̱le ni. 35 Ata Pedro te isha iia̱: —Ikuna yis kiana duäkwa̱ña ba ra, jeiräta a̱ni ka yis ka̱yuäkwa̱ ka yis wa̱ ba su̱le ni. Jera iwa̱ dulanak wa biköle te isha ñassëta. 36 Jekjepa Jesús demi ijewa ra ka̱ kie Getsemaní ska, jera ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Bas ñajöklöwa̱ jiska yis maju̱ a̱mi ska ka̱kiäk dälei ja̱mi. 37 Ata ite Pedro irä Zebedeo yabala bol irä jewa kia jámi. Jeska ra ije̱r ianawa̱, issënawa̱ shi̱ana si̱. 38 Ñerä ite isha ijewa ia̱: —Yis je̱r ianawa̱ e̱e̱na, sä duärawa̱ kje. Bas a̱ta̱no jiska, bas wäñino yis da. 39 Jera imineju̱ a̱mikwäta, jeska ije̱tkawa̱ wakteka, je ka̱kia te isha: “Papá rikä, io̱nopa ra, jí copa kjäju̱pa yis ki̱ka. Ata ka je rä yis wakei ki̱ ishena käi kuna, ata jishtä ba ki̱ ishena käi.” 40 Jera ideni je iwa̱ dulanak wa ska ra, ite ijewa ku̱a käpelecha̱wa̱. Jera ite isha Pedro ia̱: —Ata ¿ka bas täkili deneka̱ wäñinakña yis da una horabä jibä na? 41 Bas wäñino, bas ka̱kiö ka bas shirinakläwa̱ kuna. Iyina si̱ ra sä wikblu ssëna ji wa̱k, ata sa yaka rä ka täki ta. 42 Jera etäbä kicha imineju̱ni ka̱kiäk, te isha: “Papá, ikuna jí copa ka kjeneju̱ yis ki̱ka ka yis wa̱ yale kuna käi ra, jishtä ba ki̱ isherke̱ käi io̱nopa.” 43 Jera ideju̱ni te ijewa ku̱ani käpelecha̱wa̱, ka ijewa ia̱ käpe wäkolor ji̱a ki̱ka. 44 Jekäi ite itulata̱na mineju̱ni, je ka̱kiani jini ite isha ssëta deka̱ mañatäbä kicha. 45 Jekjepa ideni je iwa̱ dulanak wa ska, te isha ijewa ia̱: —Ata ¿je rä bas käpä rami ji̱a, bas je̱rä dami ji̱a ebä na? ¡Issö! Ihoraí dewa̱ e̱ná. Ditsä yäbei, je rä ju̱nakksa̱ ditsä yakeila jula na. 46 ¡Bas ñajöka̱, sä shkä! ¡Isu̱o! Yis ju̱akksa̱ daju̱té e̱ná. 47 Ñerä ije te je she kaldu ji̱a kjela bä ra, Judas ale doce wa sha̱ ekla je deju̱té chu̱li̱i̱wa̱ wa ra, espada ta, kal wälbe ta, patkele chui tsa̱ku̱i wa wa̱ irä, je ke̱i ska sä wäkiri wa wa̱ irä. 48 Je iju̱akksa̱ wa̱ ijewa rä je̱r ko̱le e̱ná jikäi: “Mane wäjalassërawa̱ yis te ra, je ne irä; je kuköwa̱.” 49 Jera ije̱k sikawa̱ plaa Jesús wäja̱mi, te isha: —¡Rabí! ¿Bäi ebä na? Jera ite iwä jalassawa̱. 50 Ñerä Jesús te isha iia̱: —Salibä, ji wa̱k bä de rä ra, je wo̱. Jera ijewa ñasikawa̱ iwäja̱mi, jula tkawa̱ Jesús ja̱mi te ikukawa̱. 51 Je ebä ra Jesús da kajali wa sha̱ ekla jula tkawa̱ te iespada sikaksa̱, je wà ite chui wa tsa̱ku̱i kjanaklä bika, kukä tia ju̱ami. 52 Jera Jesús te isha iia̱: —Ba espada patköwa̱ni ikjuä na. Ka irä maikäi kuna ta, biköle espada sikäkksa̱ wa rä kota̱nakcha̱wa̱ espada wà. 53 ¿Ata ba te ibiketse ka yis ia̱ ka̱ kinak yis Ká ia̱ na? Jera jí kje ra ite ángel wa patkemi yis ia̱ doce mil tsa̱ta. 54 Ata jera ¿maikäi io̱rmi jishtä iyöle te ishe ikiana o̱nak jikäi ni, käi rä na? 55 Je wäsaka Jesús te isha je chu̱li̱i̱ wa ia̱: —¿Bas bite espada ta, kal wälbe ta yis kukäkwa̱ jishtä jakbläk wa kukewa̱ käi na? Buliri buliri yis je̱tkawa̱ sa paktäk Templo ska ra, ñera ka bas wa̱ yis kukäwa̱ ta. 56 Ata jí biköle o̱rte rä io̱naklä jishtä kte yöle jile bata shäk wa wa̱ te ishe käi. Jera iwa̱ dulanak wa biköle te ijawa̱ta̱na, julunami iyika. 57 Jesús kukäkwa̱ wa wa̱ iminetse̱ chui wa tsa̱ku̱i Caifás wäki̱, mai ñayöle ka̱wei wà wa irä sä wäkiri wa irä tapar tso̱ ska. 58 Ata Pedro damiju̱ iitäki̱ ka̱miika, demi je chui wa tsa̱ku̱i juitäki̱ kje, kjawa̱ju̱ je̱tkawa̱ Templo kjänanak wa sha̱na, me ite iwe̱ke̱ rä í̱ su̱ak. 59 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä, sä wäkiri wa irä, Sanedrín wa biköle irä, jewa te Jesús kjatiäklä ka̱yue wà yula ijewa wa̱ iktäkläwa̱. 60 Ata ka iwa̱ iko̱ne, jeiräta ikjatiäk ka̱yue wà wa de ta̱i, bata ska ra bol dejulu, 61 te isha: —Jí te isha: ‘Yis dä täki ta Säkeklä Temploí miwa̱tkäkwa̱, ata tres día ra iyuäkka̱ni.’ 62 Jera chui wa tsa̱ku̱i je̱kaka̱ te isha iia̱: —Ata ¿ka ba te ikúke na? ¿Jiräni ijewa te ba kjatieke̱ wà rä na? 63 Ata Jesús si̱wa̱tiawa̱. Jera chui wa tsa̱ku̱i te isha iia̱: —Ba ne rä Säbäkäkksa̱ Säkeklä yaba rä ra, yie ba pake Säkeklä kseka wäkata ska ishäkka̱ etkabä sá ia̱. 64 Jera Jesús te ikúka: —Ba te je shaka̱. Ata yie ishe bas ia̱, jirami bas te ditsä yäbei su̱emi je̱tkelewa̱ ale Täkili ta Ta̱iwa̱ je jula wämo kja̱ne, ñakäi je dawa̱ju̱té ka̱jöir mo̱ bata ki̱ka je su̱emi bas te. 65 Jera chui wa tsa̱ku̱i te iwakei paiklä kshaju̱ami, te isha: —Je kta rä yakei Säkeklä ukä ja̱mi. ¿Jiye sa̱ ki̱ ikjatiäk wa shena ji̱a na? Ñera bas te ikta yakei Säkeklä ukä ja̱mi je ssa. 66 Jekäi ra, ¿jishtä bas ia̱ ra irä na? Jera ijewa te ikúka te isha: —Je kiana rä duäkwa̱. 67 Jera ijewa kjali tjua iwäktä ja̱mi, ite itia jula wà, jekäi isaka te ikpa jula ktä wà, 68 te isha: —Säbäkäkksa̱, ¡yi si̱ te ba kpa rä shöka̱ sá ia̱ jile bata shäk ye! 69 Pedro kalme je̱tkelewa̱ ju shäbeka juitä ki̱. Ñerä alaklä ekla jeska wa kjanaklä je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Ba ñaebä kalduña je Jesús Galilea wa ra. 70 Ata ije ka̱yuawa̱ biköle wänaka te isha: —Jibä sheke̱ ba te rä ka ju̱ñer yis wa̱. 71 Jekäi imineksa̱ju̱ sä däkläwa̱ ska ra, alaklä saka jeska kjanaklä te isu̱a, je te isha jeska tso̱ wa ia̱: —Jí kalduña Jesús Nazaret wa ra. 72 Ata ije ka̱yuawa̱ni te isha etkabä: —Ka yis wa̱ yi je rä su̱le. 73 Je berbena ebä ra, jeska kajali wa ñasikawa̱ Pedro wäja̱mi te isha iia̱: —Iyina si̱ ra ba rä ijewa sha̱, bä ktä rä ijewa ktä ssëta ki̱ka. 74 Jera ije te jile shami je̱k ukä ja̱mi o̱nak shi̱ana, te isha etkabä: —Ka yis wa̱ yi je rä su̱le. Jera je wäsaka oshkoro a̱naka̱. 75 Jera Pedro je̱r ja̱na jiräni Jesús te isha iia̱ ska: “Ka oshkoro a̱rka̱ba yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatäbä kicha, ka ba wa̱ yis su̱le ni.” Ñerä Pedro mineksa̱ju̱ jeska iji̱á e̱e̱na.

Mateo 27

1 Jekäi ka̱ñinawa̱ ra, chui tsa̱ku̱i wa irä, je ke̱i ska wäkiri wa irä jewa biköle ñaje̱rku̱a jile wa̱k Jesús ukä ja̱mi iwa̱ iktäkläwa̱. 2 Jekäi ijewa te imu̱awa̱ tsa̱mi ju̱aksa̱ ka̱ wäkiri Pilato ia̱. 3 Jekjepa Judas ale iju̱akksa̱ te isu̱a Jesús dä ktei wabiketsaleksa̱ e̱ná ko̱ta̱nakwa̱ ra, ije̱r ianawa̱ ta̱i, ki̱ka ije te je inaklä wäka treinta cha̱mi ni chui tsa̱ku̱i wa irä sä wäkiri wa irä jewa ia̱, 4 te isha: —Yis te ji wakbla, ka nuita kuna ju̱akksa̱ pi kjäkju̱. Ata ijewa te ikúka: —¿Je wa̱ ji tso̱ sá ia̱ na? Ba wakei ne wa̱ je ju̱ñer dä. 5 Jera ite je inaklä miwa̱ plaa Templo na, jekäi ikjaksa̱ju̱ mineju̱mi, je̱k kuli sikaka̱. 6 Ñerä chui tsa̱ku̱i wa te je inaklä shtani te isha: —Ka ka̱ kuna je jiäklä ji me̱le Säkeklä ia̱ ska, je rä pi säkei ki̱ka. 7 Jekjepa ijewa ñaje̱rku̱a, te je wà u̱yaka yuäk ka̱ tju̱aksa̱, ka̱ etkä wa itäbiäklä. 8 Je ki̱ka je ka̱ kinawa̱ Sä Pi Ke̱i ni, bite rä jira kje. 9 Jekäi io̱na jishtä iyile jile bata shäk Jeremías ja̱mi te ishe käi: “Ekla säkei biketsaleksa̱ Israel batala wa̱ inaklä wäka treinta kjena, je säkei kukawa̱ ijewa te, 10 mani ite u̱yaka yuäk ka̱ tju̱aklä, jishtä Säkekewa te yis paka iwa̱k käi.” 11 Jesús kaldu ka̱ wäkiri wäja̱mi, jera je ka̱ wäkiri te iwächakewa̱ te isha: —¿Ba ne rä Judío wa Tsa̱ku̱i rä na? Jera Jesús te ikúka: —Ba te je shaka̱. 12 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä sä wäkiri wa irä, jewa te ije kjatia ra, ka iwa̱ ikúkane jini a̱ni. 13 Jekjepa Pilato te isha iia̱: —¿Ijewa te ba kjatieke̱ saka saka, ka ssëne ma wa̱ na? 14 Ata ije wa̱ ka ikúkane jini a̱ni, je te ka̱ wäkiri male̱cha̱wa̱ ta̱i. 15 Ka̱ wäkiri wädular del ike̱i kjewa̱klä sha̱na ra, sä wätelewa̱ wa sha̱ ekla wäyäkksa̱ni ditsä ia̱, mane sherke̱ ijewa ki̱ käi. 16 Jera jeska ekla palei ta yakei si̱ kate wätelewa̱ ijewa wa̱ kie rä Barrabás ni. 17 Ñerä ijewa tapanawa̱ ra, Pilato te ichaka ijewa ia̱: —¿Mane sherke̱ bas ki̱ yis wa̱ wäyenakksa̱ bas ia̱ rä: Barrabás na, ata Jesús kinak Säbäkäkksa̱ ni na? 18 Je rä ije wa̱ iju̱ñer ijewa je̱r ki̱ Jesús ianawa̱ rä chu̱li̱i̱ wa wäbätsäke̱ Jesús wà ijewa tsa̱ta kju̱ei, je ki̱ka ijewa te iju̱aksa̱ iia̱ rä. 19 Jera ikalme ji̱a je̱tkelewa̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska ra, ise̱naklä te ishaté iia̱: “Ka ba te je wämo me we̱ kuna a̱ni. Ka irä jiye kuna ta, jir tuina yis weikana e̱e̱na kausu̱e na, ije kju̱ei ki̱ka.” 20 Ata chui tsa̱ku̱i wa irä sä wäkiri wa irä, jewa te je chu̱li̱i̱ wa je̱rtka iwa̱ Barrabás kiäkläksa̱ni, ata iwa̱ Jesús ju̱akläksa̱ kota̱nakwa̱. 21 Jekäi ka̱ wäkiri te ijewa kúka, te isha: —¿Jera ji bol mane sherke̱ bas ki̱ wäyenakksa̱ni bas ia̱ rä na? Jera ijewa te isha: —¡Barrabás! 22 Jera Pilato te ichaka ijewa ia̱: —¿Jera me yie Jesús kinak Säbäkäkksa̱ ni je we̱ na? Jera biköle te isha: —¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi! 23 Jera ite isha ijewa ia̱: —¿Jera ji wá̱ ije te yakei rä na? Ata ijewa kjoyina ki̱ta si̱, te isha: —¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi! 24 Ñerä Pilato te isu̱a ra ka ije ia̱ ditsä wätker ji̱a, ata e̱e̱na si̱ iwätji̱r daka̱, jera ite diklä kukawa̱ wà ijula skua je chu̱li̱i̱ wa wänaka, te isha: —Ka yis dä nuita, jí wämo pi tkermi ukä ja̱mi, ata bas wakwa ne ki̱ je nui ja̱rmi rä. 25 Jera ditsä biköle te ikúka, te isha: —¡Je pi tkermi nui ja̱noka̱pa sa wakwa ki̱ka, sa batala ki̱ka! 26 Jekjepa ite Barrabás wäyaksa̱ni ijewa ia̱. Ata ite Jesús ju̱aksa̱ buka̱nak ksa bata wà, kjepa wätenakka̱ cruz ja̱mi. 27 Jekjepa ka̱ wäkiri guardiaí wa wa̱ Jesús minetse̱mi Pretorio na, jeska ijewa te guardia eyaka wa kalabe tapawa̱wa̱ ipája̱mi shkiritkeksa̱. 28 Ijewa te ipaya ju̱ami, te shönak je̱k ki̱ bätsëë shtä ju̱aka̱ iki̱. 29 Jekäi ijewa te dika butra corona ye tkaka̱ itsa̱ku̱ ki̱, ijula wämo kja̱ne ite kata cha̱mi iia̱. Jera ijewa ñajaklawa̱ köchöwä ki̱ iwä ja̱mi, te ija̱ñetsa, te isha: —¡Judío wa tsa̱ku̱i, ma se̱nopa ji̱a maitjä! 30 Jera ijewa kjali tjua ija̱mi, te ikata kukawa̱, je wà ite ikpa ta̱i itsa̱ku̱ na. 31 Jekäi ijewa te iweika e̱ná ra, ijewa te je shönak je̱k ki̱ ya ju̱amini, jera ite iwakei paiklä jiawa̱ni iia̱, kjepa iwa̱ iminetse̱ wätenakka̱ cruz ja̱mi. 32 Ijewa damijulu ji̱a ra, ijewa te ekla Cirene wa ku̱a, je kie rä Simón ni, je paka ijewa te täkili wà icruz í kpäk tsa̱mi. 33 Ijewa demijulu ka̱ kie Gólgota ni ska, (je wà rä “Sa̱tsa̱ku̱ Chichei Ke̱i”), 34 ijewa te itia vino ji̱akaleka̱ jile bächii ra je wà; ata ite iya ssa ra, ka issëne iyäk. 35 Ijewa te iwätiaka̱ cruz ja̱mi ra, ijewa ina su̱a jile wà ijewa wa̱ ji jienak iwa̱ bala pja̱klä ñaia̱, 36 jeska iña jaklacha̱wa̱ ikjänanak. 37 Jekäi ijewa te ikjatele yöle wätia tka itsa̱ka, je te ishe rä: “Jí ne rä Jesús, Judío wa Tsa̱ku̱i rä.” 38 Jekjepa ijewa te jakbläk wa bol wätia tulaka̱ña ira cruz saka ja̱mi, ekla ijula wämo kja̱ne, ekla ijula shule kja̱ne. 39 Jera yi kjäke̱mi iwä ja̱mi jewa te isheke̱ wäsi̱wa, tsa̱ku̱ wäbuträke̱, 40 te isheke̱: —¡Ba, Templo mia̱tkäkwa̱, tres día ra iyuäkka̱ni, ba wakei je̱k tsa̱tköksa̱ ba rä Säkeklä yaba ra, ba je̱k wäyö ja̱wo̱té cruz ja̱mi! 41 Je su̱ta chui tsa̱ku̱i wa te ija̱ñetseke̱ ka̱wei wà ñayöle wa ra, sä wäkiri wa ra, te isheke̱: 42 —Kju̱awa je tsa̱tkaksa̱ ite, ata iwakei ia̱ ka je̱k tsa̱tkerksa̱. ¡Ikuna ije rä Israel wa tsa̱ku̱i ra, ije̱k wäyö ja̱wo̱té cruz ja̱mi jí kje ra! Je ra sä te ije biketsemi. 43 Ije je̱r bla Säkeklä ja̱mi; jera ije sherke̱ iki̱ ra, je ebä ku̱ itsa̱tköksa̱ jí kje ra. Ka irä maikäi kuna ta, ije wa̱ iyile rä, yis dä Säkeklä yaba ni. 44 Je su̱ta je jakbläk wa wäter tkete ije ra wa te iweika ñaebä. 45 Jera ka̱wä deka̱ las doce ra, ka̱ wätuinawa̱ itjä yee ka̱ biköle ska, mine rämi las tres kje. 46 Jera je hora kjena, Jesús a̱na täkii te isha: “Elí, Elí, ¿lama sabactani?” (Je wà rä: “Yis Kekläí, yis Kekläí, ¿jiye ba te yis jawa̱ta̱na rä na?”) 47 Jeska kajali wa sha̱ te je ssa ra, jewa te isha: —Elías ne kieke̱ ite rä. 48 Jera ñawäsaka ijewa sha̱ ekla tu̱nami, te esponja kukawa̱, nu̱wa̱ ite uva diä jäi wa, tkaka̱ ite kal bata ki̱ka, ma̱ ite iia̱ iwa̱ kuyanak. 49 Ata isaka te isha: —Ijöwa̱ sa̱ wa̱ isu̱aklä Elías dajuena itsa̱tkäkksa̱ í̱ ki̱ka. 50 Ata Jesús a̱nani etäbä kicha täkii, jekäi ite iwikblu cha̱mita̱na. 51 Ñerä Templo bala tkäkläksa̱ suaí klasha̱na ju̱nami mo̱ki̱ atjä wakwäté. Ñakäi ka̱ wäbuka̱naka̱, jak ker bala tsikina tulami. 52 Jera sä nu̱l bläklä kjäyena tulami, ñakäi sä sikii wa dulecha̱wa̱ nu̱l tso̱ jeska, jewa chu̱li̱i̱ shki̱na tulaka̱ni. 53 Jera Jesús shki̱naka̱ni ukä ska, ijewa deksa̱julu sa̱ nu̱l bläklä ska, minemi jukläyäkä dälätsalewa̱ ska, je su̱ani chu̱li̱i̱ wa te. 54 Ñerä guardia wa cien wäsikäk irä, ira kajali Jesús kjänanak wa irä te ka̱ wäbuka̱naka̱ irä jile o̱na saka saka irä je su̱a ra, ijewa suanacha̱wa̱ ta̱i, te isha: —¡Iyina si̱ jí rä Säkeklä yaba! 55 Ñakäi jeska alaklä wa chu̱li̱i̱ te isu̱e kajali ka̱miika. Jewa biteleté rä Galilea ska Jesús da ipasu̱ak. 56 Jewa sha̱na itso̱ rä María Magdala wa, María ale Jacobo irä José irä jewa a̱mi, ñakäi Zebedeo yabala a̱mi. 57 Jekäi ka̱tuir dawa̱ ra, ekla blu kie José ni je rä Arimatea wa je deju̱, je rä je̱k patkeleña Jesús ja̱mi, 58 je mineju̱ Pilato wäki̱ Jesús nu̱l kiäkksa̱, jera Pilato te inu̱l sha ju̱nakksa̱ iia̱. 59 Jekäi José te inu̱l kukawa̱ butrawa̱ dätsi yëë wa, 60 blacha̱ ite jak ker ja̱tkele iwa̱ spa̱na iwakei nu̱l bläklä ye je naka. Jera ite jak ta̱i bulewa̱té, kjepa ite je wà sa̱ nu̱l bläklä kjäshtawa̱ta̱na, jekäi imineju̱ni. 61 Jera María Magdala wa irä, María saka irä jewa dejäklä je sa̱ nu̱l bläklä ska. 62 Bulirishtä ra, je jile wa̱klä sábado yikaba díaí ukä ska, chui tsa̱ku̱i wa irä fariseo wa irä tapanawa̱ Pilato wäja̱mi, 63 te isha: —Säkekewa, sá je̱r ja̱na, je säwäyuäk katke ji̱a ra, je te isha rä: “Tres día ra yis shki̱rmika̱ni” jeska. 64 Je ki̱ka ba ku̱ guardia wa patkömi je inu̱l blele kate ska ikjänanak ma rä tres día kje, iwa̱ dulanak wa ka däklä kuna itsa̱kmi jaki, ijewa wa̱ ishäklä ditsä ia̱ ishkinakani dulecha̱wa̱ wa sha̱na ni. Ata jekäi ra, sä wäyormi ibata ska rä e̱e̱na si̱ isäkätä tsa̱ta. 65 Jera Pilato te isha ijewa ia̱: —Jí guardia wa tso̱ bas ia̱; bas cho̱ ikjänanak maikäi bas wa̱ iju̱ñer käi. 66 Jekäi ijewa minejulu te jak ki̱ bawa̱wa̱, te guardia wa tulata̱na sa̱ nu̱l bläklä kjänanak.

Mateo 28

1 Sábado kjaju̱, ñinaksa̱ni semana säkätä ke̱i wà ra, María Magdala wa irä María saka irä jewa minejulu sa̱ nu̱l bläklä su̱ak. 2 Ñerä plaa ra ka̱ wäbuka̱naka̱ ta̱i. Ka irä maikäi kuna ta, Säkekewa ángel í ekla biteju̱té ka̱jöir deju̱, te jak bulewa̱ ju̱ami, je ki̱ka ije̱tkawa̱. 3 Ije juer ka̱wä ju̱r juer käi, ipaiklä rä suruu si̱ nieve käi. 4 Je yika ikjänanak wa suanacha̱wa̱, paju̱na tulaka̱, jolonacha̱wa̱ dulecha̱wa̱ käi. 5 Jera ángel te isha je alaklä wa ia̱: —Ke bas suana. Ka jiye kuna ta, yis wa̱ iju̱ñer bas te rä Jesús ale wäteleka̱ cruz ja̱mi, je ne yuleke̱. 6 Ka je kuna ji̱a jiska; je shki̱naka̱ni, jiräni iwa̱ iyile käi. Bas kutewa̱ isu̱ak, jí ne ska ijewa te ima̱ka̱ rä. 7 Jekäi bas cho̱ni plaa ishäk iwa̱ dulanak wa ia̱: ‘Ishki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na. Jikäi issö: Ije maju̱ba bas wätsa̱k Galileaka; jeska bas te isu̱emini.’ ¡Issö! Je ebä ne sheke̱ta̱na yis te bas ia̱ rä. 8 Je ñanera ra sa̱ nu̱l bläklä ska ijewa minejulu sualecha̱wa̱, ñakäi ssële a̱naa si̱, julunami ibata shäk iwa̱ dulanak wa ia̱. 9 Ñerä Jesús deksa̱ju̱ ijewa wäki̱ te isha: —¿Jishtä bas shki̱na? Jera ijewa ñasikawa̱ iwäja̱mi, te iklä kukawa̱, te ioloitsawa̱. 10 Jekjepa Jesús te isha ijewa ia̱: —Ke bas suana. Ata bas cho̱ ishäk yis el wa ia̱ ima Galileaka, jeska ijewa te yis su̱emini. 11 Ñerä ijewa dami ji̱a ra, guardia wa sha̱ minejulu jukläyäkä na ibata shäk chui tsa̱ku̱i wa ia̱ ji o̱na käi biköle. 12 Jera ijewa ñatapawa̱wa̱ sä wäkiri wa ra, ñaje̱rku̱a te inaklä ma̱ ta̱i je guardia wa ia̱, 13 te isha: —Bas ku̱ shö rä: Sá kapacha̱wa̱ dälei ja̱mi iwa̱ dulanak wa dasta̱na tuina, je te inu̱l tsa̱mi jaki. 14 Ata je ju̱ñawa̱ ka̱ wäkiri te ra, je paruemi sá te ije ra bas wetsanakläksa̱ ije yika. 15 Jera ijewa te je inaklä kukacha̱wa̱. Jekäi ite isha jiräni ite ipaka ishäk käi. Jekäi je yir dami ji̱a Judío wa sha̱na jira kje. 16 Ata iwa̱ dulanak wa once minejulumi Galileaka, ka̱ bata mai Jesús wa̱ iyile ijewa ia̱ rä ska. 17 Ñerä ijewa te isu̱a ra, ijewa te ioloitsawa̱, ata sha̱ te ibiketsa je̱rike botkä wa. 18 Jera Jesús je̱k sikawa̱ ijewa wäja̱mi, kta ijewa ra, te isha: —Yis ia̱ ka̱wei rä me̱le ji biköle wa̱klä ka̱jöir ska irä ka̱jiska irä. 19 Je ne ki̱ka bas cho̱ sä ditsei wä kju̱awa wa biköle kukäk bas wa̱ dulanak, jekäi ijewa wäukewa̱k Sa Ká irä, iyaba irä, Wikblu Sikina irä kie ja̱mi, 20 ñakäi ijewa paktäk yis wa̱ bas pakale ji wa̱k je biköle wawa̱klä ijewa wa̱. ¡Issö! Yis kaldu bas da buliri buliri ma rä sa̱ ke̱i e̱rwa̱ kje.

Marcos 1

1 Jikäi Säkeklä yaba Jesucristo ktei baa pake säkätä rä. 2 Jekäi je o̱na rä jishtä Isaías jile bata shäk wa̱ iyöle katke rä käi: “¡Issö! Yie yis ktei bata shäk patkemi bä wätsa̱kba, je te ma ña̱le̱i bäiwe̱miba. 3 Ekla a̱rke̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska: ‘Ña̱la bäiwo̱ Säkekewa yika, iña̱le̱i paruöksa̱ bulee.” 4 Jekäi ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska Juan säwäukewa̱k je̱kaka̱ sa paktäk, sa kiana wäoka̱nak sa̱ je̱k manewa̱kläksa̱, sa̱ nui janakläwa̱ bitaba. 5 Jera Judea ke̱i ska wa biköle irä, Jerusalén ska wa biköle irä, date ije wäki̱. Jekäi ijewa nui shaka̱ ra, ite ijewa wäukewa̱ tulami Jordán na. 6 Juan paiklä rä yöle camello kä wà, ikipa mu̱aklä rä bewak kjuä. Ije te rä bitsiki ne katá, ñakäi bul ñá ka̱ niki̱ka ne diä ya. 7 Je te sa pakta te isha: “Yis itäka ekla oloi ta yis tsa̱ta daju̱ ji̱a. Jekäi ka yis dä bäi si̱ kuna je̱k buäkwa̱ ije ia̱ isandalia wämu̱aklä wäyäkksa̱bä jibä. 8 Yis te bas wäukewa̱ rä diklä wà, ata ije te bas wäukewe̱mi rä Wikblu Sikina wà.” 9 Jera je ke̱i wà Jesús biteju̱té Nazaret Galilea ska. Je wäukewa̱ ju̱ami Juan te Jordán na. 10 Ñerä idaksa̱ju̱ ji̱a diklä na ra, ka̱jöir kjä buka̱naju̱ma su̱a ite, ñakäi ite Säkeklä wikblu su̱a idawa̱ju̱té namala käi iwäki̱. 11 Ñerä kte ssënaté ka̱jöir je te ishe: “Ba ne rä yis yaba shka̱ta rä, ba ra yis ssëna baa.” 12 Jera ñawäsaka Säkeklä wikblu te iwäsikami ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. 13 Jekäi ise̱na ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo na cuarenta día bala na, je je̱r kiwa̱ su̱a Satanás te. Jeska ije se̱na bewak sälwii ra, jera ángel wa te ichewa̱. 14 Juan wätenawa̱ itä ska, Jesús deju̱ni Galilea ska. Je te sa pakta Säkeklä ktei baa wà, 15 te isha: “Ike̱i dewa̱ e̱ná. Yëwa̱ Säkeklä gobierno kjärawa̱ irä. Bas ñamanewo̱ksa̱, kte baa kukö.” 16 Idamiju̱ Galilea tipei kjä ja̱mi ra, ite Simón irä iel Andrés irä su̱a, ikla ju̱a kate tipä na, ijewa rä nima kukäk wa ki̱ka. 17 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Bas kute yis da minak. Yis te bas dulawe̱mi däkwa̱ ditsä kukäk nima säkei ye. 18 Jera plaa ijewa te ikla jawa̱ta̱na minejulumi ira. 19 Jeska ije mine ji̱a elkje a̱mikwäta ra, ite Zebedeo yaba Jacobo irä iel Juan irä su̱a, jewa kla wä mu̱a tso̱ ko̱no ja̱rka. 20 Jera plaa ite jewa kia; jera ijewa te iká Zebedeo jawa̱ta̱na ko̱no ja̱rka itsa̱tkäk wa ra, jekäi iminejulumi ira. 21 Idemijulu Capernaúmka. Jera plaa ebä ikjawa̱ju̱ sábado wà ñapaktäklä jui na sa paktäk. 22 Jera ijewa male̱cha̱cha̱wa̱ ite sa pakteke̱ te. Ka irä maikäi kuna ta, ite ijewa pakteke̱ rä ssër ta oloi ta irä käi, ka je rä ñayöle ka̱wei wà wa käi kuna. 23 Jera ijewa ñapaktäklä jui na ekla kololewa̱ wikblu ñá shtä wa̱ katke, je a̱na täkii, 24 te isha: —Jesús Nazaret wa, ¿jiye ba bite sá wäki̱ rä na? ¿Ba de rä sá weikäkcha̱wa̱ na? Yis wa̱ iju̱ñer yi ba rä; ba ne rä ale patkele Säkeklä wa̱ wämo si̱ rä. 25 Jera Jesús te iuña, te isha: —¡Ma si̱wa̱tiö, ma je̱k tso̱ksa̱ ije ska! 26 Jekäi je wikblu ñá shtä te je jäiyi paju̱wa̱ka̱ e̱e̱na. Jera ia̱na ta̱i, jekäi ite ijawa̱ta̱na. 27 Je te biköle male̱cha̱cha̱wa̱, jera ijewa ñachaka iki̱, te isha: —¿Je rä ji jekäi na? ¿Je rä mane shtä ka̱ju̱ñe spa̱na na? Ije rä ka̱wei ta je wà ite wikblu ñá shtä wa patkeke̱ksa̱, jera jewa te iktä ssëke̱. 28 Jera Jesús palei ju̱ñenamika̱ plaa Galilea ke̱i pája̱mi biköle. 29 Jera ideksa̱julu ñapaktäklä jui ska ra, ñawäsaka iminejulu Jacobo irä Juan irä ra, Simón irä Andrés irä juka. 30 Ñerä Simón yak duä kalme wäkalewa̱ oloowa̱, je paka ñane ra ijewa te Jesús ia̱. 31 Jekäi ije̱k sikawa̱ te ikukawa̱ ijulaka, kaka̱ ite. Jera iwäkarke̱ oloo tse̱naju̱mi, kjepa ite ijewa pasu̱a jile wà. 32 Ka̱tuir dawa̱, ka̱wä minewa̱ju̱ kja ra, ije wäki̱ duë ta wa irä kololewa̱ be wa̱ wa irä biköle de ja. 33 Jera je jukläyäkä wa biköle tapanawa̱ ju kjä ska. 34 Jera ite duë ta wa chu̱li̱i̱ bäiwa̱ni, sä kteke̱ duë te kju̱awa kju̱awa käi, ñakäi ite be kjäiaksa̱ chu̱li̱i̱. Jekäi ka iwa̱ ka̱ me̱ne be ia̱ iktäkläka̱, jewa wa̱ iju̱ñer yi irä ki̱ka. 35 Jera aleji̱a ka̱ tso̱ ji̱a yee ra, Jesús je̱kaka̱ mineju̱mi ka yi kuna shtä ska, jeka ka̱kiäk. 36 Jera Simón irä isaka wa irä minejulu iyuläk. 37 Jekäi jewa te iku̱a ra, ijewa te isha iia̱: —Bena te ba yule kate. 38 Jera ite ijewa kúka: —Sä shkä ka̱ kju̱awaka jukläyäkä saka tso̱ tsi̱dala ska, ñaebä yis wa̱ sa paktäklä jeska, je ne ye yis de rä ki̱ka. 39 Jekäi ite sa pakte rami Galilea ke̱i kalabe sha̱na ijewa ñapaktäklä jui etkä etkä na, ñakäi ite be kjäie tuleke̱ksa̱. 40 Ekla paiale lepra wa̱ deju̱ iwäki̱ ka̱kiäk iia̱, je je̱tkawa̱ köchöwä ki̱, te isha: —Ba ki̱ ishena ra, ba ia̱ yis bäirmini yëë. 41 Jera Jesús je̱r ja̱mi idälänawa̱; jekäi ijula tkawa̱ ija̱mi te isha iia̱: —Yis ki̱ ishena; bä bäinoni yëë. 42 Jera ñawäsaka lepra tse̱naju̱nami ija̱mi, jekäi ibäinani yëë. 43 Kjepa ite ije̱r ku̱a tsa̱na ra, ite ipatkamine plaa 44 te isha iia̱: —¡Issö! Ka bä te je she kuna yi ia̱ jini a̱ni, ata ma cho̱ chui ia̱ je̱k kjashäk. Jeska bä siki tenaklä je mo̱ Säkeklä wäna, jiräni Moisés wa̱ sa pakale iwa̱k käi, ijewa wa̱ iju̱ñaklä. 45 Ata ije mineju̱ te ji o̱na ktei sha, je pakani ite ta̱i. Je kju̱ei Jesús ka däkleiwa̱ ji̱a jukläyäkä na juenakwa̱ käi, ata ise̱na je ektaka ka yi kuna shtä ska. Ata ka̱ biköle ska wa däke̱ ije wäki̱.

Marcos 2

1 Je̱na je̱napa ra idemini etäbä kicha Capernaúm ka. Jera ipalei ju̱ñena ikatke ju ska. 2 Jera chu̱li̱i̱ tapana wa̱, maikäi a̱ni ka sä kjäwa̱ ji̱a ju kjä skabä jibä, jewa pakta ite Säkeklä ktä wà. 3 Ñerä ditsä dejulu iwäki̱ ekla karalewa̱ wäkse, je detse̱ rä cuatro wa̱. 4 Ata ka sä däwa̱ ji̱a iwäja̱mi chu̱li̱i̱ tapanawa̱ kju̱ei, je ki̱ka ijewa te ju tsi̱bata ja̱r kpaja̱wa̱ Jesús kaldu wämo. Ijewa te ija̱r tkaja̱wa̱, kjepa je karalewa̱ ja̱wa̱mi ijewa te ije̱katashuäklä naka. 5 Ijewa te ji biketsa etkabä su̱a Jesús te ra, ite isha je karalewa̱ ia̱: —Yaba, ma nui rä jalewa̱ bitaba. 6 Jera ñayöle ka̱wei wà wa sha̱ kajali ñajäklelewa̱ jeska, jewa te ibiketsa je̱r na: 7 “¿Jiye je kta jekäi rä na? Je wà ikta rä yakei Säkeklä ukä ja̱mi. ¿Yi ia̱ sa̱ nui jarmiwa̱ bitaba na? Ata Säkeklä ebä ne ia̱ sa̱ nui jarwa̱ bitaba rä.” 8 Jera ñawäsaka Jesús je̱r na ide jekäi ijewa te ibiketse tso̱ je̱r na rä, je ki̱ka ite isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas te ibiketse bas je̱r na jekäi rä na? 9 ¿Mane yila tjabana jí karalewa̱ ia̱ rä na: ‘Ma nui rä jalewa̱ bitaba’ ni iräle, ta ‘ma je̱köka̱, ma je̱katashuäklä kuköwa̱, bä shkömi’ ni iräle? 10 Ata bas wa̱ iju̱ñaklä ditsä yäbei ia̱ ka̱wei tso̱ sa̱ nui jäkläwa̱ bitaba ka̱jiska—jera ite isha je karalewa̱ ia̱—: 11 —Yie ishe ba ia̱, ma je̱köka̱, ma je̱katashuäklä kuköwa̱, ma cho̱ni bä juka. 12 Jera ije̱kaka̱ te plaa ije̱katashuäklä kukawa̱, kjaksa̱ju̱ biköle wäna. Je te biköle male̱cha̱cha̱wa̱. Jera jewa te Säkeklä kjeisha te isha: —Ka sa̱ wa̱ ji a̱ni su̱le jekäi. 13 Jesús mineju̱ni etäbä kicha tipä kjä ja̱mi. Jera ditsä biköle demijulu iwäki̱. Jewa pakta ite. 14 Jekäi idamiju̱ ra, ite Leví Alfeo yaba su̱a je̱tkelewa̱ inaklä bäkäklä ska, je ia̱ ite isha: —Sä shkä yis da. Jera je je̱kaka̱ mineju̱ ira. 15 Je ukä ska Jesús je̱k baklawa̱ yäkäk ije ju ska. Jera inaklä bäkäk wa irä, ji yakei wakbläk wa irä chu̱li̱i̱ ñatulawa̱ yäkäk Jesús irä, iwa̱ dulanak wa irä ra, je rä chu̱li̱i̱ wa dami ira ki̱ka. 16 Mika̱ ñayöle ka̱wei wà wa irä, fariseo wa irä te iyäkä kalme ji yakei wakbläk wa ra, inaklä bäkäk wa ra su̱a ra, ijewa te iwa̱ dulanak wa ia̱ ichaka: —¿Jiye ije yäkäke̱ inaklä bäkäk wa ra, ji yakei wakbläk wa ra rä na? 17 Je ssa Jesús te ra, ite isha ijewa ia̱: —Sa̱ tso̱ bäi wa ki̱ ka sä bäiwa̱k sher kuna, ata sä duäke̱ wa ne ki̱ isherke̱ rä. Ka yis dene rä sä wämo wa kiäk kuna, ata yis de rä ji yakei wakbläk wa ne kiäk. 18 Juan wa̱ dulanak wa irä fariseo wa irä bätsäte, ñerä jewa minejulu Jesús wäki̱ te isha iia̱: —¿Jiye Juan wa̱ dulanak wa irä fariseo wa wa̱ dulanak wa irä, bätsäke̱, ata ba wa̱ dulanak wa ka bätsä kuna rä na? 19 Jera Jesús te ijewa ia̱ isha: —¿Bas ia̱ ra julakolone diei ye ska tso̱ wa bätsämi jula kolonak kaldu ji̱a ijewa ra bala na ra na? Ñera je jula kolonak kaldu ji̱a ijewa ra, jera ka ijewa bätsäklei. 20 Ata ike̱i dämiwa̱ ji̱a je jula kolonak minaklätse̱ ijewa yika, je ke̱i wà kjepa ijewa bätsämi rä. 21 Yi a̱ni wa̱ paiklä nu̱l da ka wäbatsa̱nak sua kukä spa̱na wà, ata ikuna jekäi ra, je sua kukä spa̱na te inu̱l sikemi ti̱nii, je te iki̱kshe ju̱emi e̱e̱na si̱. 22 Ñaebä yi a̱ni wa̱ vino blonaji̱a ka tenak bewak kjuä yöle bolsa ye nu̱l da shtä naka. Ata ikuna jekäi ra, je vino blonaji̱a te bewak kjuä tsikiwe̱ ju̱emi, jera vino irä ijui irä weikarmiwa̱. Bäi si̱ ra vino blonaji̱a tie rä bewak kjuä spa̱na ja̱rka. 23 Etaba kicha sábado wà, Jesús damiju̱ trigo tkele sha̱na, jera iwa̱ dulanak wa dami te je wä butse rami. 24 Jera fariseo wa te isha Jesús ia̱: —Isu̱o. ¿Jiye ijewa te ji rä ka o̱nak kuna sábado wà, je weke̱ rä na? 25 Jera ite ijewa kúka: —Jera ale David wa̱ ji o̱le, mika̱ idamiju̱ ka jita, ije irä shkäk ira wa irä, ktacha̱wa̱ bäli te ra, ¿ka bas wa̱ je ktei wayile na? 26 Ikjawa̱ju̱ Säkeklä ju na, Abiatar dä chui wa tsa̱ku̱i ra. Je te pan tso̱ me̱leka̱ ñawa̱, je ma̱ ite ira shkäk wa ia̱. Ata ka ka̱ kuna je ñaklä, ata je ñe rä chui wa ebä te. 27 Ñakäi ite isha ijewa ia̱: —Sábado yönaksa̱ rä ditsä ia̱, ata ka ditsä yöneksa̱ rä sábado ia̱ kuna. 28 Je ki̱ka ditsä yäbei, je rä sábado wäkirií.

Marcos 3

1 Etäbä kicha Jesús kjawa̱ju̱ni ñapaktäklä jui na, jeska jäiyi ekla jula ssi̱lewa̱ katke. 2 Jera moska te isu̱e tso̱ wäsi̱wa iwa̱ je bäiwa̱ ta sábado wà í̱ ki̱ka, iwa̱ ikjatiäkläwa̱pa. 3 Jera ite isha je ekla jula ssi̱lewa̱ ia̱: —Ma je̱k duöka̱ klä ki̱, biköle sha̱na. 4 Jera ite isha ijewa ia̱: —¿Sábado wà ka̱ tso̱ ji bäi wa̱klä, ata ji yakei wa̱klä? ¿Sa̱ tsa̱tkäkläksa̱, ta sä ktäkläwa̱? Ata ijewa si̱wa̱tiacha̱wa̱. 5 Ñerä ikju̱atkawa̱ te ipája̱mi tso̱ wa su̱aksa̱, ñakäi ije̱r ianawa̱ ijewa je̱r dä därërë ki̱ka. Jera ite isha je ekla ia̱: —Bä jula paruöksa̱. Jera ite iparuaksa̱, jekäi ijula bäinani. 6 Jera fariseo wa mineksa̱julu ebä ra, iñaje̱rku̱a Herodes ja̱mi wa ra maikäi ra ite Jesús weikemiwa̱ rä wà. 7 Jekjepa Jesús je̱k tsa̱ju̱ami tipä kjäka iwa̱ dulanak wa ra. Jera chu̱li̱i̱wa̱ dar Galilea ska minemi ira. Ñakäi Judea ska wa, 8 Jerusalén ska wa, Idumea ska wa, Jordán a̱mikata wa, ñakäi Tiro irä Sidón irä pája̱mi wa, chu̱li̱i̱wa̱ date iwäki̱, ji e̱e̱na we̱ke̱ ite ssa ijewa te ki̱ka. 9 Ñerä ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱, jewa wa̱ ko̱no yulächa̱klä kja ije ia̱, iöle je chu̱li̱i̱ wa terwa̱ ija̱mi yika. 10 Jeska ite sä bäiwa̱ni chu̱li̱i̱ ki̱ka duë ta wa biköle ñapatkäke̱ täkili wà iwa̱ ipassäkläwa̱pa. 11 Ñakäi wikblu ñá shtä wa te Jesús su̱eke̱ ra, iñajäkläke̱wa̱ wakte iwäja̱mi, ia̱rke̱ jela täkii te isheke̱: —Ba ne rä Säkeklä yaba rä. 12 Ata Jesús te iu̱ñeke̱ e̱e̱na ka iwa̱ yi ije rä shäkläka̱. 13 Jekjepa Jesús mineka̱ju̱ ka̱ bata ki̱, jeska ra ite mane sherke̱ iwakei ki̱ jewa kia jaté, jera jewa dejulu iwäki̱. 14 Jewa kuka ite doce, se̱nak käjäklä ije ra, ñakäi iwa̱ patkenak sa paktäk, ñakäi täkili ma̱klä ijewa ia̱ be kjäiä tuläkläksa̱. Jewa kia ite iktei bata shäk wa ni. 16 Jewa kuka ite doce kie rä: Simón, je kiani ite Pedro ni; 17 ñakäi Zebedeo yaba Jacobo irä, iel Juan irä, jewa kia ite Boanerges ni (je kte wà rä “Tala käi wa”); 18 Andrés irä, Felipe irä, Bartolomé irä, Mateo irä, Tomás irä, Jacobo Alfeo yaba irä, Tadeo irä, Simón ale bakle kju̱atkäk gobierno ra irä, 19 Judas Iscariote wa, ale Jesús ju̱akksa̱ irä. Jekäi ijewa dejuluni ju ska. 20 Jera etäbä kicha chu̱li̱i̱ tapanani jeska, jekäi ka ijewa deneksa̱ yäkäkbä jibä. 21 Je ssa isaka wa te ra, ijewa bitejulu itsa̱kmi, je rä ijewa te isha iwäiarke̱ irä ni ki̱ka. 22 Jera ñayöle ka̱wei wà wa dar Jerusalén, jewa te isha: “Ije rä kololewa̱ Beelzebú wa̱, ñakäi be tsa̱ku̱i ne oloi ja̱mi ite be kjäieke̱ksa̱ rä.” 23 Ñerä ite ijewa kia jaté iwäja̱mi, jewa ia̱ ite ji paka jile she ja̱mi: “¿Maikäi Satanás wakei je̱k kjäiä na? 24 Ikuna gobierno eyaka ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera jewa rä ka täki ta ji̱a ji wa̱k. 25 Ikuna el jui ta wa ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera jewa rä ka täki ta ji̱a ji wa̱k. 26 Ikuna Satanás je̱kaka̱ kju̱atkäk je̱k ra, je̱k bala butsäk ra, jera je rä ka täki ta ji̱a ji wa̱k, ata jera ike̱i dewa̱ weikanakwa̱. 27 “Yi a̱ni ka kjäkwa̱ ditsä täkii ju naka idäli jakibläk, iwakei ka mo̱newa̱ iwa̱ säkätä ra. Jekäi ebä ne ra ite iju wajemiksa̱ rä. 28 “Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ji nui biköle, kteka̱ yakei Säkeklä ukä ja̱mi jini irä käi biköle, je ki̱ sä rä janakwa̱ bitaba. 29 Ata yi kta yakei Wikblu Sikina ukä ja̱mi ra, mik a̱ni ka je rä janakwa̱ kuna bitaba, ata je ki̱ nui ja̱rmika̱ jekjeye.” 30 Je sha ite rä, ijewa te isha ije ja̱mi wikblu ñá shtä tso̱ ki̱ka. 31 Jera Jesús a̱mi irä, iel wa irä dejulu ñawäkukacha̱wa̱ je tapalewa̱ ektaka te ekla patkami ikiäk. 32 Jera chu̱li̱i̱ wa tso̱ ñajäklelewa̱ Jesús pája̱mi, jewa te isha iia̱: —¡Issö! Ma a̱mi irä bä el wa irä, bä kuta wa irä de kajali jí sa̱ tso̱ wa ektaka, jewa te ba yuleke̱. 33 Jera ite ijewa kúka te isha: —¿Mane rä yis a̱mi, yis el wa rä na? 34 Jera ite ñajäklelewa̱ tso̱ ipája̱mi shkiritkeksa̱ wa su̱a, jekäi ite isha: —¡Isu̱o! Jí wa ne rä yis a̱mi, yis el wa rä. 35 Ka irä jiye kuna ta, yi te ji sherke̱ Säkeklä ki̱ o̱nak je wawá̱ ra, je ne rä yis el dä, yis kuta rä, yis a̱mi rä.

Marcos 4

1 Etäbä kicha Jesús te sa paktamini tipä kjä ja̱mi. Jera chu̱li̱i̱wa̱ tapanawa̱ iwäja̱mi e̱e̱na, je ki̱ka ije̱k jiaka̱ ko̱no kate tipä ki̱ ja̱rka, jeska ije̱tkawa̱. Jera je chu̱li̱i̱ wa biköle tapanawa̱ tipä kjä ja̱mi. 2 Jeska ite ijewa pakta saka saka, jile she ja̱mi. Sa pakte kate ite ra ite isha ijewa ia̱: 3 —¡Jikäi issö! Däli tkäk ekla mineju̱ ituläk. 4 Jekäi ite itule rami ra, iwä sha̱ jolona ña̱la ki̱, jeska du dejulu te ikatacha̱wa̱. 5 Sha̱ jolona jak yäkä na, ishäkä ka ta bäi shtä ska, tsikinaka̱ mane mane, je rä ka irä ishäkäí ta bäi ki̱ka. 6 Ata ka̱wä deka̱ju̱ ra, je te idäläwa̱cha̱wa̱, jera issi̱nacha̱wa̱, ka irä ñak kicha ta bäi ki̱ka. 7 Sha̱ jolona dika yäkä na, jera je dika yäkä kibina te iki̱tiacha̱wa̱, ka wäne. 8 Sha̱ jolona ishäkä bäi ki̱ka, je tsikina, kibina, je wäna treinta käi, sesenta käi, cien käi.” 9 Jera ite isha: —Yi rä kukä ta wassënak ra, ¡je ku̱ issö! 10 Mika̱ Jesús kaldu iwakei ebä ra, isäkätä ja̱mi kajali wa te ale doce wa ra ñara je ji paka ite jile she ja̱mi je wachaka iia̱. 11 Jera ite ijewa ia̱ isha: —Bas ia̱ Säkeklä gobiernoí ji blelewa̱ me̱na ju̱ñenak, ata kju̱awa ia̱, ji biköle yirke̱ rä jile she ja̱mi ebä. 12 Je rä ijewa wa̱ isu̱aklä su̱le, ata ka iwäna ijuenaklä, ñakäi ijewa wa̱ issäklä ssële, ata ka ije̱r na idäkläwa̱. Je rä ka ijewa ñamanewa̱kläksa̱ ijewa nui janakläwa̱ bitaba.” 13 Jekjepa ite isha ijewa ia̱: —¿Je ji paka yie jile she ja̱mi, je ia̱ ka bas je̱r ko̱ne na? Jera ¿maikäi bas je̱r ko̱rmi ji pake jile she ja̱mi biköle ia̱ na? 14 Je däli wä tkäk te rä Säkeklä ktä ne tula. 15 Je kte tuluna ska, ale ijolona ña̱la ki̱, jewa ne rä manele te kte ssá ra, plaa Satanás däke̱ju̱ te je kte tkelema̱ ije̱r ska tse̱ju̱eke̱mi. 16 Je ijolona jak yäkä na, jewa ne rä manele te kte ssa ra, ite ikuke plaa je̱r ssële a̱naa rä. 17 Ata iwakwa rä ka ñak kicha ta bäi, ki̱ka ka ise̱nak shka̱ja̱; jera mika̱ weikane iräle, sälwi su̱ne iräle dewa̱ kte kju̱ei ra, plaa ijewa te ijeke̱wa̱. 18 Je isha̱ jolona dika yäkä na, jewa ne rä kte ssäk wa rä. 19 Ata jí ke̱i ska ji te sa̱ je̱r iawe̱ käi, sa̱ je̱k wäyuä blune wà käi, jile saka tker sa̱ ja̱mi käi, je kjäke̱wa̱ te je kte ki̱tieke̱wa̱, je te iawe̱ke̱wa̱ ka wä ta. 20 Ata ijolona ishäkä bäi ki̱, jewa ne rä manele kte ssäk wa, je kukäk wa rä; jewa wärke̱ treinta käi, sesenta käi, cien käi.” 21 Ñakäi ite isha ijewa ia̱: —¿Baishe sä te tsi̱ni tse̱mité dunakcha̱ cajón niki̱ka iräle, ja̱ka̱ niki̱ka iräle na? ¿Ka je dueka̱ rä iduäkläka̱ ki̱ka na? 22 Iwa rä ka ji a̱ni kuna blelewa̱ käi, ata je rä kjayinakwa̱ ebä; ñakäi ka ji a̱ni kuna jaki käi, ata je rä tse̱nakksa̱ atjä ebä. 23 Yile rä kukäta wassënak ra, ¡issö! 24 Ñakäi ite isha ijewa ia̱: —Ji ssa bas te wabiketsö tsa̱na. Ji wà bas te ji mabla sa saka ia̱, je ja̱mi ji mablermi bas ia̱, ji ki̱dämiksa̱ bas ia̱. 25 Iwa rä yi wa̱ ji tso̱, je ia̱ iki̱ me̱rmi. Ata yi wa̱ ka ji kuna, je yika ji tso̱ iwa̱ kjelabä jibä bakanamiksa̱.” 26 Ñakäi ite isha: —Säkeklä gobiernoí rä jishtä ekla te däli wä tule ka̱ ki̱ka käi. 27 Tuina ra ije käpäke̱wa̱, ka̱ñinawa̱ ra ije̱käke̱ka̱ni, jera je däli wä tsikirte kibirte, maikäi iräle ka ke̱i ta ije wa̱, 28 ata ishäkä te je tsikiwe̱ke̱ rä je̱r wà; säkätäba itäbä, itäki̱ iwärukjei, itä ska iwä täle. 29 Ata mika̱ iwä älina ra, plaa itabeli tkärawa̱ ija̱mi, iwä tiäklä ke̱i dewa̱ ki̱.” 30 Ñakäi ite isha: —¿Ji käi ja̱mi sä te Säkeklä gobiernoí pakemi na? ¿Mane shtä jile she ja̱mi sä te ipake na? 31 Je rä jishtä mostaza wä käi. Je tkenawa̱ ishäkä na ra, je rä tsi̱ne si̱ jile wä tso̱ ka̱jiska biköle katäbäka. 32 Jeiräta itkenawa̱ ra, ikibir mar ta̱i isaka tkele biköle tsa̱ta, ijula je̱rke̱ ta̱i du ju̱nak ka̱sha̱ka ju yör dawa̱ ijula na kje.” 33 Jekäi ite ijewa ia̱ kte paka jile she ja̱mi saka saka jí ite ishe dar käi, bikö ijewa ia̱ issërke̱ ja̱mi. 34 Ka iwa̱ ji pakane ijewa ia̱ ka yile kuna jile she ja̱mi käi, ata iwakwa ebä ra, ite iwa̱ dulanak wa je̱r ku̱eke̱ je biköle wà. 35 Je ke̱i wà ka̱tuir dawa̱ ra, ite isha ijewa ia̱: —Sä shkäksa̱ tipä a̱mikata. 36 Jekjepa ite je chu̱li̱i̱ wa patkami ra, ijewa te je ikatke ko̱no na käi itsa̱mi. Ñakäi ko̱no saka shkäteña ira. 37 Ñerä si̱wa̱ ju̱naté ta̱i, je täkili te tipä tjuewa̱ka̱ ko̱no ja̱rka. Je te ko̱no pshiwe̱rawa̱. 38 Jera Jesús kapawa̱ ko̱no ñak na, tsa̱ku̱ katabläklä shtä ki̱ka. Jera ijewa te ishki̱wa̱ te isha iia̱: —Sapaktäk, ¿ba ia̱ ra sa tuar dawa̱ je wa̱ ka ji kuna na? 39 Jera ishki̱naka̱ te si̱wa̱ uña, ñakäi ite isha tipä ia̱: —Ma si̱wa̱tiöwa̱ bitaba. Jera si̱wa̱ wätkenawa̱, ji biköle wäkolonawa̱ bii. 40 Jera ite isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas suanacha̱wa̱ rä, maikäi ka bas ia̱ ji biketsarba etkabä rä na? 41 Jera ijewa suanacha̱wa̱ e̱e̱na si̱ te ichaka ñaia̱: —¿Jera yi si̱ ije rä, je ktä ssë si̱wa̱ te tipä te rä na?

Marcos 5

1 Jekäi ikjaksa̱julu a̱mikata Gadara wa ke̱i ki̱. 2 Jera Jesús deksa̱ju̱ ko̱no na ebä ra, ekla kololewa̱ wikblu ñá shtä wa̱ daksa̱ju̱ sa̱ nu̱l bläklä ska deju̱té iwäki̱. 3 Je se̱r dä sa̱ nu̱l bläklä ska. Yi a̱ni ia̱ ka imo̱r, cadena wà ji wà a̱ni. 4 Ije rä mo̱nak ta̱i ikläka tabeli yaka wà, ñakäi cadena wà, ata ite cadena butse tkeke̱wa̱, tabeli yaka ku̱eche̱ke̱wa̱. Ka yi a̱ni täki ta iwätkewa̱k. 5 Del ka̱piana tuina, ia̱rke̱ ije̱k shka̱wa̱ke̱ jak wà, sä itäbiäklä ska irä, ka̱tsä na irä. 6 Mika̱ je te Jesús su̱a ka̱miika ra, itu̱na pjoo je̱tkawa̱ wakte iwäja̱mi. 7 Jekäi ije a̱na täkii te isha: —Jesús, Säkeklä Ji Biköle Tsa̱ta yaba, ¿jiye ba bite yis wäki̱ rä na? Yie ma ia̱ ka̱kie pjoowa̱ si̱ Säkeklä ki̱ka, ¡ke yis paka ji shka̱l ssäk! 8 Je rä Jesús te isha kja iia̱: “¡Wikblu ñá shtä, ma je̱k tso̱ksa̱ ije ska ni!” ki̱ka. 9 Jera Jesús te ichaka iia̱: —¿Jiräni ba kie rä? Jera ite ikúka: —Yis kie rä chu̱li̱i̱ ni, sá rä chu̱li̱i̱ ki̱ka. 10 Jera ika̱kia ta̱i Jesús ia̱, ka iwa̱ ijewa patkäklämi kju̱awaka je ke̱i yika. 11 Jeska alemana ka̱tsä na köchi ka̱biä tso̱ chu̱li̱i̱. 12 Jera jewa ka̱kia iia̱ te isha: —Sá patkömi köchi ska, sá kjäkläwa̱julu jewa ja̱rka. 13 Jera Jesús te ka̱ ma̱ ijewa ia̱. Jekäi je wikblu ñá shtä wa kjaksa̱julu, ñapatkacha̱wa̱ köchi ja̱rka. Je köchi wa rä dos mil käi. Jewa ñatka jolowa̱mi ka̱ ukä ki̱ tipä na, shtacha̱wa̱ diklä te. 14 Jera je kjänanak wa julunami te je ktei sha jukläyäkä na irä ipája̱mi na irä. Jekäi ijewa biterté ji o̱na rä su̱ak. 15 Jewa dejulu Jesús kaldu ska ra, ijewa te je wäialeksa̱ be chu̱li̱i̱ wa̱ su̱a je̱tkelewa̱, pajielewa̱ni, je̱r tani bäi; je te ijewa suawa̱cha̱wa̱. 16 Jera je su̱ak wa te ijewa ia̱ ipaka ji o̱na ale wäialeksa̱ be wa̱ ia̱ irä, ji o̱na köchi ukä ja̱mi irä käi. 17 Jera ijewa ñajaka̱ Jesús ia̱ ishäk pjoo iminakläju̱pani ijewa ke̱i yika. 18 Jekäi ije mawa̱ju̱ kja ko̱no ja̱rka ra, ale säkätä ra wäialeksa̱ be wa̱ te ka̱kia pjoo iia̱ iminakläña ira. 19 Jera ka iwa̱ ka̱ me̱ne iia̱, ata ite isha iia̱: —Ma cho̱ni bä juka ba saka wa wäki̱, jewa ia̱ ba te ipake ji e̱e̱na si̱ wá̱ Säkekewa te ma ia̱ käi, ñakäi maikäi ije̱r bäi sha ma ia̱ käi. 20 Jera imineju̱ te Decápolis ska ji e̱e̱na wá̱ Jesús te iia̱ je pakami; je te biköle male̱cha̱cha̱wa̱. 21 Jesús deksa̱ju̱ni ko̱no ki̱ tipä jíkata ra, chu̱li̱i̱wa̱ te ipamanewa̱cha̱. Jera ije kaldu tipä kjä ja̱mi. 22 Jera ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i ekla deju̱té, je kie rä Jairo ni. Je te Jesús su̱a ra, ije̱tkawa̱ wakte iwäja̱mi 23 ka̱kia iia̱ pjoo te isha: —Yëwa̱ yis yaba alaklä duärawa̱. Bä kute jula ma̱kka̱ iki̱ka, itsa̱tkenakläksa̱, ise̱naklä ji̱a. 24 Jera ije mineju̱ ira, ñakäi chu̱li̱i̱wa̱ minemi ira, jewa ter dami ija̱mi. 25 Ñerä alaklä ekla duäke̱ pi ju̱ne e̱e̱na te, bitewa̱ doce año kje. 26 Ije je̱k weika ta̱i sä bäiwa̱k wa chu̱li̱i̱ wà, je wà ite ji tso̱ iwa̱ biköle e̱wa̱wa̱, ka wao̱nepa a̱ni, ata je te iwätji̱wa̱mi ki̱ta ebä. 27 Ñerä je te Jesús palei ssa ra, ideju̱ je chu̱li̱i̱ wa sha̱na ishäbe kja̱ne te iwa̱ shönak je̱k ki̱ passawa̱. 28 Je rä ite ibiketsa: “Yis te iwa̱ shönak je̱k ki̱ ebä passawa̱ ra, yis bäirmini” ki̱ka. 29 Je ebä ra ipi ju̱rke̱ wäkolonawa̱, jera iia̱ issëna iyaka ska iweikarke̱ biköle bäinani. 30 Je wäsaka Jesús wakei ia̱ issëna iyaka ska täkili kjaksa̱ju̱. Jera ije̱k manewa̱té je chu̱li̱i̱ wa su̱ak te isha: —¿Yi te yis wa̱ shönak je̱k ki̱ passa rä na? 31 Jera iwa̱ dulanak wa te ikúka: —Ba te isu̱a chu̱li̱i̱ wa ne tenacha̱wa̱ ma ja̱mi rä, ¿je chaké ba te: ‘Yi te yis passa rä í̱’ ni rä na? 32 Jekäi ije te isäkätä ja̱mi tso̱ wa su̱a, yi te iwa̱ räí̱ ki̱ka. 33 Jera je alaklä su̱anawa̱ paju̱naka̱, ije wa̱ iju̱ñer ji o̱na ije ia̱ rä ki̱ka, je deju̱ je̱tkawa̱ wakte iwäja̱mi te ji biköle shaka̱ iia̱ bulee. 34 Jera Jesús te isha iia̱: —Yaba, ba te ji biketsa etkabä wà ma tsa̱tkenaksa̱. Ma cho̱ni a̱naa. Bä bäinoni bä weikarke̱ yika. 35 Ñerä ije ktä kaldu ji̱a ra, ale ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i ju ska tso̱ wa dejulu te isha: —Ba yaba duawa̱. ¿Jiye bä te sa paktäk weikeke̱ ji̱a rä na? 36 Ata je ijewa te isheke̱ ssa Jesús te ra, ite isha ñe ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i ia̱: —Ke bä male̱te̱nak. Ba ku̱ ji biketsö etka ebä. 37 Jera ka iwa̱ ka̱ me̱ne yi a̱ni ia̱ iminakläña ira, ata Pedro irä Jacobo irä iel Juan irä, jewa ebä ia̱ ite ka̱ ma̱. 38 Jekäi idemijulu je ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i ju ska ra, ite isu̱a ditsä kjoyirte ta̱i, iji̱ate ta̱i, ia̱rte ta̱i jela. 39 Jera ikjawa̱ju̱ te isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas kjoyirke̱, bas ji̱ake̱ rä na? Ka je yaba rä dulewa̱ kuna, ata ikapawa̱ irä. 40 Jera ijewa te ija̱ñetsa. Ata ije te biköle patka juluwa̱ksa̱ ju shäbeka, kjepa ite je yaba ká irä, ia̱mi irä, ira shkä wa irä kia jámi, kjawa̱julu je yaba kalme ska. 41 Je te yaba kukawa̱ ijulaka te isha iia̱: —Talita, cumi. (Je wà rä: “Yaba, yie ishe ba ia̱, ma je̱köka̱.”) 42 Jera ñawäsaka je yaba je̱kaka̱ shkamini. Jera je rä doce año. Je te ijewa male̱cha̱cha̱wa̱ e̱e̱na si̱. 43 Jera Jesús te ijewa ia̱ isha tsa̱na, je ka kiar ju̱ñenakwa̱ yi a̱ni wa̱.

Marcos 6

1 Jeska Jesús mineju̱ demini ike̱i ki̱, jera iwa̱ dulanak wa damiña ira. 2 Mika̱ sábado dewa̱ ra, ije te sa paktami ñapaktäklä jui ska. Jera chu̱li̱i̱ te ije ktä ssa ra, jewa male̱cha̱cha̱wa̱ je te, ki̱ka ijewa te isha: —¿Mai je te jekäi ji tsa̱ rä na? ¿Je rä mane shtä je̱rike me̱na iia̱ rä na? ¿Je rä ji täkili ta o̱na ijula wa rä na? 3 ¿Ka je ne rä ale ju yuäk rä, María yaba rä na? ¿Ka je ne rä Jacobo irä, José irä, Judas irä, Simón irä, jewa el dä kuna na? ¿Ka ikuta wa tso̱ rä jí sajewa sha̱na kuna na? Je te ijewa ktewa̱ tulaka̱ e̱e̱na. 4 Ata Jesús te isha ijewa ia̱: —Ka jile bata shäk mane a̱ni kuna ka dälätsalewa̱ kuna käi, ata iwakei ke̱i ska, iwakei saka wa ska, iwakei ju ska ka irä dälätsalewa̱ kuna. 5 Je ki̱ jeska ka iwa̱ ji we̱ täkili ta wa̱klei a̱ni, ata dueta wa elkje ebä bäiwa̱ni ite jula me̱leka̱ ijewa ki̱ka. 6 Jekäi ije je̱r ianawa̱, ijewa rä ka ji biketsäk kuna etkabä ki̱ka. Jera imineju̱ sa paktäk je pája̱mi jukläyäkä tsi̱dala shtä ska. 7 Je ukä ska ite je doce wa kiaté, kjepa ije̱kaka̱ te jewa patka bol bol. Jewa ia̱ ite ka̱wei ma ijewa wa̱ wikblu ñá shtä kjäiäkläksa̱. 8 Ka iwa̱ ijewa pakane ji a̱ni tsa̱kmi kuna kianak ña̱la ki̱ käi, däli tsa̱klä iräle, ñanak iräle, inaklä tsa̱k ikipa ja̱mi iräle, ata kata ebä; 9 sandalia ebä jiä jämi, ka paiklä tsa̱k kuna botkä. 10 Ñakäi ite isha ijewa ia̱: —Mai bas kjawa̱ ju etka na ra, jeska ebä bas se̱r bikö je ke̱i ska bas marmini kje. 11 Maile ke̱i ta ska wa te ka bas kiewa̱ ra, ñakäi ka bas ktä ssë ra, jera jeska bas maksa̱julu ra, bas klä ktä pjoi pakpöta̱na, bas wa̱ jishtä ijewa rä kjashäklä ijewa ia̱. 12 Jekäi ijewa minejulumi te sa pakta, sa kiana je̱k manewa̱kksa̱ ktei wà. 13 Ñakäi be chu̱li̱i̱ kjäiaksa̱ ijewa te. Aceite tkaka̱ ite duë ta wa chu̱li̱i̱ ki̱ka, jekäi jewa bäiwa̱ni ite. 14 Ka̱ tsa̱ku̱i Herodes te Jesús palei ssa, ije kie ju̱ñenawa̱ biköle wa̱ bäi si̱ ki̱ka. Jekäi moska te isheke̱: —Juan säwäukewa̱k ne shki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na rä. Je ne ki̱ka ije wa̱ täkili tso̱ jile wa̱klä kju̱awa rä. 15 Isaka te isheke̱: —Elías ne irä. Ata isaka te isheke̱: —Je rä jile bata shäk, jishtä jile bata shäk wa bakle käi. 16 Ata je ssa Herodes te ra, ite isha: —¡Juan ale tsa̱ku̱ teleksa̱ yis wa̱ ne shki̱naka̱ rä! 17 Iwa rä Herodes ne wa̱ Juan yile kolonakwa̱ rä, je mu̱awa̱ ite cadena wà sä wätiäklä ska Herodías kju̱ei, je rä iel Felipe se̱naklä, je ra ise̱nawa̱ ki̱ka. 18 Je rä Juan te isheke̱ Herodes ia̱: “Je ma wa̱ bä el se̱naklä katke, ka jekäi ma ia̱ ka̱ kuna,” je ki̱ka. 19 Je ki̱ka, Herodías je̱r ki̱ Juan ianawa̱ e̱e̱na. Je ki̱ ishena kota̱nakwa̱, jeiräta ka itäkita maikäi a̱ni. 20 Ka irä jiye kuna ta, Herodes suarke̱ Juan yika, ñakäi ite iwetseke̱, iwa̱ iju̱ñer je rä ditsä wämo sikii ki̱ka. Ije te ji sheke̱ ssëke̱ ite ra, je te ije̱r iawe̱ke̱ ta̱i, jeiräta ite issëke̱ je̱r bäi wà. 21 Bata jekjepa ike̱i dewa̱ iia̱. Mika̱ Herodes ki̱ año deka̱ ra, je diei yäklä ye ite jile yula itsa̱tkäk bäi bäi wa irä, iguardia wa tsa̱ku̱i wa irä, Galilea ska blu wa irä ia̱. 22 Jera Herodías yaba busi dewa̱ju̱, je klä ju̱a; je wà Herodes irä, ije ra ñatululewa̱ yäkäk wa irä, jewa wäbatsacha̱wa̱. Ñerä ka̱ tsa̱ku̱i te isha je busi ia̱: —Ji kiarke̱ ba ki̱ je kiö yis ia̱, jera je me̱mi yis te ma ia̱. 23 Jekäi ikabla iia̱ etkabä: —Ji kia ba te yis ia̱ käi me̱mi yis te ba ia̱, yis dä sa̱ tsa̱ku̱i ye je ke̱i mowämo kje. 24 Jera je mineksa̱ju̱ te ichaka ia̱mi ia̱: —¿Jibä kie yie na? Jera ia̱mi te ikúka: —Juan säwäukewa̱k tsa̱ku̱ ne kiö rä. 25 Jera mane manebä idewa̱ju̱ni ka̱ tsa̱ku̱i wäki̱ je kiäk iia̱, te isha: —Yis ki̱ ishena rä, ba te jí kje ra Juan säwäukewa̱k tsa̱ku̱ ne che̱té yis ia̱ plato ki̱ka rä. 26 Ñerä ka̱ tsa̱ku̱i je̱r ianawa̱ e̱e̱na. Ata ikabla etkabä kju̱ei, ñakäi ñatululewa̱ yäkäk ira wa kju̱ei, ka iwa̱ je wäshewa̱klei. 27 Jera ñawäsaka je ka̱ tsa̱ku̱i te guardia ekla patkami Juan tsa̱ku̱ tsa̱kté, jekäi je mineju̱ te itsa̱ku̱ tiaksa̱ sä wätiäklä ska. 28 Je wa̱ itsa̱ku̱ detse̱ plato ki̱ cha̱mi ite je busi ia̱, kjepa je busi te icha̱mi ia̱mi ia̱. 29 Mika̱ iwa̱ dulanak wa te je ju̱ña ra, ijewa dejulu wa̱ inu̱l minetse̱ blacha̱ sa̱ nu̱l bläklä ska. 30 Jesús ktei bata shäk wa tapanani iwakei ra. Jera ijewa te ipakani iia̱ biköle ji wá̱ ijewa te käi, jiräni ijewa te sa paktata̱na käi. 31 Jera ije te isha ijewa ia̱: —Sä shkä kju̱awa ka̱ wakei ebä ska, bas je̱räklä elkje. Je rä chu̱li̱i̱ mar irä, idar irä, ki̱ka ka ka̱ däksa̱ ijewa ia̱ yäkäkbä jibä. 32 Jekäi iminejulu iwakwa ebä ko̱no ki̱, ka̱ wakei ebä ska. 33 Ata chu̱li̱i̱ te iminejulu su̱a, jera ijewa je̱r ku̱a ite. Je ki̱ka jukläyäkä biköle ska wa julunami klä wà, demijuluba ijewa wätsa̱k. 34 Ñerä ideksa̱ju̱ ra, ite je chu̱li̱i̱wa̱ su̱a, jera ije̱r ja̱mi jewa dälänacha̱wa̱, ijewa rä oveja ka kjänanak ta käi ki̱ka. Jera ite ijewa paktami kte saka saka wa. 35 Jera ka̱wä deewa̱ kja ra, iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwäja̱mi te isha: —Jiska rä ka̱ wakei ebä, ñakäi ka̱wä deewa̱ kja irä. 36 Wë ditsä patkö iminaklä sa pája̱mi ka̱ tso̱ shtä ska, jukläyäkä tsi̱dala shtä ska, jile tju̱ak iwakwa wa̱ ñanak. 37 Jera ite ijewa kúka te isha: —Bas ne ku̱ ijewa chewo̱ rä. Jera ijewa te isha: —¿Sá ma pan tju̱ak säkei ta dosciento denario kje, jewa sá te ijewa chewe̱ na? 38 Jera ite ijewa chaka: —¿Bitäbä bas wa̱ pan shkä rä? Bas cho̱ isu̱ak. Jera ijewa te isu̱a ra, ite isha iia̱: —Cinco, ñakäi nima botäbä. 39 Jera ite ijewa paka biköle pakäk ñajäkläk tala ki̱ka eyaka eyaka kju̱awa kju̱awa. 40 Jekäi iña jakla eyaka eyaka kju̱awa kju̱awa cien cien käi, cincuenta cincuenta käi. 41 Jera ite je pan cinco irä, nima botäbä irä kukawa̱, jera iwä kaka̱ jöikje ka̱kia iki̱, kjepa je pan bala butsa ma ite iwa̱ dulanak wa ia̱ ijewa wa̱ wadenak, ñakäi je nima botäbä bala butsa ma ite biköle ia̱. 42 Biköle yaká, jekäi issënacha̱wa̱. 43 Jera ijewa te pan irä, nima irä, ukäla shtani canasta na doce pshipshii. 44 Jera je pan ñak jäiyi wa ebä däka̱ rä cinco mil. 45 Jera plaa ite iwa̱ dulanak wa paka ñajiäkka̱ ko̱no ja̱rka, kjäkksa̱ba a̱mikata iwätsa̱k Betsaida ka, je dälei ja̱mi ije te je chu̱li̱i̱ wa patke kate. 46 Jekäi ite ijewa patkamini ra, imineka̱ju̱ ka̱ bata ki̱ka ka̱kiäk. 47 Jera ka̱tuinawa̱ ra, ko̱no dami tipä mo̱sha̱, ata Jesús kalduta̱na ka̱ pjota ki̱ iwakei ebä. 48 Je te isu̱a ka̱miika ra, ijewa chicharte ko̱no ju̱ak, si̱wa̱ te ijewa patke kate shäbeka ki̱ka. Ñerä sä wäñinaklä tuina idäkläka̱ cuatro wa ra, idaju̱ ijewa wäki̱ klä wà tipä bata ki̱. Jekäi issëna ijewa ktä cha̱k kjäkju̱ba. 49 Ata ijewa te isu̱a idaju̱té tipä bata ki̱ klä wà ra, ijewa te ibiketsa wikblu irä ni, jera ikjoyina ta̱i. 50 Ka irä jiye kuna ta, bena te isu̱a, jekäi imale̱te̱nacha̱wa̱. Jera ñawäsaka ikta ijewa ra te isha ijewa ia̱: —¡Bas ssëno täkii! Yis ne irä, ke bas suana. 51 Ñerä ije̱k jiaka̱ña ijewa ra ko̱no ja̱rka, jera si̱wa̱ wätkenawa̱. Jera ijewa male̱te̱nacha̱wa̱ e̱e̱na si̱. 52 Ka irä jiye kuna ta, pan ki̱je̱le, je ka wadéne ijewa je̱r na, ijewa je̱r ko̱la rä doloiebä ki̱ka. 53 Jekäi ikjaksa̱julu demijulu Genesaret ke̱i ska. Jeska iko̱no mu̱acha̱ta̱na. 54 Ñerä iñajolowa̱ksa̱ ko̱no na ra, ñawäsaka ditsä te isu̱a ra ije ne irä. 55 Jera ijewa minemi je ke̱i biköle sha̱na duë ta wa jäkté ikatashuäklä na mai ije kaldu rä ju̱ñer ijewa wa̱ ska. 56 Jera mai Jesús dami käi, jukläyäkä tsi̱dala shtä ska iräle, jukläyäkä ta̱i ta̱i shtä ska iräle, ju tso̱ elkje shtä ska iräle, jera duë ta wa tapawe̱ke̱wa̱ isaka te sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska, jewa te ka̱kieke̱ iia̱ ijewa wa̱ iwa̱ shönak je̱k ki̱ batabä jibä passäkläwa̱pa, jera ipassäk wa biköle bäinani.

Marcos 7

1 Jera fariseo wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa manele irä, datse̱ Jerusalén ska tapanawa̱ Jesús wäja̱mi. 2 Jewa te iwa̱ dulanak wa sha̱ su̱a ra, ijewa jula rä ñá je wà iyäkä tso̱; je rä sä te ishe ra, ka jula sukle kuna. 3 (Iwa rä fariseo wa irä Judío wa biköle irä, jewa rä ka iwa̱ diklä tkene ijula ki̱ ra, ka iyäkä kuna; je rä ijewa te sä wäkiri wa wädular je dälätseke̱ ki̱ka. 4 Ñakäi ijewa tso̱ sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska je däke̱ni ka oka̱ne ra, ka iyäkä kuna. Jekäi jile saka chu̱li̱i̱ kuka ite dälätsanak, vaso paskue käi, jarro paskue käi, jile saka wao̱nak yöle bronce yaka wà paskue käi, ji ñaklä ja̱ke̱i käi.) 5 Je ki̱ka fariseo wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä, jewa te ichaka Jesús ia̱: —¿Jiye ba wa̱ dulanak wa ka se̱r sä wäkiri wa wädular ja̱mi rä, ata jewa yäkäke̱ ijula rä ñá wa rä na? 6 Jera Jesús te ijewa kúka: —¡Ji shäk kjäbata ebä wà wa! Bulee Isaías te bas ktei bata sha rä, iyöle katke käi: ‘Jí ditsä wa te yis dälätseke̱ rä kjäbata ebä ska, ata ije̱r ska ra ijewa rä butsäle tulämi ka̱mii yis yika. 7 Ijewa te yis oloitseke̱ rä ka wata. Jewa te sa pakteke̱ kje ditsä wa̱ ka̱wei me̱le ebä wà.’ 8 Jekäi bas te ditsä wädular ebä dälätse, jewa bas te Säkeklä wa̱ sa pakale ji wa̱k jawa̱ta̱na. 9 Jera ite isha ji̱a ijewa ia̱: —Bäi si̱ ra bas te Säkeklä wa̱ sa pakale ji wa̱k ju̱aksa̱ rä bas wakwa wädular ebä tkenakläwa̱ ji̱a. 10 Ata Moisés te isha rä: ‘Ba ká irä ma a̱mi irä dälätsö’, ietkä rä: ‘Yi kta yakei iká iräle, ia̱mi iräle ukä ja̱mi ra, je kiana duäkwa̱.’ 11 Ata bas te ishe rä: ‘Yilé te ishe iká iräle ia̱mi iräle ia̱: “Jile tso̱ yis wa̱ bas tsa̱tkäklä je rä Corbán” ’ (je kte wà rä: me̱nak Säkeklä ia̱); 12 jera ka bas te ka̱ me̱ kuna ji̱a iia̱ jile wa̱klä iká irä ia̱mi irä ia̱. 13 Jekäi bas te Säkeklä ktä wäshewa̱wa̱ bas wakwa wädular patkawa̱ bas te ebä wà. Je su̱ta bas te jile saka we̱ rami ta̱i. 14 Jera etäbä kicha ite je chu̱li̱i̱ wa kiaté ni iwäki̱, jewa ia̱ ite isha: —Bas biköle ku̱ yis ktä ssö, je ku̱ bas je̱r ku̱opa: 15 Ji a̱ni ka kuna kjäkwa̱ sä kjä na sa iawa̱kwa̱ ñá ye, ata ji däke̱ksa̱ sa̱ je̱r ska je ne te sa iawe̱ ñá ye rä. 16 ¡Yile rä kukäta wassënak ra, issö!” 17 Jekjepa ite je chu̱li̱i̱ wa jawa̱ta̱na minewa̱ju̱ ju na ra, iwa̱ dulanak wa te je ite ji paka jile she ja̱mi ktei chaka iia̱. 18 Jera ite ikúka: —¿Ata bas ñaebä, ka je̱r na ji däwa̱ na? ¿Ka bas wa̱ iju̱ñer ji biköle tso̱ kjäkwa̱ sä kjä na ka je ia̱ sa ianakwa̱ ñá ye na? 19 Ñera je rä ka kjäkwa̱ kuna däkmi sa̱ je̱r ska, ata je däke̱mi rä sa̱ ñabäli ska, kjäkksa̱ni ñá jui na. Jekäi je wà ite sa̱ je̱r ku̱a ñanak biköle rä sikina. 20 Jekäi ite isha ji̱a: —Ji däke̱ksa̱ sa̱ je̱r ska je ne te sa iawe̱ ñá ye rä. 21 Iwa rä sa̱ ja̱rka, sa̱ je̱r ska ji däke̱ksa̱ rä: ka̱biketse yakei käi, ka̱wakblewe̱ käi, jakble käi, sä ktewa̱ käi, 22 manene käi, jile ki̱tker sa̱ ja̱mi käi, ji shi̱ana käi, ñawäyue käi, ji äina tker sa̱ ja̱mi ka wätkelewa̱ ta käi, sa̱ je̱r ki̱ sa saka iar ijile ki̱ käi, sa saka sheka̱ yakei käi, je̱k ssë käi, jile we̱ ka je̱r ta käi. 23 Je yakei biköle datse̱ rä sa̱ ja̱rka, je ne te sa iawe̱ ñá ye rä. 24 Jekäi jeska ije̱kaka̱ mineju̱ Tiro irä Sidón irä ke̱i sha̱na, jera ikjawa̱ju̱ ju na. Jera ka ije ki̱ yi a̱ni shene ijuñakwa̱, jeiräta ka ibler a̱ni. 25 Jekäi plaa ebä alaklä ekla te iju̱ñawa̱. Je yaba alaklä rä kololewa̱ wikblu ñá shtä wa̱. Je deju̱ je̱tkawa̱ wakte iklä kicha ja̱mi. 26 Je alaklä rä Sirofenicia wa delewa̱ Griego wa ye, je ka̱kia iia̱ iwa̱ iyaba ki̱ka be kjäiäkläksa̱. 27 Jera ite ikúka: —Yabala ne che säkätäba rä. Ata yabala yika pan bäkeksa̱ ju̱nakmi chichi ia̱, ka je rä bäi kuna. 28 Jera ije te ikúka te isha iia̱: —Säkekewa jekäi irä. Jeiräta chichi rä yabala yäkäke̱ pjoi jolorke̱ je ñata mesa niki̱na. 29 Jera ite isha ije ia̱: —Jekäi ba te isha ki̱ka ma cho̱ni, ba yaba jawa̱ta̱na e̱ná be te. 30 Ñerä je alaklä mineju̱ni ijuka ra, ite iyaba ku̱a ikalme ja̱ka̱ ki̱, jalewa̱ e̱ná be wa̱. 31 Tiro ke̱i ska Jesús biteju̱ni Sidón wa, dáteju̱ Decápolis ke̱i sha̱na, deni Galilea tipei kjä ja̱mi. 32 Jera ekla detse̱ iwäki̱ kukä balewa̱, ktä wätelewa̱. Jekäi ijewa ka̱kia iia̱, ijula ma̱kläka̱ ije ki̱ka. 33 Jera ite ikiami kju̱awa chu̱li̱i̱ wa tso̱ yika. Ñerä ijulasku patkawa̱ ikukä na, ikjali tjuaksa̱ kjepa ikjäktä passawa̱ ite. 34 Jera iwä kaka̱ jöikje, ú̱na te isha iia̱: “¡Epata!” (Je kte wà rä: “¡Bä kjäyenoju̱mi!”) 35 Jera ñawäsaka ikukä kjäyena, ikjäktä wäkukäk jälena tulami, jera iktaka̱ni bäi ebä. 36 Jera ka iwa̱ ijewa pakane ishäk kuna yi a̱ni ia̱, ata ite ijewa uñeke̱ ja̱mi ki̱ta si̱ ijewa te ipakeke̱. 37 Ijewa male̱te̱nacha̱wa̱ e̱e̱na te isha: “Ji biköle wá̱ ite rä baa. Kukä balewa̱ wa bäiwa̱ni ite kte ssäk, ñakäi ktä wätelewa̱ wa bäiwa̱ni ite ktäk!”

Marcos 8

1 Je bala na etäbä kicha chu̱li̱i̱wa̱ tapanani, ata ka ji a̱ni kuna ijewa wa̱ ñanak. Je ki̱ka Jesús te iwa̱ dulanak wa kia jaté, jewa ia̱ ite isha: 2 —Yis je̱r ja̱mi jí chu̱li̱i̱ wa dälänacha̱wa̱. Ka irä jiye kuna ta, tres día kana ijewa se̱naté yis da, ijewa wa̱ ji a̱ni ka kuna ñanak. 3 Jekäi ikuna yie ipatkamini ijuka bäli ebä ra, iö iwätuir jolormi ña̱la wà, ijewa manele dar dä ka̱mii ki̱ka. 4 Jera iwa̱ dulanak wa te ikúka: —¿Maka sä te pan tse̱ jí ka̱ wakei ebä ska sa̱ wa̱ jí wa chewa̱klä na? 5 Jera ije te ichaka ijewa ia̱: —¿Bitäbä bas wa̱ pan shkä rä na? Jera ijewa te ikúka: —Siete. 6 Jera ite je chu̱li̱i̱ wa paka ñajäkläkwa̱ i̱ski̱. Jera ite je pan siete kukawa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱, kjepa je bala butsa ma ite iwa̱ dulanak wa ia̱, jewa wa̱ wadenak. Jekäi ijewa te je chu̱li̱i̱ wa chewa̱ iwa. 7 Ñakäi ijewa wa̱ nima tsi̱dala shkä elkje. Je ki̱ ika̱kia, kjepa ite ijewa paka iwachewa̱k. 8 Ijewa yaká, jekäi issënacha̱wa̱. Jera iukäla a̱ta̱na kita̱nani canasta na siete. 9 Ijewa rä cuatro mil kjena. Jekjepa ite ijewa patka tulami. 10 Je ukä ska ije̱k jiaka̱ ko̱no ja̱rka iwa̱ dulanak wa ra, dateksa̱ Dalmanuta ke̱i ki̱. 11 Jera fariseo wa dejulu, ñajaka̱ Jesús wächakewa̱k. Ijewa te wäsi̱wa ipaka jile wa̱k ka̱jöir ska ijuenaklä ye. 12 Jera iu̱na täkii ija̱rka te isha: —¿Jiye jira sa̱ tso̱ wa te ji kieke̱ ijuenaklä ye rä na? Ata kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, jira sa̱ tso̱ wa ia̱ ka ji a̱ni kjayinak ijuenaklä ye. 13 Jera ite ijewa jawa̱ta̱na, jekäi ije̱k jiaka̱ni ko̱no ja̱rka mineju̱mi tipä a̱mikata. 14 Jera iwa̱ dulanak wa je̱r shenacha̱wa̱ pan tsa̱k, ata etababä shkä iwa̱ ko̱no na. 15 Jera ite ijewa pakta tsa̱na, te isha: —¡Issö! Bas se̱no je̱r ki̱i̱ fariseo wa levadura yika irä, Herodes levadura yika irä. 16 Jekäi je te iktewa̱ tulaka̱ te isha: —Je rä ka sa̱ wa̱ pan shkä ne ki̱ ite isheke̱ rä. 17 Je de Jesús je̱r na, jera ite isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas ktewe̱ke̱ ka bas wa̱ pan shkä te rä na? ¿Ka bas je̱r na ji däba, ka bas je̱r ko̱rba na? ¿Bas je̱r ko̱la rä doloiebä na? 18 ¿Bas dä wäbala ta, ata ka iwajuer na? ¿Bas dä kukä ta, ata ka iwassër na? ¿Ka bas je̱r ja̱ne ji̱a na? 19 Mika̱ yie pan cinco bala butsa cinco mil wa ia̱ ra, ¿bitkä canasta pshina bas te iukäla shtani ra rä na? Jera ijewa te ikúka: —Doce. 20 —Ñakäi mika̱ yie pan siete bala butsa cuatro mil wa ia̱ ra, ¿bitkä canasta pshina bas te iukäla shtani ra rä na? Jera ijewa te ikúka: —Siete. 21 Jera ite ichaka ijewa ia̱: —¿Ka bas je̱r däba jeska na? 22 Jera idemiju̱ Betsaidaka. Jera ekla ka wä wajuenak kuna detse̱ isaka wa̱ iwäki̱. Jekäi ijewa ka̱kia iia̱, ijula tkäkläwa̱ ija̱mi. 23 Jera ite je ka wä wajuenak kuna kukawa̱ ijulaka, minetse̱ iwa̱ je jukläyäkä tsi̱ne ektaka. Jeska ikjali tjua iwäbala ja̱mi ra, ijula ma̱ka̱ iki̱ka. Ñerä ite ichaka iia̱: —¿Jile juer ta bä wäna? 24 Jera iwächa̱mi ka̱ su̱ak te isha: —Yis wäna ditsä juerke̱, ata ijuer kal ne shkäke̱ rä käi. 25 Jera etäbä kicha ijula tkawa̱ iwäbala ja̱mi. Jekäi ite iwasu̱a jaree, jera ibäinani; iwäna ji biköle juenani bäi ebä. 26 Jera ite ije patkamini ijuka te ishami iia̱: —Ka ma miwa̱ kuna jukläyäkä tsi̱ne shtä na. 27 Jesús mineju̱mi iwa̱ dulanak wa ra Cesarea Filipo ke̱i sha̱na jukläyäkä tsi̱dala shtä ska. Ñerä ña̱la wà ite ichaka iwa̱ dulanak wa ia̱, te isha: —¿Jiräni ditsä te ishe yi yis dä na? 28 Jera ijewa te ikúka: —Moska te ishe ba rä Juan säwäukewa̱k ni; isaka te ishe ba rä Elías ni; ata isaka te ishe ba rä jile bata shäk wa bakle sha̱ ekla ni. 29 Jera ite ijewa ia̱ ichaka: —Ata ¿ñe jini bas te ishe, yi yis dä na? Jera Pedro te ikúka te isha iia̱: —Ba ne rä Säbäkäkksa̱ rä. 30 Jera Jesús wa̱ ka ijewa pakane ishäk kuna yi a̱ni ia̱. 31 Jekäi ite ijewa paktami ditsä yäbei kiana weikanak ta̱i, ju̱nakksa̱ sä wäkiri wa wa̱, chui tsa̱ku̱i wa wa̱, ñayöle ka̱wei wà wa wa̱, ñakäi kota̱nakwa̱, ñakäi je ukä ska tres día ra shki̱nakka̱ni. 32 Je kte sha ite tsa̱na. Jera Pedro te ikia tsa̱mi iwakei ebä, jeska ite iuñami. 33 Ata ije̱k manewa̱té iwa̱ dulanak wa su̱ak, te Pedro uña, te isha iia̱: —Satanás, ma je̱k tso̱ kju̱awa yis yika. Ka ba wa̱ ibiketsane Säkeklä käi, ata ditsä käi ebä. 34 Jera ite chu̱li̱i̱ wa kia jaté iwa̱ dulanak wa ra ñara, jewa ia̱ ite isha: —Yilé shkakle yis ja̱mi ra, ke je je̱k biketsa, ata je cruz kpöka̱, minak yis da. 35 Ka irä jiye kuna ta, yi je̱k tsa̱tkakleksa̱ ra, je wà iweikarmiwa̱. Ata yi je̱k ju̱aksa̱ weikanakwa̱ yis kju̱ei irä kte baa bata ki̱ka irä ra, je wà ije̱k tsa̱tkämiksa̱. 36 Ñakäi ikuna ka̱jiska ji biköle deksa̱ sa̱ ia̱, ata sa wakei weikanawa̱ ra, ¿jiye je kiar sa̱ ki̱ na? 37 Jera ¿jibä me̱mi sa te sa wakei je̱k tsa̱tju̱a ju̱aklämi na? 38 Jekäi yi äinawa̱ yis ki̱ka, yis te ji sheke̱ ki̱ka, jí sa̱ tso̱ jira manenak wa ebä, ji yakei wakbläk wa ebä wäna ra, jera ñaebä je wakei ki̱ka ditsä yäbei äirmiwa̱ mika̱ je daju̱ni oloi kaleka̱ iKá oloi wà, ángel sikii wa ra ñara ke̱i ska ra.

Marcos 9

1 Ñakäi ite isha ijewa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas kajali jiska wa sha̱ manele wa̱ ka duewa̱ shka̱l ssënak, ata ijewa te Säkeklä gobiernoí su̱a ikjawa̱ju̱ oloi ta ta̱i kjepa. 2 Je ukä ki̱ seis día ra, Jesús te Pedro irä Jacobo irä Juan irä kia jámi iwakwa ebä, ka̱tsä bata ka̱miika. Jeska ra imanenaksa̱ kju̱awa ijewa wäna. 3 Ipaiklä wäñinaka̱ oloo suruuwa̱ si̱, ka̱jiska sua skuäk wa ia̱ ka isuka̱nak je kjekla surulita. 4 Jera ijewa wänaka Elías juena Moisés da ñara, jewa ka̱pakä tso̱ Jesús da. 5 Jera Pedro ktaka̱ te isha Jesús ia̱; —Rabí, ¡bäi ebä sa kajali jiska rä! Sá ma ju yabala yuäk mañatkä: etka ba ia̱, etka Moisés ia̱, etka Elías ia̱. 6 Iwa rä iktaka̱ rä kje ka wabiketsale kuna, je rä ijewa suanacha̱wa̱ ki̱ka. 7 Ñerä mo̱ ja̱nawa̱ te ijewa ki̱kukawa̱. Jera kte ssëna mo̱ ja̱rka je te ishe: “Jí ne rä yis yaba shka̱ta rä. Je ne ktä ssö rä.” 8 Jera plaa ijewa te isu̱a ra, ka yi juena ji̱a ijewa ra, ata Jesús wakei ebä kaldu. 9 Jera ijewa dajuluni ka̱tsä ja̱mi ra, Jesús te ijewa ia̱ isha ka ijewa kiar ji su̱a ite shäk kuna yi a̱ni ia̱, ata ditsä yäbei shki̱rke̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na kjepa. 10 Je ki̱ka ijewa te je kte blawa̱ bitaba iwakwa skabä. Ata iña chakäke̱ iki̱, jini si̱ ishki̱rke̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na je wà räí̱ ki̱ka. 11 Jekjepa ijewa te ichaka iia̱ te isha: —¿Jiye ñayöle ka̱wei wà wa te ishe Elías ne rä däkju̱ säkätäba ni rä na? 12 Jera ite ijewa kúka: —Iyina si̱ ra, Elías ne rä däkju̱ba ji biköle paruäkba rä. Jera ¿jiye iyöle katke te ditsä yäbei ktei she ikiana weikanak ta̱i, ñakäi dokoitsanakwa̱ biköle wa̱ ni rä na? 13 Ata yie ishe bas ia̱, Elías je rä deleju̱ e̱ná; je ukä ja̱mi ijewa te ji wá̱ jishtä iwakwa ki̱ ishena käi, jishtä iyöle katke wa̱ ije ktei yile käi. 14 Ñerä ijewa deni iwa̱ dulanak wa wäki̱ ra, jera ijewa te isu̱a chu̱li̱i̱wa̱ taparte ijewa pája̱mi, ñakäi ñayöle ka̱wei wà wa te ijewa wächakewe̱ kate ta̱i. 15 Jera je chu̱li̱i̱ wa te ije su̱a plaa ra, imale̱te̱nacha̱wa̱ julunaté iwäki̱ ichakäk. 16 Jera ite ijewa ia̱ ichaka: —¿Je rä jibä te bas kju̱atkewe̱ tso̱ ijewa ra na? 17 Jera je chu̱li̱i̱ wa ekla te ikúka: —Sapaktäk, yis wa̱ yis yaba dulaklei detse̱ ba wäki̱. Je rä kololewa̱ wikblu sä ktä wäblewa̱kwa̱ shtä wa̱. 18 Mai ite ikukawa̱ käi ra, ite ija̱we̱ke̱mi. Jera ikjali tjuäke̱ juyaa ikjä na, ikà wächichäke̱, ikararke̱wa̱ därërë. Yie isha ba wa̱ dulanak wa ia̱ ijewa wa̱ ikjäiäkläksa̱, ata ka ijewa ia̱ io̱r. 19 Jera ite ikúka te isha ijewa ia̱: —¡Bas tso̱ jira wa ka ji biketsäk etkabä kuna! ¿Bikö räka̱ yis kiana ji̱a se̱nak bas da rä na? ¿Bikö räka̱ yis kiana ji̱a bas katabläk rä na? Itso̱té 'sia̱. 20 Jekäi ijewa te itsa̱té. Jera je wikblu yakei te ije su̱awa̱ ra, plaa ite je dulaklei paju̱aka̱, je ja̱nawa̱ i̱ski̱, je̱k cha̱ ta̱i, ikjali tjua juyaa. 21 Jera Jesús te ichaka iká ia̱: —¿Bikökje jí o̱naté iukä ja̱mi rä na? Jera ite ikúka: —Iji̱a tsi̱ne raté. 22 Ka̱raa je te ija̱we̱ke̱mi yökö na, ñakäi diklä naka, iwa̱ iktäkläwa̱ ye. Ata ba ia̱ ji o̱nopa ra, ¡ma je̱r ja̱mi sá dälänopa, sá tsa̱tkäk! 23 Jera Jesús te isha: —¿Maikäi ba ia̱ ji o̱nopa ra ni na? Yi te ji biketse etkabä, je ia̱ ji biköle o̱rmi. 24 Jera plaa je dulaklei ká a̱na te isha: —Yis te ji biketse etkabä, ata yis tsa̱tköpa ka yis ia̱ ji biketsar etkabä ki̱ka. 25 Jera Jesús te isu̱a chu̱li̱i̱ ñayitä bitä kja ra, ite je wikblu ñá shtä uña te isha iia̱: —Wikblu sä ktä wäblewa̱kwa̱, sä kukä banewa̱kwa̱, yis te ba ia̱ ishe, ma cho̱ksa̱ ije yika, mik a̱ni ka ba däwa̱ kunani ija̱mi. 26 Ñerä je wikblu a̱na, te dulaklei paju̱wa̱ka̱ni e̱e̱na, kjepa ite ijawa̱ta̱na. Jera ija̱nawa̱ dulewa̱ käi, je ki̱ chu̱li̱i̱ te isha iduawa̱ irä. 27 Ata Jesús te ikukawa̱ ijulaka, je kaka̱ ite. Jekäi ije̱k duaka̱ni. 28 Jesús kjawa̱ju̱ ju ja̱rka ra, iwa̱ dulanak wa te ichaka iia̱ iwakwa ebä: —¿Jiye ka sá ia̱ je kjäierksa̱ rä na? 29 Jera ite ijewa kúka: —Je shtä rä ji a̱ni wà ka kjäienaksa̱ kuna, ata je kjäierksa̱ rä ka̱kie irä bätse irä ebä ne wà. 30 Jeska ra ijewa bitejulu, datéjulu Galilea ke̱i kja̱neka, jera ka ije ki̱ yi a̱ni shene iju̱ñak mai ikatke rä. 31 Ka irä jiye kuna ta, ije te iwa̱ dulanak wa pakteke̱, te isheke̱ ijewa ia̱: —Ditsä yäbei rä ju̱nakksa̱ ditsä jula na, jeska jewa te iktemiwa̱, ata iduawa̱ ukä ska tres día ra ishki̱rmika̱ni. 32 Jeiräta je kte ia̱ ka ijewa je̱r ko̱ne, ñakäi ijewa suanacha̱wa̱ je chakäk iia̱. 33 Ñerä idejuluni Capernaúm ska. Jekäi ikajali ju ska ra, Jesús te ijewa chaka: —¿Jibä te bas ktewe̱ dar ña̱la wà rä na? 34 Jera isi̱wa̱tiacha̱wa̱. Ka irä jiye kuna ta, ña̱la wà ijewa ktewa̱ka̱ ñara yibä rä bakleka̱ bäi si̱ rä te. 35 Jera ije̱tkawa̱, te je doce wa kia jaté, je ia̱ ite isha: —Yi ssëna däkwa̱ isäkätä ye ra, je kiana rä bena bata ye, ñakäi bena kjanaklä ye. 36 Jera ite yaba kukawa̱, duacha̱ ite ijewa sha̱na, je kukacha̱ ite jula naka, jera ite isha ijewa ia̱: 37 —Yi te jí yaba käi wa kiawa̱ yis kie oloi ja̱mi ra, je te rä yis wakei ne kiawa̱. Ñakäi yi te yis kiawa̱ ra, ka je rä yis ebä kuna, ata je te rä yis patkäkté ne kiawa̱. 38 Jera Juan te isha iia̱: —Sapaktäk, sá te ekla su̱a, je te be kjäie kaldu ba kie oloi ja̱mi. Ata ka irä sajewa ja̱mi kuna, ki̱ka sá te iwätkewa̱. 39 Ata Jesús te ikúka: —Ka bas te iwätkewe̱ kuna. Ka irä jiye kuna ta, yi te jile wá̱ täkili ta yis kie oloi ja̱mi ra, jera ka je ia̱ je itä ki̱ka yis yinak yakei. 40 Tsa̱na ra, yi rä ka kju̱atkäk kuna sa ra, jewa rä saje wa ra. 41 Jekäi yi te bas tia etka diklä kjela kakjelabä wà yis kie oloi ja̱mi, bas dä Säbäkäkksa̱ ja̱mi ki̱ka ra, jera kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je wakei ia̱ ji säkei ta dämiksa̱ ka wäshäkwa̱ a̱ni. 42 “Yi te jí tsi̱dala yis biketsäk wa manele shiriwa̱wa̱ ra, bäi si̱ ije ia̱ ra rä je wakei kuli kicha ja̱mi jak waunak burro wà shtä mo̱noka̱pa, jekäi iwakei ju̱nomipa däyë naka. 43 Jekäi bä jula te bä shiriwa̱wa̱ ra, je tiö ju̱omi. Bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä kjäwa̱ sa̱ se̱naklä kseka ska jula medelewa̱, ata ka minakju̱ kuna jula botkäwe sä tuläklämi ska, yökö ka wäita̱nak kuna ja̱rka, 44 mai ijewa chichöñaí rä ka duäk kuna, ñakäi yökö rä ka wäita̱nak kuna ska. 45 Ñakäi bä klä te bä shiriwa̱wa̱ ra, je tiö ju̱omi. Bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä kjäwa̱ sa̱ se̱naklä kseka ska klä ialewa̱, ata ka ju̱nakmi kuna klä botkäwe sä tuläklämi ska, yökö ka wäita̱nak kuna ja̱rka, 46 mai ijewa chichöñaí̱ rä ka duäk kuna, ñakäi yökö rä ka wäita̱nak kuna ska. 47 Ñakäi bä wäbala te bä shiriwa̱wa̱ ra, je yöksa̱. Bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä kjäwa̱ Säkeklä gobierno ska wäbala ta etkabä, ata ka ju̱nakmi kuna wäbala botkäwe sä tuläklämi ska, 48 mai ijewa chichöñaí rä ka duäk kuna, ñakäi yökö rä ka wäita̱nak kuna ska. 49 “Biköle ki̱ka yökö mirmi idäyeí ye. 50 Däyë rä bäi, ata iianawa̱ ka kjei ta ji̱a ra, jera ¿jibä wà je bäirmini na? Jekäi däyë käi se̱newo̱ bas wakwa ja̱mi, ñakäi bas se̱no bitaba ñara ekla ekla.”

Marcos 10

1 Jeska ije̱ka̱ka̱ mineju̱ demi Judea ke̱i ki̱, ñakäi Jordán a̱mikata. Jekäi etäbä kicha chu̱li̱i̱ wa tapanawa̱ ije katke ska. Jera ite ijewa paktamini iwädular käi. 2 Jera fariseo wa ñasikawa̱ iwäja̱mi te iwächakewa̱ wäsi̱wa: —¿Ka̱ tso̱ jäiyi wa wa̱ ise̱naklä jäkläwa̱ na? 3 Jera ite ikúka te isha ijewa ia̱: —¿Jini Moisés wa̱ bas pakaleta̱na iwa̱k rä? 4 Jera ijewa te ikúka: —Moisés te ka̱ ma̱ rä ñajewa̱ äyëí yuäkksa̱ ipatkäklämi. 5 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Bas je̱r dä därërë ki̱ ite je ka̱wei yuata̱na bas ia̱. 6 Ata säkätä ji yönaksa̱ ra, Säkeklä te sa yuaksa̱ rä ‘jäiyi irä alaklä irä.’ 7 Je bata ki̱ka jäiyi wa rä iká irä ia̱mi irä jäkwa̱ta̱na ije̱k bawa̱kläwa̱ ialaklä ra. 8 Jekäi je bol wa dämiwa̱ eklabä yaka ye. Jekäi ka ijewa rä bol ji̱a kuna, ata ijewa rä ekla yaka yebä. 9 Je ki̱ka sä yälilewa̱ Säkeklä wa̱ ñaja̱mi, je ke butsa ju̱ami sa̱ ku̱. 10 Ijewa dejuluni ju ska ra iwa̱ dulanak wa te je ktei chakani iia̱. 11 Jera ite ijewa ia̱ isha: —Yi te ialaklä jawa̱ta̱na, se̱nawa̱ni isaka ra, jera je rä imaner iukä ja̱mi. 12 Ñaebä alaklä te ijäiyi jawa̱ta̱na, se̱nawa̱ni isaka ra, jera je rä imaner. 13 Jera yabala de ja iwäki̱ ijula tkäkläwa̱ ijewa ja̱mi, ata iwa̱ dulanak wa te jewa uña. 14 Ñerä Jesús te je su̱a ra, je te ije kju̱atkewa̱wa̱ te isha ijewa ia̱: —Yabala jöwa̱ ibitäklä yis wäki̱ka, ke iwätkewa̱. Ka jiye kuna ta, ijewa käi wa ne dämiwa̱ Säkeklä gobierno ja̱mi rä. 15 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yi wa̱ ka Säkeklä gobiernoí kinewa̱ jishtä yaba käi ra, a̱ni ka idäkwa̱ je ja̱mi. 16 Jekäi ite ijewa kukacha̱ jula na, jewa ki̱ ijula ma̱ka̱, jekäi ji bäi sha ite o̱nak ijewa ia̱. 17 Jeska ije̱k tsa̱ksa̱ minakju̱ ra, ekla daju̱ tu̱lee, je̱tkawa̱ köchöwä ki̱ iwäja̱mi, te ichaka iia̱: —Sapaktäk se̱nak wämo, ¿ji we̱ yie, yis ia̱ se̱ne jekjeye däkläksa̱ däli ukä ye rä na? 18 Jera Jesús te isha iia̱: ¿Jiye ba te yis kie wämo ni na? Yi a̱ni rä ka wämo kuna, ata ekla ebä ne rä wämo rä, je rä Säkeklä. 19 Ñera ba wa̱ jini sa pakale ji wa̱k ju̱ñer: ‘Ke sa ktawa̱. Ke ma manena. Ke ba jakbla. Ke ji shaka̱ ka̱yue wà ñakjatiäklä shtä ska. Ke sa saka waña. Ba ká irä, ma a̱mi irä, dälätsö.’ 20 Jera ije te isha: —Sapaktäk, je biköle rä wao̱leté yis wa̱, yis ji̱a tsi̱ne raté. 21 Jera Jesús te isu̱a jaree, jekäi ije̱r ja̱mi idälänawa̱ te isha iia̱: —Etka ska bä sher ji̱a: ma cho̱ bä ji tso̱ biköle watju̱ak tulämi, je säkei mo ka jita wa ia̱, jekäi ra ba ia̱ ji säkei ta dämiksa̱ ka̱jöir ska. Je ukä ska bä kute minak yis da. 22 Ñerä idokonawa̱ je kte yika, imineju̱mi je̱r ialewa̱, ije rä jile ta ta̱i ki̱ka. 23 Jera Jesús te ipája̱mi wa su̱a, jera ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Blu wa ia̱ ra därërë si̱ dewa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi rä. 24 Je kte te iwa̱ dulanak wa male̱cha̱cha̱wa̱, ata Jesús te ishani ijewa ia̱: —Yabala rikäla, därërë si̱ dewa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi rä. 25 Tjabana si̱ camello kjäksa̱ju̱ tuluk wä ña̱la ja̱rka rä, ata därërë si̱ blu däwa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi rä. 26 Jera ijewa male̱te̱nacha̱wa̱ ki̱ta si̱, te isha ñaia̱: —Jekäi ra, ¿yi tsa̱tkermiksa̱ rä na? 27 Jera Jesús te ijewa su̱a, jera ite isha: —Ditsä ia̱ ka je o̱nak, ata Säkeklä ia̱ ka irä jekäi kuna. Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä ia̱ ji biköle o̱r dawa̱. 28 Jera Pedro te ishami iia̱: —Ñera sá wa̱ ji biköle rä jalewa̱ta̱na sá minaklä ba ra. 29 Jera Jesús te ikúka: —Kte si̱ wà yis te ishe bas ia̱, yi te iju iräle, iel wa iräle, ikuta wa iräle, ia̱mi iräle, iká iräle, iyabala iräle, ika̱ iräle, je jawa̱ta̱na yis kju̱ei ki̱ka iräle, kte baa bata ki̱ka iräle ra, 30 jera jí ke̱i ska je wakei ia̱ je säkei me̱rmini cien cien, ju käi, el wa käi, kuta wa käi, a̱mi wa käi, yabala käi, ka̱ käi, jeiräta sälwi su̱neje jije; ñakäi sa̱ ke̱i däke̱wa̱ ji̱a ska, je wakei ia̱ se̱ne jekjeye me̱rmi. 31 Ata chu̱li̱i̱ delewa̱ isäkätä ye kolormiwa̱ ibatala ye, ata delewa̱ ibatala ye dämiwa̱ni rä isäkätä wa ye. 32 Ijewa damijulu ña̱la wà däkka̱ Jerusalén ka, jera Jesús damiju̱ ijewa wätsa̱k. Ijewa male̱te̱necha̱wa̱, ñakäi ira dami wa suanacha̱wa̱. Jera ite je doce wa kia jámi ni iwakwa ebä, jewa ia̱ ite ji o̱r mar iukä ja̱mi rä pakami: 33 “¡Jikäi issö! Sa damika̱ rä Jerusalén ka, jeska ditsä yäbei ju̱rmiksa̱ chui tsa̱ku̱i wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa irä ia̱, jewa te iktei wabiketsemiksa̱ duäkwa̱, kjepa ijewa te je ju̱emiksa̱ ka̱ etkä wa ia̱. 34 Jewa te je ja̱ñetsemi, ikjali tjuämi ija̱mi, te ikpemi, kjepa ijewa te iktemiwa̱. Ata je ukä ska tres día ra ishki̱rmika̱ni.” 35 Jekäi Zebedeo yabala Jacobo irä Juan irä, ñasikawa̱ alemana ije wäja̱mi te isha iia̱: —Sapaktäk, sa̱ ki̱ ba shena ji wa̱k sá ia̱, ji kieke̱ sá te ba ia̱ käi. 36 Jera ite ichaka ijewa ia̱: —¿Ji sherke̱ bas ki̱ yis wa̱ o̱nak bas ia̱ rä na? 37 Jera ijewa te isha iia̱: —Ka̱ mo̱ sá ia̱, ba oloi kanaka̱ ra sá ñajäkläkläwa̱, ekla bä jula wämo kja̱ne, ekla bä jula shule kja̱ne. 38 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Ka bas je̱r ko̱ne ji kieke̱ bas te rä ia̱. Jera copa wayanak yis wa̱ ¿je wayarmi bas ia̱ na? Iräle, ji wà yis dä wäoka̱nak ¿je wà bas ia̱ wäoka̱nermi na? 39 Jera ijewa te ikúka: —Sá dormi. Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Copa wayanak yis wa̱ je wayemi bas te, ñakäi ji wà yis dä wäoka̱nak je wà bas wäoka̱nami. 40 Ata je̱tkäkwa̱ yis jula wämo kja̱ne yis jula shule kja̱ne, ka yis ia̱ ka̱ kuna je ma̱klä, ata je rä yi ia̱ irä yolole kja jewa ia̱. 41 Jekäi isaka diez te je ssa ra, ijewa kju̱atkacha̱wa̱ Jacobo irä Juan irä ra. 42 Jera Jesús te ikia jaté te isha ijewa ia̱: —Bas wa̱ iju̱ñer manele rä ju̱ñenak ka̱jiska wa tsa̱ku̱i wa ye ra, jedigidagawa te ijewa patkeke̱, ñakäi ijewa sha̱na oloi ta wa te ka̱wei me̱ke̱ därërë ijewa ia̱. 43 Ata bas sha̱na ka jekäi ikiar, ata yi ssëna deka̱ te bäi si̱ bas sha̱na ra, je kiana rä bas kjanaklä ye. 44 Ñakäi yi ssëna däkwa̱ isäkätä ye bas sha̱na ra, je kiana rä bena kjanaklä ye. 45 Ka irä jiye kuna ta, ditsä yäbei ka je de ne rä kjanak kuna, ata je de rä kjanaklä ye, ñakäi je̱k ju̱akksa̱ sä chu̱li̱i̱ wa tsa̱tju̱ak ju̱ami. 46 Ñerä idemijulu Jericó ska. Jera je Jericó ska imineju̱ iwa̱ dulanak wa irä, ditsä chu̱li̱i̱ wa irä ra, jera ekla ka wä wajuenak kuna kie Bartimeo ni, je rä Timeo yaba, katke ña̱la kjä ja̱mi inaklä kaku kiäk. 47 Je te issa Jesús Nazaret wa ne irä ra, ia̱nami te isha: —¡Jesús, David yäbei, ma je̱r ja̱mi yis dälänopa! 48 Jera chu̱li̱i̱ te iuña isi̱wa̱tiäkläwa̱, jeiräta ije a̱na ji̱a ki̱ta si̱: —¡David yäbei, ma je̱r ja̱mi yis dälänopa! 49 Ñerä Jesús je̱k wäkukawa̱ te isha: —Ikiöté. Jekäi ijewa te je ka wä wajuenak kuna kiaté, te isha iia̱: —Ba ssëno täkii. Ma je̱köka̱, bä kieke̱ ite. 50 Jera je te ije̱k ki̱ shönak ju̱amita̱na, ije̱k kpa plaa deju̱té Jesús wäki̱. 51 Jera Jesús te ichaka iia̱: —¿Ji shena ba ki̱ yis wa̱ o̱nak ba ia̱ rä na? Jera je ka wä wajuenak kuna te isha iia̱: —Rabí, yis me wä wajuerpa. 52 Jera Jesús te isha iia̱: —Ma cho̱ni. Ba te ji biketsa etkabä wà ba tsa̱tkenaksa̱. Jera plaa ra ije wä wajuena, jekäi imineju̱ ira ña̱la wà.

Marcos 11

1 Mika̱ ijewa damijulu kja Jerusalén ska, Betfagé irä Betania irä ska, Olivo Yäkä Bata ñak ska ra, Jesús te iwa̱ dulanak wa patkami bol. 2 Jewa ia̱ ite isha: —Bas cho̱ a̱mi bas wäsaka jukläyäkä tsi̱ne juerke̱ ska. Bas kjawa̱julu jeska ra, ñawäsaka bas te burro yaba ku̱emi mo̱lewa̱, yi a̱ni ka je̱tkerba iki̱ käi; bas te je yeksa̱ tse̱té. 3 Ata yilé te bas ia̱ ishe: ‘Je rä bas ji shä’ í̱ ni ra, bas te ikúke: ‘Säkekewa ne ki̱ isherke̱ rä, ata jirä ite ipatketéni.’ 4 Jekäi ijewa minejulu, te burro yaba ku̱a mo̱lewa̱ ju ektaka ikjäshtäklä ska, ña̱la ukä botkä ukä ska, jekäi ijewa te je yaksa̱. 5 Jera manele tso̱ jeska wa te ijewa iia̱ isha: —¿Je rä bas ji shä burro yaba yäkksa̱ na? 6 Jera ijewa te ikúka jiräni Jesús te ishami ijewa ia̱ käi, jera ite ijewa jawa̱. 7 Ñerä je burro yaba detse̱ ijewa wa̱ Jesús wäki̱, je ki̱shuawa̱ ijewa te iwakwa wa̱ shönak je̱k ki̱ wà, je ki̱ ije̱tkaka̱. 8 Jekäi chu̱li̱i̱ te iwa̱ shönak je̱k ki̱ je shuami ña̱la ki̱, ata isaka te ka̱kä tia shuami. 9 Jera iwätsa̱k dami wa irä iitäki̱ datse̱ wa irä kjoyir dami: “¡Hosana! ¡Bäije ale daju̱ Säkekewa kie ja̱mi rä! 10 Bäije ale sa ká David gobiernoí däke̱wa̱ ji̱a rä. ¡Hosana ikjeiyinopa ka̱sha̱a̱ si̱ ska! 11 Jekäi Jesús kjawa̱ju̱ Jerusalén ska, mineju̱ Temploka. Jeska ite jibä tso̱ biköle su̱a. Ata ka̱tuir dawa̱ irä ki̱ka ibiteju̱ni doce wa ra Betania ka. 12 Bulirishtä ra Betania ska iminejuluni, jera iktawa̱ bäli te. 13 Jera higuera kate kä ta su̱a ite beshyeka, jekäi imineju̱ isu̱ak wä ta irä í̱ ki̱ka; ata idemi iska ra, ka iwä juena, kä ja̱r ebä irä, ka irä higo wänaklä ke̱i kuna ki̱ka. 14 Ñerä ite je ia̱ isha: —Mik a̱ni ke yi ku̱ bä wä kätöpa ji̱a. Jera iwa̱ dulanak wa te je ssa. 15 Jera idemijuluni Jerusalén ka, kjawa̱ju̱ Templo na. Jera ije̱kaka̱ jile watju̱ak wa, jile tju̱ak wa tso̱ Templo ska patkä tuläkksa̱ je ektaka, ñakäi ite inaklä manewa̱k wa mesa irä, namala watju̱ak wa kalwá irä, je manewa̱ tulami. 16 Ñakäi ka iwa̱ ka̱ me̱ne kuna yi a̱ni ia̱ ikjäkläju̱ däli wäkseka Templo kja̱ne. 17 Jera ite sa pakta te isha ijewa ia̱: —¿Ka iyöle katke rä: “Yis ju kirmi rä ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa biköle ka̱kiäklä jui ni na?” Ata bas te je iawa̱wa̱ jakbläk wa ñabläklä jui ye. 18 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä jewa te je ktei ssa ra, ijewa te ibiketsa maikäi ra ite iktemiwa̱. Ata isuanacha̱wa̱ iyika, je rä ditsä biköle male̱cha̱cha̱wa̱ ite sa pakteke̱ te ki̱ka. 19 Jekäi ka̱tuir dawa̱ kja ra, je jukläyäkä ska iminejulumi. 20 Sa̱ñireebä ikjamini ra, ijewa te isu̱a ra, ale higuera je ssi̱nawa̱ kalabe ñak kichaje. 21 Jera Pedro je̱r ja̱na te isha Jesús ia̱: —Rabí, isu̱o. Je higuera ia̱ ba te ji yakei sha o̱nak, je ssi̱nawa̱. 22 Jera Jesús te ikúka te isha ijewa ia̱: —Bas ku̱ Säkeklä biketsö. 23 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yi te ishe jí ka̱tsä ia̱: “Bä tse̱no ju̱nomi däyë naka” ni ra, ka biketsale kuna ije̱r ska kaile ni ra, ata ite ibiketsa ji sha ite je o̱rmi si̱ ra, jera je o̱rmi iia̱. 24 Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱, ji kieke̱ bas te käi ka̱kie wà, je biketsö etkabä, je rä me̱le kja bas ia̱ ni, jera je o̱rmi bas ia̱. 25 Bas je̱k duäraka̱ ka̱kiäk ra, ikuna ji te bas kju̱atkewe̱ke̱ sa saka ra, je jöwa̱ bitaba bas ku̱, je rä ñakäi bas Ká se̱nak ka̱jöir wa̱ bas jäkläwa̱ bitaba bas shirile ki̱ka. 26 Ata ka bas wa̱ sa saka janewa̱ bitaba ra, ñaebä bas Ká se̱nak ka̱jöir wa̱ ka bas janakwa̱ bitaba bas shirile ki̱ka. 27 Jekäi idemijuluni Jerusalén. Jera ishkä kaldu Templo ska ra, chui tsa̱ku̱i wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa irä, sä wäkiri wa irä, jewa demijulu iwäki̱. 28 Jewa te ichaka iia̱: —¿Yibä ka̱wei wà ba te jekäi iwe̱ke̱ rä na? ¿Yi te ba ia̱ ka̱wei ma ba wa̱ jekäi iwa̱klä rä na? 29 Ata Jesús te ijewa kúka: —Yis ma etka bas chakäk, bas te yis kúka ra, yie ishemi bas ia̱ yibä ka̱wei wà yie jekäi iwe̱ke̱ rä käi. 30 Juan te sä wäukewa̱, ¿je datse̱ rä ka̱jöir ska na, ata ditsä ska na? Yis kúkö bas ku̱. 31 Jera ijewa te ipaka ñaia̱ te isha: “Sa te ikúkemi ka̱jöir ska ni ra, tsi ite ishe rä: ‘Jekäi irä ra, ¿jiye ka bas wa̱ iktä kolone rä na?’ 32 Ata sä te ikúkemi ditsä ska ni ra, je rä däläna.” Je rä ijewa suanacha̱wa̱ chu̱li̱i̱ yika, biköle ia̱ ra iyina si̱ Juan rä jile bata shäk ki̱ka. 33 Jekäi ijewa te Jesús kúka te isha: —Ka sá wa̱ iju̱ñer. Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Ñaebä ka yis wa̱ iyinak bas ia̱, yibä ka̱wei wà yis te jekäi iwe̱ke̱ rä ni.

Marcos 12

1 Jekjepa ite ijewa ia̱ ji pakami jile she ja̱mi jikäi: “Ekla te uva yäkä je̱wa̱ bakla, kjätkaksa̱ ite shkiritke, ite iwä wätuäklä bia, ñakäi ikjänanaklä yua ka̱sha̱a̱, jekäi ite je peitata̱na shka̱bläk wa ia̱, kjepa iwakei mineju̱mi ka̱ ka̱mii. 2 Iwä älinaklä ke̱i ska ra, ite kjanaklä ekla patkaté je shka̱bläk wa wäki̱, uva yäkä wä moska kukäk. 3 Ata ijewa te je kukawa̱ kpa ta̱i, patkamini ite jula wäyaka. 4 Jera ite kjanaklä el patkaténi ijewa wäki̱, ata ijewa te je kpa itsa̱ku̱ na, iweika diekjela. 5 Jera ite iel patkaténi, ata je ktawa̱ ijewa te. Jekäi ite isaka patkaténi chu̱li̱i̱, jewa moska kpa ite, moska ktacha̱wa ite. 6 “Ñerä ekla ebä a̱ta̱na iwakei ia̱, je rä iyaba iwa̱ shka̱ta; bata jekje ra ite je patkaté ijewa wäki̱, te isha: ‘Yis yaba je dälätsemiwa̱ ijewa te.’ 7 Ata je shka̱bläk wa te isha ñaia̱: ‘Ije ne ia̱ iká däli ukä rä däkksa̱ rä; je ki̱ka sä shkä iktäkwa̱, jera ji rä däkksa̱ iia̱ je dämiksa̱ saje cha ye.’ 8 Jekäi ijewa te je kukawa̱ ktawa̱, nu̱l ju̱aksa̱ ite uva yäkä ektaka. 9 “Jera ¿jibä we̱mi je uva yäkä wakei te na? Je bitämi te je shka̱bläk wa weikeche̱miwa̱, kjepa ite uva yäkä me̱mini isaka ia̱. 10 “¿Ka bas wa̱ kte yöle jikäi rä wayile na? Je te ishe rä: ‘Jak ju̱leksa̱ ju yuäk wa wa̱, je ne rä delewa̱ ju ñak wäkukäk bäi si̱ ye rä. 11 Säkekewa ne wa̱ je o̱le rä, juer ta baa si̱ sä wäna rä.’ ” 12 Jera ijewa je̱r ku̱a ite ra ijewa ne sha ite je jile she ja̱mi rä, je kju̱ei ijewa te ibiketsa maikäi ra ite ikukemiwa̱; ata ijewa suanacha̱wa̱ ditsä yika, je ki̱ka ijewa te ijawa̱ minejulu iyika. 13 Je ukä ska ijewa te fariseo wa irä, Herodes ja̱mi wa irä sha̱ patkami iwäki̱ iwächakewa̱k wäsi̱wa, jiräni iwa̱ ishä ta í̱ ki̱ka. 14 Jewa dejulu te isha iia̱: —Sapaktäk, sá wa̱ iju̱ñer ba ktä rä bulee, jekäi ba ia̱ ra yi irä käi, ka je rä ji iá kuna. Ka irä jiye kuna ta, ka ba te sa̱ su̱e rä sa pa juer ebä wà kuna, ata ba te sa pakteke̱ rä bulee maikäi shke Säkeklä ja̱mi rä je ktei wà. Jekäi ¿ka̱ tso̱ inaklä ma̱klä César ia̱ na, ata kai? ¿Sá te ime̱ na, ata ka sá te ime̱? 15 Ata ijewa te ji sheke̱ rä kjäbata ebä wà te ije̱r ku̱a, jekäi ite isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas te yis mable su̱eke̱ wäsi̱wa rä na? Denario cho̱té 'sia̱ yis wa̱ su̱nak. 16 Jera ijewa te icha̱mi iia̱, jera ite ijewa ia̱ ichaka: —¿Yibä me̱i jí rä, yibä kie yöle ija̱mi rä na? Jera ijewa te ikúka: —César je̱. 17 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Jera ji rä César ia̱ je mo César ia̱, ata ji rä Säkeklä ia̱ je mo Säkeklä ia̱. Jekäi jewa male̱cha̱cha̱wa̱ ije te. 18 Ñerä saduceo wa demijulu iwäki̱. Jewa te ishe rä ka sä rä shki̱nakka̱ni kuna; jewa te ichaka iia̱ te isha: 19 —Sapaktäk, Moisés wa̱ iyöleta̱na sa̱ ia̱ rä: ‘Ikuna manele el duawa̱ te ise̱naklä ju̱ata̱na, ka yaba a̱ta̱leta̱na kuna ra, iel se̱rwa̱ni je alaklä ra, yaba su̱ak iel yäbei ye.’ 20 Jekäi ñael wa ebä bakle siete; ikibi si̱ se̱nawa̱ alaklä ra, ata je duawa̱ ka yäbei a̱ta̱leta̱na kuna. 21 Jekäi iel se̱nawa̱ni ira, ata ñaebä je duawa̱ ka yaba a̱ta̱leta̱na kuna. Je su̱ta iel idäkläka̱ mañal ukä ja̱mi io̱na ñaebä. 22 Jekäi ebä je siete wa biköle duacha̱wa̱ ka yäbei a̱ta̱leta̱na kuna; bata jekje ra je alaklä duawa̱ ñaebä. 23 Jekäi je siete wa wa̱ ibakle ialaklä ye ra, jera sa̱ shki̱rke̱ka̱ni ska ra ijewa shki̱naka̱ni ra, ¿mane si̱ se̱naklä ye ije dämiksa̱ni rä na? 24 Jera Jesús te ijewa kúka: —Ka bas je̱r ko̱ne kte yöle ia̱, ñakäi Säkeklä täkili ia̱; ¿ka irä je ne ki̱ bas shirinacha̱wa̱ rä na? 25 Iwa rä ijewa shki̱rke̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na ra, ka jewa rä se̱nakwa̱ kuna, ñakäi ka jewa rä me̱nak kuna se̱nakwa̱, ata jewa rä jishtä ángel wa tso̱ ka̱jöir ska käi. 26 Ata dulecha̱wa̱ wa rä shki̱nakka̱ni je wapakäklä ra, Moisés wa̱ äyë yöle ki̱ ipakale, maikäi Säkeklä kta ira kal yaba ska käi, je te isha rä: ‘Yis dä Abraham Kekläí, Isaac Kekläí, Jacob Kekläí’ ni ¿je ktei ka wayíle bas wa̱ na? 27 Ka ije rä dulecha̱wa̱ wa Kekläí kuna, ata ije rä sä kseka wa ne Kekläí. Ata e̱e̱na bas shirinacha̱wa̱ rä. 28 Jera ñayöle ka̱wei wà wa ekla deju̱, je te ijewa ñawächake̱wa̱ tso̱ je ssa. Jera je te isu̱a ite ijewa kúka rä bäi ra, je te ichaka iia̱: —¿Sa pakale ji wa̱k etkä etkä biköle ska ra, mane rä isaka tsa̱ta rä na? 29 Jera Jesús te ikúka: —Jí ne rä ibäi si̱ rä: ‘¡Israel wa, issö! Säkekewa saje wa Kekläí, je Säkekewa rä eklabä. 30 Ba ku̱ Säkekewa ba Kekläí shka̱li̱blö ma je̱r ska ji tso̱ kalabe wà, ba wakei kalabe wà, bä ka̱biketsä kalabe wà, bä täkili kalabe wà.’ 31 Je itäki̱ rä jikäi: ‘Ba ku̱ ba saka shka̱li̱blö jishtä ba wakei je̱k shka̱l käi.’ Jí sa pakale ji wa̱k botkä je tsa̱ta ka isaka kuna. 32 Ñerä je je̱k yöle ka̱wei wà te isha ia̱: —Sapaktäk, bäi ba te isha je rä iyina si̱, ije rä eklabä, ka isaka kuna, ata ije ebä. 33 Je ki̱ka ishka̱li̱ble sa̱ je̱r ska ji tso̱ kalabe wà, sa̱ je̱rikäke̱ kalabe wà, sa wakei kalabe wà, sä täkili kalabe wà, ñakäi sa saka shka̱li̱ble jishtä sa wakei je̱k shka̱l käi, je rä jile däläwe̱, jile me̱ka̱ iwänaka bena tsa̱ta. 34 Jera Jesús te issa ra je ka̱wei wà sä yuäk te ikúka rä je̱r ta käi, jera ite isha iia̱: —Ka ba rä butsäleju̱mi kuna ka̱mii Säkeklä gobiernoí yika. Jeska ra ka yi a̱ni wa̱ iwächakewa̱klei ji̱a. 35 Jekäi Jesús te sa pakte kate Templo ska ra, ite ijewa chaka te isha: —¿Jiye ñayöle ka̱wei wà wa te ishe Säbäkäkksa̱ rä David yäbei ni rä na? 36 Ñera David wakei wa̱ iyile Wikblu Sikina oloi ja̱mi rä: “Säkekewa te isha yis Säkekewaí ia̱: Ma je̱tköwa̱ yis jula wämo kja̱ne, bikökje yie bä bolki wa tulacha̱wa̱ bä klä tkäkläka̱ iki̱ka kje.” 37 Jekäi David wakei te ikia Säkekewa ni ra, ¿maikäi jera je rä iyäbei rä na? Jera chu̱li̱i̱wa̱ te iktä ssa bäi ebä. 38 Jekäi ite sa pakte rami ji̱a te isha: “Bas se̱no je̱r ki̱i̱ ñayöle ka̱wei wà wa yika. Jewa ssërke̱ rä shkäk paiklä so̱lo̱rbe wà, ijewa wäbätsä rä ime chakarpa sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska wà, 39 ñapaktäklä jui ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä tso̱ wà, yakana mar ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä tso̱ wà. 40 Jewa te alaklä wa chichö wa ju bäke ju̱eke̱mi, ñakäi ijewa ka̱kiäke̱ jaree kje juenak ebä. Jewa buka̱nami e̱e̱na si̱.” 41 Je ukä ska Jesús je̱tkawa̱ ofrenda jiäklä jui wäja̱mi, je te maikäi biköle te inaklä jie kate ijui naka rä je su̱e kalme. Jera blu wa chu̱li̱i̱ te ijie kate ta̱i. 42 Jera ekla alaklä chichö ka jita deju̱, je te inaklä wäka botkä tsi̱dala si̱ jiawa̱, säkei ta cuadrante etka. 43 Ñerä ite iwa̱ dulanak wa kia jaté iwäja̱mi, jewa ia̱ ite isha: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je chichö ka jita te ijia rä biköle te ijieke̱ ofrenda jiäklä jui ja̱rka je tsa̱ta. 44 Ka irä maikäi kuna ta, biköle te rä iwa̱ ji tso̱ ta̱i wäukäla ne jia rä, ata je ka jita te rä ji tso̱ iwa̱ kalabe, ije̱k se̱newa̱klä kalabe ne jia rä.

Marcos 13

1 Templo ska ideksa̱ju̱ ra, iwa̱ dulanak wa ekla te isha iia̱: —Sapaktäk, ¡Jí kje kje jak tso̱ su̱o! ¡Jí kje kje ju tso̱ su̱o! 2 Jera Jesús te isha iia̱: —¿Bas te jí ju tso̱ ta̱i ta̱i su̱a na? Jeska jak etka a̱ni ka a̱ta̱nak isaka bata ki̱ka, ka miletkäwa̱ kuna käi. 3 Jekäi ije̱tkawa̱ Olivo yäkä Bata ska Templo wäsaka. Jera Pedro irä Juan irä Jacobo irä Andrés irä, jewa te ichaka iia̱ iwakwa ebä: 4 —“Sá ia̱ ishö: ¿bikökje jile o̱rmi jekäi rä na? ¿Jibä juermi säkätäba ijuenaklä ye je biköle o̱r mar kja irä na?” 5 Jera Jesús te ishami ijewa ia̱: —Bas se̱no tsa̱na ka yi a̱ni wa̱ bas wäyuäkläwa̱. 6 Chu̱li̱i̱ dämi ji̱a yis kie ja̱mi ishäk: ‘Yis ne irä’ ni, jewa te chu̱li̱i̱ wäyueche̱miwa̱. 7 “Mika̱ bas te ipalei ssa ñabukanate iräle, ñabukana mar iräle, jera ke bas je̱r ianak. Ikiana o̱nak rä jekäi, jeiräta ka sa̱ ke̱i e̱rwa̱ba. 8 Jera ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa ñajämika̱ ñakpäk ñara, ka̱ tsa̱ku̱i wa ñajämika̱ ñakpäk ñara. Ka̱ wäbuka̱nami ka̱ etkä etkä ska. Bäli ja̱rmi sa̱ ki̱. Je rä jishtä alaklä wa duäksa̱ yaba ki̱ käi. 9 “Ata bas se̱no tsa̱na je̱k ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, bas tulurmiksa̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa ia̱. Bas buka̱nami ñapaktäklä jui shtä ska. Bas jäklermika̱ ka̱ wäkiri wa wäja̱mi, ka̱ tsa̱ku̱i wa wäja̱mi, yis kju̱ei, bas wa̱ yis ktei shäklä ijewa ia̱. 10 Ata säkätäba kte baa ne kiana wapauta̱nakksa̱ ka̱ biköle ska rä. 11 Jekäi mika̱ bas ma jar tulunakksa̱ ra, ke bas je̱r ianak jini bas te ishemi käi. Ata je wäsaka ji me̱rke̱ bas ia̱ yinak käi, je shö bas ku̱. Ka irä jiye kuna ta, ka je rä bas wakwa ktäke̱ kuna, ata je rä Wikblu Sikina ne ktäke̱ ki̱ka. 12 Jera iel te iel ebä ju̱emiksa̱ kota̱nakwa̱; ñakäi iká te iyaba ju̱emiksa̱ kota̱nakwa̱; ñakäi iyabala manermika̱ iká wa ktäkcha̱wa̱. 13 Jekäi biköle te bas dokoitsemiwa̱ yis kie kju̱ei. Ata yi chatkawa̱ ma rä ibata jekje ra, je rä tsa̱tkenakksa̱. 14 “Ata mika̱ bas te isu̱e ale ji dokoitsalewa̱ ji weikäkwa̱ e̱e̱na je dewa̱ mai ka ikiar däkwa̱ shtä ska ra (je kte washäk je̱r ko̱nopa je ia̱), jera yi tso̱ Judea ska julunomipa ka̱tsä naka iyika. 15 Yi kaldu ju tsibata yöle shpatke ki̱ ra, ke je bitawa̱ni kjäkwa̱ iju na jile tso̱ tsa̱kksa̱. 16 Yi kaldu shka̱bläklä ska ra, ke ibitani shäbeka iwa̱ shönak je̱k ki̱ tsa̱k. 17 ¡Wekte je ke̱i ska alaklä wa tso̱ kjä ye wa rä, ñakäi tsu ma̱ke̱ ji̱a wa rä! 18 Bas ka̱kiö ka je o̱naklä kuna ka̱ tse̱l ke̱i wà. 19 Ka irä jiye kuna ta, je ke̱i ska sä weikarmi, ka jekäi weikane bakle mik a̱ni säkätä ji yöleksa̱ yuaksa̱ Säkeklä te skaté bite rä jira kje, ñakäi je su̱ta ji ka o̱nakni mik a̱ni. 20 Ikuna Säkekewa ku̱ ke je ke̱i wäja̱wo̱pa ra, yi a̱ni ka tsa̱tkenakksa̱; ata sä kolole wa kolole iwa̱ jewa bata ki̱ka ite je ke̱i wäja̱we̱miwa̱. 21 “Jera ikuna yilé te ishe bas ia̱: ‘¡Issö! Säbäkäkksa̱ kaldu jiska’ ni iräle, ‘¡Issö! Ikaldu a̱mi ska’ ni iräle, jera ke iktä kuka. 22 Ka irä jiye kuna ta, sä wäyuäk sä bäkäkksa̱ ye wa irä, jile bata shäk ye wa irä, ñajämika̱ te ijuenaklä shtä irä, ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä irä kjashemi, sä kolole wa kuna wäyönak ra, jewa wäyönakläwa̱pa ye. 23 Ata bas se̱no je̱r ki̱i̱, yie ji biköle bata sha bas ia̱ ña̱la wätsa̱kba ki̱ka. 24 “Ata je weikane ta̱i ke̱i kjaju̱ ukä ska ra, ka̱wä wätuirmiwa̱, tulu oloi ka ñinak ji̱a, 25 ka̱jöir bekwä jolortémi, ñakäi ka̱jöir ji tso̱ oloi ta wa wäbuka̱namika̱. 26 Jekjepa ijewa te ditsä yäbei dawa̱ju̱té mo̱ ja̱rka oloi ta ta̱i, wäñileka̱ oloo su̱emi. 27 Jera ite iángel wa patkemi, ije te iwa̱ kolole wa tapawe̱miwa̱ etka yebä si̱wa̱ ju̱nak cuatro, jöi wà dia wà a̱mi wà jí wà skaté, ishäkä wätkerke̱wa̱ ska ma rä ka̱jöir wätkerke̱wa̱ ska.’ 28 “Jile she higuera ja̱mi, je kukö bas ku̱: Mika̱ ijula dului peri jè̱r mar da, je wà bas je̱r ku̱e ite duas tker dawa̱ kja irä. 29 Je su̱ta mika̱ bas te jekäi ji o̱rke̱ su̱a ra, jera je ku̱ bas je̱r ku̱opa ike̱i tkenawa̱ kja alemana ju kjä ska irä. 30 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je biköle o̱rmi jira sa̱ tso̱ wa ka tuarcha̱wa̱ba yika. 31 Ka̱jöir irä ka̱jiska irä je e̱rmiwa̱, ata yis ktä ka e̱nakwa̱ mik a̱ni. 32 “Ata bikökje je díaí, je horaí räle, je ka ju̱ñer yi a̱ni wa̱, ángel wa tso̱ ka̱jöir ska wa̱ iräle, iyaba wa̱ iräle; ata Sa Ká ebä ne wa̱ je ju̱ñer dä. 33 “¡Issö, bas se̱no je̱rki̱i̱! Ka irä maikäi kuna ta, ka bas wa̱ bikökje je ke̱i rä ju̱ñer ki̱ka. 34 Je rä jishtä ekla miju̱ ka̱mii ra, ite iju ju̱eta̱na te ikjanaklä wa ia̱ ji ju̱eta̱na ju̱ñenak, te ekla ekla ia̱ shka̱ble me̱ta̱na, te ju kjä kukäk pake se̱nak wäñilee käi. 35 Bas se̱no je̱r ki̱i̱. Ka irä maikäi kuna ta, bas wa̱ mika̱ je ju wakei däni räle ka ju̱ñer; ka̱miskla iräle, ka̱ sha̱sha̱ iräle, oshkoro a̱r wà iräle, sa̱ñir da iräle; 36 je rä ideju̱ plaa ra, ka iwa̱ bas ku̱aklä käpelecha̱wa̱. 37 Jishtä yis te ishe bas ia̱, jekäi biköle ia̱ yie ishe: Bas se̱no je̱r ki̱i̱.”

Marcos 14

1 Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä, pan ñaklä ka levadura ta je ke̱i sher ji̱a böiki shtä ebä. Jera chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä jewa te ibiketse kate maikäi si̱ ra iia̱ Jesús kolormiwa̱ ka̱yue wà kota̱nakwa̱ käi. 2 Ata ijewa te isha: —Ke sa̱ ku̱ iwa̱ ike̱i kjewe̱ sha̱na, iö ditsä wätji̱rka̱ ta̱i ki̱ka. 3 Jesús katke Betania ska ra, ije̱k baklawa̱ yäkäk Simón ale kotäle lepra wa̱ je ju ska. Jera alaklä ekla deju̱, je wa̱ perfume yöle nardo wak si̱ wà säkei ta doloiebä shkä, jui ta yöle alabastro wà. Jekäi ite je jui yöle alabastro wà kuli pja̱ksa̱, je watkaka̱ ite Jesús tsa̱ku̱ ki̱ka. 4 Ata jeska moska tso̱ wa kju̱atkacha̱wa̱ te isha ñaia̱: —¿Jiye ite je perfume weikawa̱ kjermita jekäi rä na? 5 Ñera je perfume kuna wato̱le ju̱lemi ra, je säkei deksa̱ rä tresciento denario tsa̱ta, me̱nak ka jita wa ia̱. Jekäi ijewa te je alaklä sha yakei. 6 Ata Jesús te isha: —Ijöwa̱ bitaba. ¿Jiye bas te ije weike na? Ije te ji baa ne wá̱ yis ia̱ rä. 7 Ka irä jiye kuna ta, del ka jita wa tso̱ bas sha̱na rä. Jekäi bas ki̱ ishena ra ka̱ tso̱ bas ia̱ bas wa̱ ji wa̱klä bäi ijewa ia̱. Ata yis je ka se̱nak del bas sha̱na. 8 Ije te iwá̱ bikö iia̱ io̱r ja̱mi; ije te yis yaka jalawa̱ kja ña̱la wätsa̱kba yis itäbinakläwa̱. 9 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka̱ biköle ska mai kte baa wapauta̱nami käi ra, ji wá̱ ije te je ktei pakarmiña sa̱ je̱r ja̱naklä ije ska. 10 Jera Judas Iscariote wa, ale doce wa sha̱ ekla, je mineju̱mi chui tsa̱ku̱i wa wäki̱ka iwa̱ Jesús ju̱akläksa̱ ijewa ia̱. 11 Jekäi ijewa te je ssa ra, issëna a̱naa, jera ijewa kabla iia̱ inaklä ma̱k. Jeska ra ije te ibiketsami maikäi si̱ ra ka̱ dämiksa̱ iia̱ iwa̱ iju̱akläksa̱ ijewa ia̱ käi. 12 Jekäi pan ñaklä ka levadura ta, je ke̱i kjewa̱klä säkätä dewa̱, je ke̱i wà oveja yaba rä kota̱nakwa̱, Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä. Jekäi iwa̱ dulanak wa te ichaka iia̱: —¿Mai ba ki̱ sá shena minak jile äliwa̱k Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä, je ñaklä ba wa̱ rä na? 13 Jera ite iwa̱ dulanak wa patkami bol, jewa ia̱ ite isha: —Bas cho̱ jukläyäkä sha̱na, jeska jäiyi ekla dämiksa̱ bas wäki̱, je wa̱ u̱ yaka u̱í diklä tsa̱klä damitse̱. Je itäki bas mi, 14 jera mai imawa̱ju̱ ska ra, ju wakei ia̱ ishö: ‘Sapaktäk te ishaté: ¿Mai yis ia̱ ju ja̱r tso̱ yis wa̱ Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä ñaklä yis wa̱ dulanak wa ra rä na?’ 15 Jera ije te ju ja̱r ta̱i yöle ietkä ki̱ka kjashemi bas ia̱, ja̱r bäile e̱ná, jile ta bäi. Jeska bas te jile äliwe̱ba sá yika. 16 Ñerä iwa̱ dulanak wa minemi kjawa̱julu jukläyäkä naka, te iku̱a jishtä ite isha iia̱ käi. Jera ijewa te Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä je äliwa̱. 17 Jera ka̱tuir dawa̱ ra, ideju̱ ale doce wa ra. 18 Ijewa ñatulawa̱ yäkä tso̱ ra, Jesús te isha: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas sha̱ ekla yäkäk yis da te yis ju̱emiksa̱. 19 Jera ijewa je̱r ianacha̱wa̱ te ichakami iia̱ ekla ekla: —¿Yis le irä? 20 Jera ite ijewa kúka: —Je rä doce wa sha̱ ekla. Mane te pan nu̱we̱ke̱ yis daña taza na ne irä. 21 Iyina si̱ ra, ditsä yäbei maju̱mi rä jiräni ije ktei yöle katke rä ja̱mi, ata ¡wekte ditsä yäbei ju̱akksa̱ wakei rä! Ije wakei ia̱ ra bäi si̱ rä ke iko̱nopa. 22 Ijewa yäkä kajali ji̱a ra, Jesús te pan kukawa̱, je ki̱ ika̱kia, kjepa je butsa ma̱ ite ijewa ia̱, te isha: —A̱ju̱. Jí rä yis yaka. 23 Kjepa ite copa kukawa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱; kjepa ite ima̱ ijewa ia̱, jekäi biköle te je ya. 24 Jera ite isha ijewa ia̱: —Jí rä yis pi, sa kabläklä ñaia̱ spa̱na je pií; je rä tkenakju̱mi sä chu̱li̱i̱ wa kju̱ei. 25 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka yis wa̱ uva diä yanakni, ma rä ike̱i dewa̱ yis wa̱ iyäkläni Säkeklä gobiernoí ska kjepa. 26 Jekäi ijewa ksa etka ra, iminejulumi Olivo Yäkä Bataka. 27 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Bas biköle te yis jemiwa̱ta̱na. Ka irä maikäi kuna ta, iyöle katke rä: ‘Yie oveja kjänanak ktemiwa̱, jera oveja butsa̱nami iyika.’ 28 Ata yis shki̱naka̱ni ra, yis maju̱ bas wätsa̱kba Galileaka. 29 Jera Pedro te isha iia̱: —Bena te bä jawa̱ ra, yis je wa̱ ka ba janakwa̱. 30 Jera Jesús te isha iia̱: —Kte si̱ wà yie ishe ba ia̱, jir tuina ebä ka oshkoro a̱rka̱ba botäbä kicha yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatabä kicha ka ba wa̱ yis su̱le ni. 31 Ata ije te isha ji̱a ki̱ta: —Ikuna yis kiana duäkwa̱ña ba ra, jeiräta a̱ni ka yis ka̱yuäkwa̱ ka yis wa̱ ba su̱le ni. Jera biköle te isha ñassëta. 32 Jera idemijulu ka̱ kie Getsemaní ska, jera ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Bas ñajöklöwa̱ jiska yis maju̱ ka̱kiäk dälei ja̱mi. 33 Ata ite Pedro irä, Jacobo irä, Juan irä jewa kia jámiña ira. Jeska ra ije̱r ianawa̱, issënawa̱ shi̱ana si̱. 34 Ñerä ite isha ijewa ia̱: —Yis je̱r ianawa̱ e̱e̱na, sä duärawa̱ kje. Bas a̱ta̱no jiska, bas wäñino. 35 Jera imineju̱ a̱mikwäta, jeska ije̱tkawa̱ wakteka i̱ski̱. Jera ika̱kia je hora kjäkläju̱pa iki̱, ikuna io̱nopa ra. 36 Je te isha: “Abba, Papá, ji biköle o̱r ba ia̱. Jí copa tso̱ ju̱omipa yis yika; ata we ka yis wakei ki̱ ishena käi kuna, ata jishtä ba ki̱ ishena käi io̱nopa.” 37 Jera ideni te ijewa ku̱a käpelecha̱wa̱. Jera ite isha Pedro ia̱: —Simón, ¿ba kapawa̱ na? Ata ¿ka bä täkili deneka̱ wäñinak una horabä jibä na? 38 Bas wäñino, bas ka̱kiö ka bas shirinakläwa̱ kuna. Iyina si̱ ra sä wikblu ssëna ji wa̱k, ata sa yaka rä ka täki ta. 39 Jekäi etäbä kicha imineju̱ni ka̱kiäk, te ishani jiräni ite isha ssëta. 40 Jera ideju̱ni te ijewa ku̱ani käpelecha̱wa̱, ka ijewa ia̱ käpe wäkolor ji̱a ki̱ka. Jekäi ka ijewa je̱r na idene jiräni ite ikúkeí̱ ska. 41 Jera ideni idäkläka̱ mañatäbä kicha ra ite isha ijewa ia̱: —Ata ¿je rä bas käpä rami ji̱a, bas je rä dami ji̱a ebä na? ¡Bäi irä! Ihoraí dewa̱ e̱ná. ¡Issö! Ditsä yäbei, je rä ju̱nakksa̱ ditsä yakeila jula na. 42 ¡Bas ñajöka̱, sä shkä! ¡Isu̱o! Yis ju̱akksa̱ daju̱té e̱ná. 43 Ije te je she kaldu ji̱a kjela bä ra, Judas ale doce wa sha̱ ekla je deju̱té chu̱li̱i̱ wa ra espada ta kal wälbe ta, patkele chui tsa̱ku̱i wa wa̱, ñayöle ka̱wei wà wa wa̱, sä wäkiri wa wa̱. 44 Je iju̱akksa̱ wa̱ ijewa rä je̱r ko̱le e̱ná jikäi: “Mane wäjalassërawa̱ yis te ra, je ne irä; je kuköwa̱, tso̱mi ka yele ju̱lemi ta.” 45 Jera ideju̱ ra, ije̱k sikawa̱ plaa iwäja̱mi te isha: —¡Rabí! Jera ite iwä jalassawa̱. 46 Jera ijewa jula tka̱wa̱ ija̱mi te ikukawa̱. 47 Ata jeska kajali wa ekla espada sikaksa̱, je wà ite chui wa tsa̱ku̱i kjanaklä bika, kukä tia ju̱ami. 48 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —¿Bas bite espada ta, kal wälbe ta yis kukäkwa̱ jishtä jakbläk wa kukewa̱ käi na? 49 Buliri buliri yis kaldu bas da sa paktäk Templo ska ra, ñera ka bas wa̱ yis kukäwa̱ ta. Ata jí o̱rte rä io̱naklä jishtä kte yöle te ishe käi. 50 Jera iwa̱ dulanak wa biköle te ijawa̱ta̱na, julunami iyika. 51 Ata dulaklei ekla je dami iitäki̱, je̱k pabutälewa̱ dätsi ebä wà, je kukawa̱ ijewa te. 52 Ata je dätsi yëna ju̱namita̱na, iwakei tu̱nami ju̱li̱shye. 53 Jera Jesús minetse̱ ijewa wa̱ chui wa tsa̱ku̱i wäki̱. Jera biköle chui tsa̱ku̱i wa irä sä wäkiri wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä jewa ñatapawa̱wa̱. 54 Jera Pedro damiju̱ iitäki̱ ka̱miika, demi chui wa tsa̱ku̱i juitäki̱ kje, je̱tkawa̱ Templo kjänanak wa sha̱na banakña yökö kjä ja̱mi. 55 Ñerä chui tsa̱ku̱i wa irä Sanedrín wa biköle irä jewa te Jesús kjatiäklä yula iwa̱ iktäkläwa̱, ata ka iwa̱ iko̱ne. 56 Iwa rä chu̱li̱i̱ te ikjatia ka̱yue wà, jeiräta ite ikjatia rä ka ñasse ta kuna. 57 Jera isha̱ ñajaklaka̱, je te ikjatia ka̱yue wà te isha: 58 —Ije wa̱ iyile ssa sá te jikäi: ‘Yie jí Templo yöle jula wà je mie̱tkemiwa̱, ata tres día ra yie isaka yuemika̱ni ka jula wà kuna.’ 59 Ata maitjä ka iwa̱ ikjatene ñassëta. 60 Jera chui wa tsa̱ku̱i je̱kaka̱ ijewa sha̱na, je te ichaka Jesús ia̱, te isha: —Ata ¿ka ba te ikúke na? ¿Jiräni ijewa te ba kjatieke̱ wà rä na? 61 Ata ije si̱wa̱tiawa̱, wa̱ ka ikúkane a̱ni. Jera chui wa tsa̱ku̱i te ichakani etäbä kicha te isha iia̱: —¿Ba ne rä Säbäkäkksa̱, ale Kjeiyinak Baa je yaba rä na? 62 Jera Jesús te ikúka: —Yis ne irä. Jekäi bas te ditsä yäbei su̱emi je̱tkelewa̱ ale Täkili ta Ta̱i je jula wämo kja̱ne, ñakäi je dawa̱ju̱té ka̱jöir mo̱ ja̱rka je su̱emi bas te. 63 Jera chui wa tsa̱ku̱i te iwakei paiklä ksha ju̱ami, te isha: —¿Jiye sa̱ ki̱ ikjatiäk wa shena ji̱a na? 64 Ikta yakei Säkeklä ukä ja̱mi, je ssa bas te. Jekäi ra, ¿jishtä bas ia̱ ra irä na? Jera ijewa biköle te isha nui ta irä, je kiana rä duäkwa̱. 65 Jera ijewa sha̱ kjali tjuami ija̱mi, te iwä pamu̱awa̱ tiami jula wà, te isha iia̱: —¡Ji shöka̱ jile bata shäk ye! Jera ñaebä Templo kjänanak wa te ikukawa̱ buka̱nak jula ktä wà. 66 Pedro katke diakja̱ne juitä ki̱. Ñerä alaklä wa chui wa tsa̱ku̱i kjanaklä wa ekla deju̱, 67 te Pedro bar kalme su̱a ra, jera iwätka isu̱ak te isha: —Ba ñaebä kalduña je Jesús Nazaret wa ra. 68 Ata ika̱yuawa̱ te isha: —Ka yis wa̱ ije su̱le; jibä sheke̱ ba te rä ka ju̱ñer yis wa̱. Jera imineksa̱ju̱ sä däkläwa̱ ska ra, oshkoro a̱naka̱. 69 Jera je kjanaklä te isu̱ani ra, ibanaka̱ni ishäk jeska tso̱ wa ia̱: —Jí rä ijewa sha̱ ekla. 70 Ata ije ka̱yuawa̱ni. Berbena ebä ra jeska kajali wa te ishani etäbä kicha Pedro ia̱: —Iyina si̱ ra ba rä ijewa sha̱ ekla, ba rä Galilea wa ki̱ka. 71 Jera ije te jile shami je̱k ukä ja̱mi o̱nak shi̱ana, te isha etkabä: —Ka yis wa̱ yi sheke̱ ba te je su̱le. 72 Jera je wäsaka oshkoro a̱naka̱ni etäbä kicha, jera Pedro je̱r ja̱na jiräni Jesús te isha iia̱ rä ska: “Ka oshkoro a̱rka̱ba botäbä kicha yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatäbä kicha, ka ba wa̱ yis su̱le ni.” Ñerä Pedro je̱r ja̱na jeska ra, iji̱aksa̱.

Marcos 15

1 Jekäi sa̱ñireebä ra, chui tsa̱ku̱i wa ñaje̱rku̱a e̱ná sä wäkiri wa ra, ñayöle ka̱wei wà wa ra, Sanedrín wa biköle ra, ijewa te Jesús mu̱awa̱ tsa̱mi ju̱aksa̱ Pilato ia̱. 2 Jera Pilato te iwächakewa̱: —¿Ba ne rä Judío wa Tsa̱ku̱i rä na? Jera ite ikúka te isha: —Ba te je shaka̱. 3 Jekäi chui tsa̱ku̱i wa te ikjatia ta̱i. 4 Jera Pilato te iwächakewa̱ni etäbä kicha te isha: —¿Ata ka ba te ikúke na? Ijewa te ba kjatieke̱ rä saka saka, ssö. 5 Jeiräta del Jesús wa̱ ka ikúkane jini a̱ni, je te Pilato male̱cha̱wa̱. 6 Del ike̱i kjewa̱klä sha̱na ra, ije te sä wätelewa̱ wa ekla wäyeke̱ksa̱ni ditsä ia̱, mane kieke̱ ijewa te iia̱ käi. 7 Jera ekla kie Barrabás ni kate wätelewa̱ itsa̱tkäk wa ra, ijewa kju̱atka ka̱wei ta wa ra ska ijewa te sa ktacha̱wa̱ je kju̱ei. 8 Jekäi chu̱li̱i̱ wa ñajaka̱ ka̱kiäk iwa̱ iwa̱klä ijewa ia̱ iwädular del käi. 9 Jera Pilato te ijewa kúka te isha: —¿Bas ki̱ yis shena rä Judío Wa Tsa̱ku̱i wäyäkksa̱ni bas ia̱ na? 10 Je rä ije wa̱ iju̱ñer chui tsa̱ku̱i wa je̱r ki̱ Jesús ianawa̱ rä chu̱li̱i̱ wa wäbätsäke̱ Jesús wà ijewa tsa̱ta kju̱ei, je ki̱ka ijewa te iju̱aksa̱ iia̱ rä. 11 Ata chui tsa̱ku̱i wa te je chu̱li̱i̱ wa je̱rtka iwa̱ Barrabás wäyäkläksa̱pani ijewa ia̱. 12 Jera etäbä kicha Pilato te ichakani te isha ijewa ia̱: —¿Jera ji shena bas ki̱ yis wa̱ o̱nak, jí bas wa̱ kinak Judío wa Tsa̱ku̱i ni, je ukä ja̱mi rä na? 13 Jera etäbä kicha ijewa kjoyinani: —¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi! 14 Jera Pilato te isha ijewa ia̱: —¿Jera ji wá̱ ije te yakei rä na? Ata ijewa kjoyina ki̱ta si̱: —Iwätiöka̱ cruz ja̱mi. 15 Ñerä Pilato wa̱ ditsä ssëwa̱klä bäi ki̱ka ite Barrabás wäyaksa̱ni ijewa ia̱. Ata ite Jesús ju̱aksa̱ buka̱nak ksa bata wà, kjepa wätenakka̱ cruz ja̱mi. 16 Jekäi guardia wa wa̱ iminetse̱mi juitä kjätkeleksa̱, kie Pretorio ni je na. Jeska ijewa te guardia eyaka wa kalabe tapawa̱wa̱. 17 Ijewa te ipajiawa̱ sua siöö yëna wà, jekäi ijewa te dika butra corona ye tkaka̱ itsa̱ku̱ ki̱. 18 Jera ijewa ñajaka̱ ishäk iia̱: —Judío wa tsa̱ku̱i, ma se̱nopa ji̱a maitjä. 19 Jera ijewa te ikpeke̱ kata wà itsa̱ku̱ na, ikjali tjuäke̱ ija̱mi, ñakäi iñajäkläke̱wa̱ köchöwä ki̱ iwäja̱mi. 20 Jekäi ijewa te iweika e̱ná ra, ijewa te je sua siöö yëna ya ju̱amini, jera ite iwakei paiklä jiawa̱ni iia̱, kjepa iwa̱ iminetse̱ wätenakka̱ cruz ja̱mi. 21 Jera ekla tso̱ kju̱awaka daju̱téni, je rä Simón Cirene wa, Rufo irä Alejandro irä jewa ká, je paka guardia wa te täkili wà Jesús cruz í kpä tsa̱mi. 22 Ijewa wa̱ iminetse̱ ka̱ kie Gólgota ni ska, (je wà rä “Tsa̱ku̱ Chichei Ke̱i”). 23 Ijewa te itia vino ji̱akaleka̱ mirra ra je wà, ata ka iwa̱ iyane. 24 Jekäi ijewa te iwätiaka̱ cruz ja̱mi ra, ijewa ina su̱a jile wà, ijewa wa̱ ji jienak iwa̱ bala pja̱klä, jibä mi ekla ekla wa̱ je su̱aklä iwa̱. 25 Ijewa te iwätiaka̱ ra, ka̱wä rä las nueve. 26 Jera ikjatele yöle katke itsa̱ka te ishe rä: “Judío wa Tsa̱ku̱i.” 27 Ijewa te jakbläk wa bol wätia tulaka̱ña ira cruz saka ja̱mi, ekla ijula wämo kja̱ne, ekla ijula shule kja̱ne. 28 Jekäi io̱na jishtä iyöle te ishe käi: “Je shtanaña ji yakei wakbläk wa ra.” 29 Jera yi kjäke̱mi iwä ja̱mi jewa te isheke̱ wäsi̱wa, tsa̱ku̱ wäbuträke̱, te isheke̱: —¡Issö! Ba, Templo mia̱tkäkwa̱, tres día ra iyuäkka̱ni, 30 ba wakei je̱k tsa̱tköksa̱, je̱k wäyö ja̱wo̱té cruz ja̱mi. 31 Je su̱ta chui tsa̱ku̱i wa te ija̱ñetseke̱ ka̱wei wà ñayöle wa ra, te ishe̱ke̱ ñaia̱: —Kju̱awa je tsa̱tkaksa̱ ite, ata iwakei ia̱ ka je̱k tsa̱tkerksa̱. 32 Säbäkäkksa̱, Israel wa tsa̱ku̱i, je je̱k wäyö ja̱wo̱té cruz ja̱mi sa̱ wa̱ su̱nak, sa̱ wa̱ ibiketsäkläpa. Jera wäter tkete ije ra wa te iweika ñaebä. 33 Ka̱wä deka̱ las doce ra, ka̱ wätuinawa̱ itjä yee ka̱ biköle ska, mine rämi las tres kje. 34 Je hora ska Jesús a̱na täkii te isha: “Eloi, Eloi, ¿lama sabactani?” (Je wà rä: “Yis Kekläí, yis Kekläí, ¿jiye ba te yis jawa̱ta̱na rä na?”) 35 Jeska kajali wa sha̱ te je ssa ra, jewa te isha: —¡Issö! Elías ne kieke̱ ite rä. 36 Jera ekla tu̱nami, te esponja nu̱wa̱ uva diä jäi wà, tkaka̱ ite kal bata ki̱ka, ma̱ ite iia̱ iwa̱ kuyanak, te isha: —Sa̱ ku̱ ijöwa̱ sa̱ wa̱ isu̱aklä Elías dajuena iwäyä ja̱wa̱kksa̱ í̱ ki̱ka. 37 Ata Jesús a̱na täkii, jera iduawa̱. 38 Jera Templo bala tkäkläksa̱ suaí klasha̱na ju̱nami mo̱ki̱ atjä wakwäté. 39 Ñerä guardia wa cien wäsikäk kaldu ije wäja̱mi te jekäi iduawa̱ rä su̱a ra, ite isha: —Iyina si̱ jí ditsä rä Säkeklä yaba. 40 Ñakäi jeska alaklä wa sha̱ te isu̱e kajali ka̱miika. Jewa sha̱na itso̱ rä María Magdala wa, Salomé, ñakäi María Jacobo ale dulaklei ji̱a irä, José irä jewa a̱mi. 41 Jewa ne dami ira, ipasu̱ak jile wà ikatke ji̱a Galilea ka ra rä. Ñakäi isaka chu̱li̱i̱ rä delemika̱ ira Jerusalén ka. 42 Jera je día rä jile wa̱klä sábado yika, je tuir dawa̱ kja irä ki̱ka, 43 José Arimatea wa deju̱. Je rä Sanedrín wa sha̱ ekla dälätsalewa̱, ñakäi je te rä Säkeklä gobiernoí ne ki̱ssë kate. Jekäi je kjawa̱ju̱ ka suale kuna Pilato wäki̱ Jesús nu̱l kiäkksa̱. 44 Jera Pilato male̱cha̱wa̱ iduawa̱ kja te. Jekäi ite guardia wa cien wäsikäk kia te je ia̱ ite ichaka iduawa̱ si̱ irä í̱ ki̱ka. 45 Ñerä guardia wa wäsikäk te je paka e̱ná iia̱ ra, ite inu̱l ju̱aksa̱ José ia̱. 46 Jekäi ije te dätsi tju̱aksa̱, kjepa ite inu̱l wäya ja̱wa̱té butrawa̱ ite je dätsi wà, blacha̱ ite jak ker ja̱tkele sa̱ nu̱l bläklä naka, kjepa ite jak bulewa̱té, je wà ite sa̱ nu̱l bläklä kjäshtawa̱. 47 Jera María Magdala wa irä, María José a̱mi irä, jewa te mai inu̱l blacha̱ ite rä je su̱a.

Marcos 16

1 Sábado kjaju̱ ra, María Magdala wa irä, María Jacobo a̱mi irä, Salomé irä, jewa te ji jalanak ja̱ma̱a̱ shtä tju̱a saka saka iwa̱ minak inu̱l ki̱ tkenak. 2 Jekäi semana día säkätä wà sa̱ñiree ka̱wä deka̱ju̱bä ra, ijewa minejulu sa̱ nu̱l bläklä ska. 3 Jera ijewa ñachakä rami: —¿Yibä te sa̱ ia̱ jak sa̱ nu̱l bläklä kjäshtäklä bulewe̱mi na? 4 Ata ijewa wätka isu̱ak ra, je jak rä buleleju̱mi e̱ná; jera je jak rä ta̱iwa̱. 5 Ñerä ikjawa̱julu sa̱ nu̱l bläklä na ra, ijewa te dulaklei ekla su̱a je̱tkelewa̱ sä jula wämo kja̱ne, je̱k pajiele paiklä so̱lo̱o̱ suruu wà. Jera ijewa male̱te̱nacha̱wa̱. 6 Ata je te isha ijewa ia̱: —Ke bas male̱te̱na. Bas te rä Jesús Nazaret wa ale wäteleka̱ cruz ja̱mi je ne yuleke̱. Je shki̱naka̱ni ka kuna ji̱a jiska. ¡Isu̱o! Jí ne ska ijewa te ibla rä. 7 Ata bas cho̱ ishäk iwa̱ dulanak wa ia̱, ñakäi Pedro ia̱: ‘Ije maju̱ba bas wätsa̱k Galileaka; jeska bas te isu̱emini, jiräni iwa̱ iyile bas ia̱ käi.’ 8 Jekäi ijewa deksa̱julu julunaté sa̱ nu̱l bläklä ska, ijewa paju̱na tulaka̱ imale̱te̱nacha̱wa̱ ki̱ka; ka iwa̱ iyine yi a̱ni ia̱ isu̱anacha̱wa̱ ki̱ka. 9 Semana säkätä ke̱i wà sa̱ñireebä ishki̱naka̱ni ra, ije̱k kjashani säkätäba rä María Magdala wa ia̱. Je ne ki̱ka iwa̱ be siete kjäieleksa̱ rä. 10 Jera ije mineju̱ ibata shäk Jesús da shkäk wa je̱r iarte jela, ji̱áte jela jewa ia̱. 11 Ata ijewa te issa ije kalduni kseka su̱a María te ni ra, ka iwa̱ iktä kolone. 12 Je ukä ska ije̱k kjasha̱ni juer ta kju̱awa ijewa bol ia̱ ña̱la wà, ijewa damijulu kju̱awa ska. 13 Jera ibitejuluni ibata shäk isaka ia̱, ata ñaebä ka ijewa wa̱ iktä kolone. 14 Je ukä ska ije̱k kjashani ale once wa ia̱ ijewa ñatulawa̱ yäkäk ra. Jewa uña ite ka ijewa te ikuke kte si̱ ye ki̱ka, ñakäi ijewa je̱r dä därërë ki̱ka. Ka irä maikäi kuna ta, ka ijewa wa̱ ishki̱naka̱ni su̱ak wa ktä kolone ki̱ka. 15 Jekäi ite isha ijewa ia̱: —Bas ma ka̱ biköle ska kte baa wapaktäk sä yöleksa̱ wa biköle ia̱. 16 Yi te je biketsa ra, ñakäi iwäoka̱na ra, je rä tsa̱tkenakksa̱. Ata yi wa̱ je ka biketsane ra, je rä weikanakwa̱. 17 Jí shtä kjayirmi je biketsäk wa ja̱mi: Yis kie wà ijewa te be kjäiemi, iktämi kte saka wà, 18 tkäbe kukemiwa̱ ite jula wà. Päpäli sä ktäkwa̱ yawa̱ ite ra, ka je ia̱ imedäk; ijula mamika̱ duë ta wa ki̱, jera jewa bäirmini. 19 Ikta e̱ná ijewa ra ukä ska ra, Säkekewa Jesús minetse̱mi ka̱jöir ska. Je je̱tkawa̱ Säkeklä jula wämo kja̱ne. 20 Jera ijewa minejulumi ka̱ biköle ska sa paktäk. Jekäi Säkekewa te iwe̱teña ijewa ra je kte ki̱ kjashäk jile juerke̱ kju̱awa shtä wà.

Lucas 1

1 Jira chu̱li̱i̱ te imabla su̱a ji o̱na sa̱ sha̱na kalabe je pakäkksa̱ bulee, 2 jiräni isu̱ak isäkätä skaté wa delewa̱ kte wakja̱ne̱iwa̱k ye wa te ipaka sa̱ ia̱ je ja̱mi. 3 Je ki̱ka säkekewa Teófilo, ñaebä yis ia̱ issër yis kiana je ktei yuäkksa̱ ba ia̱ ñakjee, ji biköle chakale tsa̱na isäkätä skaté ma rä ibataje, 4 je rä ba pautäle ju̱ñaklä ba wa̱ iyina si̱ irä ni. 5 Herodes bakle Judea ke̱i tsa̱ku̱i ye, je ke̱i ska ra chui ekla bakle kie rä Zacarías. Ije rä ikja̱nei wa̱kña Abías wa ra. Ise̱naklä kie rä Elisabet. Je rä Aarón batala ekla. 6 Je bol wa se̱r dä wämo Säkeklä wäna. Säkekewa wa̱ ka̱wei me̱leta̱na käi, iwa̱ sa pakale ji wa̱k käi, je wawe̱ke̱ ijewa te kalabe ka shirile ta. 7 Jewa rä ka yaba ta, Elisabet dä ko̱le ka yaba su̱ak kuna ki̱ka, ñakäi je bol wa rä säkibii sa̱nu̱le̱e̱i. 8 Ñerä mika̱ ike̱i dewa̱ chui wa kolole Zacarías da jewa wa̱ ikja̱nei wa̱klä, jera ije te ikja̱nei we̱ kate chui ye Säkeklä wäna. 9 Chui wa wädular dä imablä su̱ak jile wà, yibä ia̱ idäksa̱mi iminakläwa̱ Säkekewa Temploí ja̱rka ji dälänak jalar ta ja̱ma̱a̱ däläwa̱k. Jera Zacarías ia̱ ideksa̱ iminakläwa̱. 10 Je ji dälänak dälärte dälei ja̱mi ra, ditsä chu̱li̱i̱ biköle ka̱kiäte ju shäbeka. 11 Jera ñawäsaka Säkekewa ángel í je̱k kjasha Zacarías ia̱, ikaldu je ji dälänak däläwa̱klä ska sä jula wämo kja̱ne. 12 Zacarías te isu̱a ra, imale̱te̱nawa̱ isuanawa̱ iyika ka itäkita ji̱a kje. 13 Ata je ángel te isha iia̱: —Zacarías, ke ba suana. Ka irä jiye kuna ta, ba wa̱ kinak Säkeklä ia̱ je rä ssële e̱ná. Ma se̱naklä Elisabet te ba ia̱ yaba su̱emi jäiyi; ba te ikiemi rä Juan ni. 14 Ba ssërmi baa a̱naa, ñakäi chu̱li̱i̱ ssërmi a̱naa iko̱na ra. 15 Ka irä jiye kuna ta, ije dämiwa̱ oloi ta ta̱i Säkekewa wäna. Vino irä shkota irä, ka je yanak kuna iwa̱. Itso̱ ji̱a ia̱mi sha̱ wà ra, ipshirmiwa̱ Wikblu Sikina wà. 16 Ije te Israel batala chu̱li̱i̱ je̱r ssëwe̱mi ñamanewakksa̱ Säkekewa ijewa Kekläí ia̱. 17 Ije minami Säkekewa wätsa̱kba je̱r ssële ta, täkili ta Elías käi. Jekäi ije te yabala ká wa je̱r ssëwe̱mini bäi iyabala ra; ñakäi ite ka kte ssäk kuna wa je̱r ja̱we̱mini je̱rikäk tsa̱na, sä wämo wa käi. Je te ditsä paruemiba Säkekewa yika, iwa̱ ijewa ku̱aklä dulale e̱ná bäi. 18 Jera Zacarías te isha je ángel ia̱: —¿Maikäi yie je kte kuke iyina si̱ ye na? Ñera yis dä säkibii, ñakäi yis se̱naklä rä sa̱nu̱le̱e̱i. 19 Jera je ángel te ikúka: —Yis dä Gabriel, je kaldu rä Säkeklä wäkata ska. Je te yis patkaté ktäk ba ra, ñakäi je kte baa bata shäk ba ia̱. 20 ¡Jikäi issö! Ba te ibiketsa yis te isha ba ia̱ je ka o̱nak ni. Ata mika̱ ike̱i dewa̱ ra, je o̱rmi. Je ki̱ka, bä ktä wätermiwa̱. Jekäi ba se̱rmi si̱wa̱rbe ma rä io̱na jekäi ke̱i kje. 21 Jera Zacarías ki̱ssäk tso̱ wa te ibiketsa, jite iwätkewe̱ te jaree Templo ja̱rka räí̱. 22 Ñerä ideksa̱ju̱ ra, ka iia̱ ktener ji̱a ijewa ra. Jera ijewa je̱r na ide jile kjayina su̱a ite Templo ja̱rka rä. Jera ije kta ijewa ra ka̱ kjayile ebä wà, ka iktä däka̱ ji̱a ki̱ka. 23 Säkeklä kja̱nei we̱ke̱ ite je e̱nawa̱ ra, imineju̱ni iwakei juka. 24 Je ukä ki̱ ise̱naklä Elisabet bitewa̱ yaba ki̱; jera ise̱na je̱k blelewa̱ cinco mes bala na te isha: 25 “Säkekewa te jikäi iwá̱ yis ia̱. Jí bala na ite yis su̱a je̱r bäi wà, jekäi yis ssërke̱ äile wa̱ ditsä wäna je tsa̱ju̱ami ite.” 26 Seis mes deka̱ ra, Säkeklä te ángel kie Gabriel patkami Galilea ke̱i ki̱ jukläyäkä tso̱ etka kie Nazaret ni ska, 27 busi ekla ka se̱le kuna wäki̱, je kie rä María. Ije rä kablele e̱ná je̱k jula kukäkwa̱ jäiyi ekla kie José ra; je rä David yäbei ekla. 28 Ñerä je ángel dewa̱ju̱ ije katke ska ra, ite isha iia̱: —Bä ssënopa a̱naa. Säkeklä je̱r bäi sha ba ia̱ ta̱i. Säkekewa kaldu ba ra. 29 Jera María male̱cha̱wa̱ ite isha jekäi te. Jekäi ite ibiketsa je̱r na, jiräni jekäi ñachake wà rä í̱. 30 Jekäi je ángel te isha iia̱: —María, ke ba suana. Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä je̱r ssëna bäi ba ra ki̱ka. 31 Jekäi ba bitämiwa̱ yaba ki̱; ba te yaba su̱emi jäiyi, ba te je kiemi rä Jesús ni. 32 Je dämiwa̱ oloi ta ta̱i. Je kirmi rä Ji Biköle Tsa̱ta je yaba. Säkekewa Säkeklä te ije ia̱ ka̱ me̱mi je̱tkäkwa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye ikalí David itäri wà ni. 33 Ije te Jacob batala patkemi sa̱ ke̱i etkä etkä marämi jekjeye. Jekäi ije dewa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye ra ka iju̱nakksa̱ kuna. 34 Jera María te isha je ángel ia̱: —¿Maikäi je o̱rmi, ka yis wa̱ jäiyi wa ju̱ñerba ra na? 35 Jera je ángel te ikúka: —Wikblu Sikina dämiwa̱ ba ja̱mi. Jekäi ale Ji Biköle Tsa̱ta täkili te ba ki̱kukemiwa̱ ioloi wà. Je ki̱ka je Sikii Si̱ ko̱nak ji̱a kirmi rä Säkeklä yaba. 36 ¡Jikäi issö! Ba saka Elisabet dewa̱ sa̱nu̱le̱e̱i, ata ñakäi je bitewa̱ yaba ki̱. Je kile rä ka yaba su̱ak kuna ni, ata je wa̱ ka̱ tso̱ kja jira seis mes. 37 Ka rä jiye kuna ta, Säkeklä ia̱ ra ji a̱ni ka kuna ka o̱nak käi. 38 Jera María te isha: —Yis dä Säkekewa kja̱nei wa̱k. Jishtä ba te isha käi, io̱nopa yis ia̱. Ñerä je ángel minejuni. 39 Je ukä ki̱ka María kukana mineju̱mi mane mane ka̱ bata tso̱ Judea ke̱i sha̱na jukläyäkä etka ska. 40 Jeska ije kjawa̱ju̱ Zacarías ju naka. Jera ite Elisabet chaka. 41 Ñerä Elisabet chaka María te je ssa ite ra, iyaba dälinaka̱ täkii isha̱ wà. Jekäi Elisabet pshiwa̱wa̱ Wikblu Sikina te. 42 Jera ite isha täkii: —Ba ia̱ Säkeklä je̱r bäi sha alaklä wa biköle tsa̱ta. Ñakäi ije̱r bäi sha ba yaba tso̱ ji̱a ma sha̱ wà je ia̱. 43 ¿Jiye yis ia̱ jikäi io̱na, ba yis Säkekewaí a̱mi bitäklä yis wäki̱ rä na? 44 ¡Jikäi issö! Yis chakaka̱ ba te je ssa yis te ra, je wäsaka yis yaba dälinaka̱ täkii, yis sha̱ wà issëna a̱naa ki̱ka. 45 Säkekewa te ji sha ba ia̱ je o̱rmi si̱. Je ki̱ka bäije ba rä, je biketsa ba te iyina si̱ irä je ki̱ka. 46 Jera María te isha: “Yis je̱r ska yis te Säkekewa kjeishe e̱e̱na si̱, 47 ñakäi yis je̱r ssëna a̱naa Säkeklä yis Tsa̱tkäkksa̱ ki̱ka. 48 Ka irä jiye kuna ta, ije̱r ja̱na yis ije kjanaklä emana ska. Jira ma rä jöikwä ta wa biköle te yis shemi, bäije yis dä. 49 Ka irä jiye kuna ta, ale Oloi Ta Ta̱i te yis ia̱ ji wá̱ e̱e̱na si̱. ¡Ije kie, je rä sikii si̱! 50 Säkeklä je̱r bäi shäke̱ iwakei dälätsäk wa ia̱, ñakäi ijewa batala jewa batala ia̱ maitjä. 51 Iwa̱ ji o̱le ijula wà rä e̱e̱na si̱. Je̱k ssäk wa wa̱ ji biketsale ije̱r ska, ata ite ijewa bala butsa tulami. 52 Ite oloi ta wa tulaksa̱ iñajäklelewa̱ ije̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye ska, ata ditsä emana wa oloikaka̱ ite. 53 Yi kteke̱ bäli te wa ssëwa̱cha̱wa̱ ite jile baa wà, ata blu wa patka tulamini ite jula wäyaka. 54 Iwakei kja̱nei wa̱k wa Israel wa tsa̱tka ite. Je rä ije̱r ja̱naklä je̱r bäi shäk, 55 jishtä ikabla sa ká wa ia̱ käi, Abraham irä ibatala irä jewa ia̱ del käi.” 56 Jekäi María se̱na Elisabet ska tres mes kjena. Je ukä ska ideju̱ni iwakei ju ska. 57 Elisabet ke̱i dewa̱ iyaba ko̱naklä ra, je ku̱a ite jäiyi. 58 Jera se̱nak Elisabet pája̱mi wa irä isaka wa irä, jewa te ipalei ssa Säkekewa je̱r bäi sha iia̱ ta̱i. Je ne ki̱ka ijewa ssënaña a̱naa ije ra. 59 Jekjepa iko̱na ukäki̱ ocho día ra, idejulu je yaba matsu kjuä tiäk. Jera ijewa te ikie mar Zacarías ni, iká kie wà. 60 Ata ia̱mi te isha: —Kai. Ije kir mar dä Juan ni. 61 Jera ijewa te isha iia̱: —Ba saka wa a̱ni ka kuna kie ta jekäi. 62 Jera ijewa te ichaka kjayile jula wà iká ia̱, jiräni ite ikieke̱ rä käi. 63 Jera ite kal taklä yönak shtä kia, je ki̱ ite iyua: “Ije kie rä Juan” ni. Je te ijewa biköle male̱cha̱cha̱wa̱. 64 Jera ñawäsaka iktaka̱ni, ka iktä wätene ji̱a. Jekäi ite Säkeklä kjeishami kte baa wà. 65 Ñerä se̱nak ipája̱mi wa biköle suanacha̱wa̱. Jera se̱nak ka̱ bata na Judea ke̱i sha̱na, biköle te je o̱na pakeke̱ ñaia̱. 66 Je palei ssäk wa biköle te ibiketse rami je̱r na: “¿Jibä ye je yaba dämiwa̱ rä na?” Ka irä jiye kuna ta, iyina si̱ Säkekewa te iki̱ me̱ kate. 67 Jekäi Wikblu Sikina te je yaba ká Zacarías pshiwa̱wa̱ bäi si̱. Jera ite ji bata sha jikäi: 68 “¡Säkekewa, Israel wa Kekläí, je kjeiyinopa! Ka irä jiye kuna ta, idewa̱ iwakei cha wa tsa̱tkäk, ñakäi ibäkäkksa̱. 69 Ite iwakei kjanaklä David yäbei ekla kuka täki ta sajewa tsa̱tkäkksa̱. 70 Je rä jishtä iwa̱ ji yile iwa̱ kolole jile bata shäk ye wämo wa bakle mikle jewa kjäbata ska käi. 71 Ikabla sa̱ tsa̱tkäkksa̱ sä bolki wa yika, ñakäi biköle sa dokoitsäk wa jula yika, 72 ije̱r bäi shäklä sa ká wa bakle mikle wa ia̱, ñakäi ije̱r ja̱naklä ikablele sa̱ ia̱ bulee ska, 73 ale ikabla etkabä sa ká Abraham ia̱, ji wa̱k sa̱ ia̱; 74 sä wetsäkksa̱ sä bolki wa yika, sa̱ wa̱ iwakei kja̱nei wa̱klä ka suale kuna ji yika, 75 ji bulee wà, ji wämo wa iwäna sa̱ tso̱ ji̱a kseka bala na. 76 Ata yaba, ba kirmi rä ale Ji Biköle Tsa̱ta wa̱ kolole ji bata shäk ye ni. Ka irä jiye kuna ta, ba minami Säkekewa wätsa̱k ña̱la paruäkba iyika, 77 ije cha wa wa̱ iju̱ñaklä ji yakei wakblele iwa̱ nui rä janakwa̱ bitaba, je wà irä tsa̱tkenakksa̱; 78 je rä saje wa Kekläí je̱r ja̱mi sä dälänawa̱ ki̱ka, jekäi wà ka̱ñir biter oloi te sä yulemi ka̱jöir skaté. 79 Je te ka̱ñiwe̱mi sa̱ se̱nak ka̱ yee naka wa ki̱ka, ñakäi yewa̱ sä duärawa̱ jewa ki̱ka, iwa̱ sa wajiäklä mane ña̱la wà sä kjämi bäi je wà.” 80 Jekäi je yaba kibir damika̱, ñakäi ije̱r ska itäkir damika̱. Jekäi ise̱na ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska mine däka̱ ikjayina Israel wa ia̱ kje.

Lucas 2

1 Je ko̱le ke̱i kje César Augusto te ka̱wei ma̱ ka̱ biköle ska wa ñakie ma̱klä yönak. 2 Je ñashtawe̱ säkätä o̱na rä Cirenio kaldu gobernador ye Siria ke̱i ska ke̱i kje. 3 Jekäi biköle minemi ñakie ma̱k yönak iwakwa dar je ke̱i ja̱mi. 4 Jera ñaebä jukläyäkä Nazaret Galilea ke̱i ska, José mineju̱ Judea ke̱i ska mai David ko̱le jukläyäkäí kie Belén ni ska, José rä David yäbei iju ska wa batala sha̱ ki̱ka. 5 Imineju̱ ñakie ma̱k yönak ise̱naklä María ra; je rä kablele José ra je̱k jula kukäkwa̱, ata je kaldu rä bol. 6 Ñerä jeska ikajali bala na ra, María ke̱i dewa̱ iyaba su̱aklä. 7 Jekäi iyaba säkätä su̱a ite jäiyi, je pabutrawa̱ ite sua wà, jiacha̱ ite vaca chewa̱klä ja̱rka, ka sä kjäwa̱ ji̱a käpäklä jui na ki̱ka. 8 Je ke̱i ebä na oveja kjänanak wa wäñir kajali tuina ioveja kjänanak. 9 Ñerä Säkekewa ángel í deju̱ ijewa ska, jera Säkekewa oloi te ijewa ñiwa̱tulaka̱; jekäi isuanacha̱wa̱ ta̱i. 10 Ata je ángel te isha ijewa ia̱: “Ke bas suana, ata ¡issö! Yis wa̱ kte baa shkä bata yinak bas ia̱ sä ssëwa̱k a̱naa; je rä ditsä biköle ia̱. 11 Jir bas ia̱ Sa̱tsa̱tkäkksa̱ ko̱na David jukläyäkäí ska; je rä Säbäkäkksa̱ sä Säkekewaí. 12 Jikäi ne wà bas wäna ijuermi ije ne irä; bas te yaba ku̱emi pabutälewa̱ sua wà, jielecha̱ vaca chewa̱klä ja̱rka.” 13 Jera ñawäsaka ka̱jöir guardia wa juena chu̱li̱i̱ je ángel da. Jewa te Säkeklä kjeishe kate baa jikäi: 14 “¡Säkeklä oloi kanoka̱pa ka̱sha̱wa̱ si̱ ska! Ñakäi ka̱jiska manele je̱r ssërke̱ bäi jewa biköle se̱nopa bitaba ñara!” 15 Ñerä ijewa ska ángel wa minejulu ni ka̱jöir ska ra, oveja kjänanak wa te isha ñaia̱: —Sä shkä Belénka, Säkekewa te ji o̱na bata sha sa̱ ia̱ je su̱ak. 16 Jera ijewa minemi mane mane isu̱ak. Jeska ite María irä José irä ku̱a, ñakäi yaba ku̱a ite jielecha̱ vaca chewa̱klä ja̱rka. 17 Ijewa te je su̱a ra, je yaba ktei bata yina ijewa ia̱ je pakani ite. 18 Jera je ssäk wa biköle male̱cha̱cha̱wa̱ oveja kjänanak wa te isha te. 19 Jera María je̱r kalme del je biköle ska, je biketseke̱ ite maitjä. 20 Ñerä oveja kjänanak wa bitejulu ni te Säkeklä oloike datse̱ ikjeishe datse̱, ji biköle ssa ite su̱a ite jishtä ijewa ia̱ iyina käi, je ki̱ka. 21 Ocho día deka̱ ra ike̱i dewa̱ je yaba matsu kjuä tiäklä, jekäi ije kinawa̱ Jesús ni, jishtä ángel wa̱ iyileta̱na ia̱mi ka bitäwa̱ba iki̱ka ra käi. 22 Ike̱i dewa̱ ijewa siki tenakläni Moisés ka̱wei ja̱mi ra, ijewa te je yaba tsa̱mi Jerusalénka kjayinak Säkekewa ia̱, 23 jishtä Säkekewa ka̱wei ska iyöle katke käi: “Sä wakjuä wako̱na säkätä jäiyi wa ra, je biköle rä ju̱naksa̱ Säkekewa ia̱.” 24 Ñakäi ijewa minemi jile ma̱kka̱ jishtä Säkekewa ka̱wei te ishe käi: tórtola botkä, etka jäyiri etka alaki, je iräle namala yabala botkä iräle, je rä me̱nakka̱ iwäna. 25 Ñerä ekla se̱nak Jerusalén ska kie Simeón ni, je rä se̱nak wämo Säkeklä dälätsäk; je te rä Israel wa je̱r pablermi ne ki̱ssë kate, ñakäi Wikblu Sikina katke ije ja̱mi. 26 Wikblu Sikina wa̱ kjayile iia̱ Säbäkäkksa̱ patkemi Säkekewa te, je su̱emi ite ka iduäwa̱ba yika. 27 Je je̱r ssëwa̱ Säkeklä Wikblu te minak, jekäi idemiju̱ Templo ska. Jekäi Jesús ká wa dejulu jile ma̱kka̱ iyaba säkei ye jishtä ika̱wei te isha käi ra, 28 jera jeska Simeón te iyaba kukacha̱ jula na. Jekäi ite Säkeklä kjeisha kte baa wà jikäi: 29 “Sä blui, ba kablele yis ia̱ je wao̱na, je ki̱ka jira yis ba kja̱nei wa̱k ia̱ ba te ka̱ me̱ iminakläju̱ bitaba. 30 Ka irä jiye kuna ta, yis wakei wäbala wà yis te ma wa̱ patkele Sa̱tsa̱tkäkksa̱ ye je su̱a, 31 je kolole ba wa̱ rä ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa biköle wäna. 32 Ije rä ka̱ oloi ye sä ditsei wä wa wäji̱atkenaklä, ñakäi Israel ba ia̱ wa ssënaklä baa si̱ ije ki̱ka.” 33 Ite jekäi je yaba ktei sha, je te iká ia̱mi male̱cha̱cha̱wa̱. 34 Ñerä Simeón te ji bäi sha o̱nak ijewa ia̱ te isha je yaba a̱mi María ia̱: —¡Jikäi issö! Jí yaba wabiketsaleksa̱ rä Israel wa chu̱li̱i̱ oloi ja̱nacha̱kläwa̱, ñakäi chu̱li̱i̱ oloi kanakläka̱. Je rä patkele ijuenaklä ye sä wäna ditsä wa̱ yinak yakei, 35 je wà chu̱li̱i̱ wa je̱rike juenaklä wa̱. Ata ba je̱r ja̱mi ije dälärmi ta̱i, jishtä espada wà sä tkeksa̱ dälär kje. 36 Jeska ñakäi jile bata shäk kie Ana kalme. Je rä Fanuel yaba, Aser batala sha̱ ekla. Je rä sa̱ nule̱i. Ije ji̱a busi ra, irä se̱lewa̱ ise̱naklä ra deka̱ siete año. 37 Jekäi ia̱ta̱na chichö ye deka̱ ochenta y cuatro año. Del ikatke Templo ska ka minak kuna maka a̱ni; ibätsäke̱ irä ika̱kiäke̱ irä, je wà ite Säkeklä kja̱nei we̱ke̱ tuina ka̱piana. 38 Ñerä je wäsaka ra ije deju̱ Templo ska. Jekäi ite Säkeklä kjeisha kte bäi wà. Jekäi Jerusalén ska sa bakanamiksa̱ ki̱ssäk tso̱ wa biköle ia̱ ite je yaba ktei paka. 39 Jekäi ijewa te iwá̱ jishtä Säkekewa ka̱wei yöle te ishe käi biköle, jekjepa ijewa bitejulu deni iwakwa jukläyäkäí Nazaret ska, Galilea ke̱i ki̱. 40 Jera je yaba kibir damika̱, ñakäi itäkir damika̱, ika̱biketsä damika̱ ki̱ta, ñakäi Säkeklä je̱r ssëna bäi ira. 41 Año año wa iká irä ia̱mi irä shkäke̱ Jerusalénka Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱k. 42 Ata ideka̱ doce año ra, imineju̱ ijewa ra Jerusalénka, jishtä iwädular ike̱i kjewa̱k käi. 43 Ñerä je ke̱i kjewe̱ e̱nawa̱ ra, ijewa bitejulu ni, ata je yaba Jesús a̱ta̱na Jerusalénka ka juene iká wa wäna. 44 Ijewa te ibiketsa idamiña saka chu̱li̱i̱ shkä sha̱na. Je ki̱ka ijewa shka un día kje, jekjepa ijewa te Jesús yulami isaka wa sha̱na iwa̱ su̱nak wa sha̱na. 45 Ata ka ijewa ia̱ iko̱ne, je ki̱ka iminejuluni Jerusalén ka iyuläk. 46 Ñerä tres día kjepa ijewa te iku̱ani Templo ska; ije kalme sa paktäk wa sha̱na. Ite ijewa ktä ssë kalme; ñakäi ite jile ktei chake kalme ijewa ia̱. 47 Jera ije ktäke̱ ssäk wa biköle male̱cha̱cha̱wa̱ ika̱ju̱ñe rä ta̱i te irä, ite ijewa kúkeke̱ te irä. 48 Iká wa te iku̱ani ra, ijewa male̱te̱nacha̱wa̱. Jera ia̱mi te isha iia̱: —Yaba rikä, ¿jiye ba te jekäi iwa̱ sá ukä ja̱mi rä na? ¡Issö! Ba ká irä yis irä te ba yula ta̱i je̱r ialecha̱wa̱ bäi si̱wa̱. 49 Jera ite ijewa kúka: —¿Jiye bas te yis yula rä na? ¿Ata ka bas wa̱ iju̱ñer yis kiana yis Ká wa̱ ji tso̱ o̱nak je wa̱k na? 50 Ata ji sha ite ijewa ia̱ rä, je ia̱ ka ijewa je̱r ko̱ne. 51 Jekjepa Jesús biteju̱téni ijewa ra deni Nazaret ska. Jeska ije te iká wa ktä ssa tsa̱na. Ata ia̱mi je̱r kalme del je biköle ska. 52 Jera Jesús ka̱biketsä damika̱, ikibir damika̱ ebä, ñakäi Säkeklä irä ditsä irä je̱r ssënami bäi ije ra.

Lucas 3

1 César Tiberio deka̱ quince año sa̱ tsa̱ku̱i ye ra, jera Poncio Pilato tso̱ kja patkele Judea ska ka̱ wäkiri ye, ata Herodes dä Galilea ke̱i tsa̱ku̱i, ñakäi itsi̱se̱k Felipe rä Iturea ke̱i irä Traconite ke̱i irä je tsa̱ku̱i, ata Lisanias dä Abilinia ke̱i tsa̱ku̱i. 2 Jera Anás irä Caifás irä jewa rä chui tsa̱ku̱i wa. Je ke̱i kje Säkeklä ktä dewa̱ Juan Zacarías yaba ja̱mi ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. 3 Jekjepa Juan mineju̱ Jordán ke̱i biköle sha̱na, je te sa pakta rä sa kiana wäoka̱nak sa̱ je̱k manewa̱kläksa̱, sa̱ nui janakläwa̱ bitaba ni. 4 Je rä jishtä Isaías jile bata shäk wa̱ iyile je äyëí yöle katke käi: “Ekla a̱rke̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska: ‘Ña̱la bäiwo̱ Säkekewa yika, iña̱le̱i paruöksa̱ bulee. 5 Ka̱ dochoi biköle wätermika̱ ñakjee. ka̱ bata biköle ka̱ ukä biköle paja̱rmiwa̱ ñakjee, ña̱la wäbutälewa̱ parurmiksa̱ bulee, ña̱la wäkuchi ebä birmiksa̱ ñakjee. 6 Jera sa̱ tsa̱tkeke̱ksa̱ Säkeklä te je su̱emi biköle te.’ ” 7 Jekäi chu̱li̱i̱ däke̱ Juan wäki̱ iwa̱ wäoka̱nak ra, ite isheke̱ ijewa ia̱: “¡Tkäbe si̱ yäbeila! ¿Yi te bas je̱r ku̱a Säkeklä kju̱atkämiwa̱ ke̱i däke̱wa̱ je cha̱k rä na? 8 Jirä bäi o̱nak sa̱ je̱k manewa̱ksa̱ ra, je ja̱mi bas wäno. Ata ke bas ku̱ ibiketsa je̱r na: ‘Abraham ne rä sá ká rä’ ni; ka irä jiye kuna ta, yie ishe bas ia̱, Säkeklä ia̱ jí jak tso̱ manermiksa̱ Abraham batala ye. 9 Jira bak rä tkelewa̱ e̱ná kal ñak ja̱mi. Jekäi mane kal wänak wä ta ka bäi kuna, je biköle rä tenak tulämi tulunakka̱ yökö ki̱ka. ” 10 Jera je chu̱li̱i̱ wa te ichakeke̱ iia̱: —¿Jera ji we̱ sá te na? 11 Jera ite isha ijewa ia̱: —Yi wa̱ paiklä tso̱ botkä ra, je ku̱ etka momi yi wa̱ ka ikuna shtä wa ia̱; ñakäi yi wa̱ ñanak tso̱ ra, je ku̱ ikaku mo yi wa̱ ka ikuna shtä wa ia̱. 12 Ñakäi inaklä bäkäk wa sha̱ demi wäoka̱nak, jewa te ichaka ije ia̱: —Sapaktäk, ¿jibä we̱ sá te na? 13 Jera Juan te isha ijewa ia̱: —Ke bas ku̱ inaklä baka ka̱wei te isha bakanak tsa̱ta. 14 Jera guardia wa te ichaka iia̱: —Ata ñe sá, ¿jibä we̱ sá te? Jera ite isha ijewa ia̱: —Ke bas ku̱ yi yika ji baka täkili wà. Ke sa kjatia ka̱yue wà. Bikö bas to̱na ra, je ku̱ bas ssëwo̱pa bäi. 15 Je ke̱i wà ditsä te Säbäkäkksa̱ däke̱ ki̱ssë kate pjoo; je ne ki̱ka ijewa biköle te ibiketse te ije̱r ska Juanle irä. Je ne ki̱ka 16 Juan te isha ijewa biköle ia̱: “Yis te bas wäukewe̱ke̱ diklä wà; jeiräta ekla daju̱ ji̱a oloi ta yis tsa̱ta. Jekäi ka yis dä bäi si̱ kuna isandalia wämu̱aklä wäyäkksa̱bä jibä. Ije te bas wäukewe̱mi Wikblu Sikina wà, ñakäi yökö wà. 17 Ije wa̱ itrigo wäkpäklä kala kja ijula na, iwa̱ ikpäklä ke̱i ska iboroi tuläkläkksa̱, iwa̱ iwä tapawa̱klä ibläklä jui ska. Ata ite iboroi tulemiksa̱ dälänakcha̱wa̱ yökö ka wäita̱nak kuna mik a̱ni ja̱rka.” 18 Jekäi Juan te sa pakta kte saka saka chu̱li̱i̱ wà, je wà ite kte baa bata sha ditsä ia̱. 19 Ñakäi Juan te ka̱ bala pa̱le cuatro je eyaka tsa̱ku̱i Herodes uña, ise̱nawa̱ itsi̱se̱k se̱naklä Herodías da je kju̱ei, ñakäi jile saka wakblele iwa̱ yakei je biköle ki̱ka. 20 Ata ki̱ta Herodes te ji yakei wakbla, je rä ite Juan jiawa̱ sä wätiäklä ska. 21 Ñerä biköle wäoka̱nate sha̱na ra, Jesús wäoka̱na ñaebä. Jekäi jeska ika̱kiä kaldu ji̱a ra, ka̱jöir kjä buka̱naju̱mi, 22 jera Wikblu Sikina dewa̱ju̱ yakata namala ye iki̱ka, ñerä kte ssënaté ka̱jöir je te ishe: “Ba ne rä yis yaba shka̱ta rä, ba ra yis ssëna baa.” 23 Jesús te ikja̱nei wa̱mi ra, jera irä treinta año kjena. Ditsä ia̱ ra Jesús dä José yaba. Ata José rä Elí yaba, 24 Elí rä Matat yaba, Matat dä Leví yaba, Leví rä Melqui yaba, Melqui rä Jana yaba, Jana rä José yaba, 25 José rä Matatías yaba, Matatías dä Amós yaba, Amós dä Nahum yaba, Nahum rä Esli yaba, Esli rä Nagai yaba, 26 Nagai rä Maat yaba, Maat dä Matatías yaba, Matatías dä Semei yaba, Semei rä José yaba, José rä Judá yaba, 27 Judá rä Joanán yaba, Joanán rä Resa yaba, Resa rä Zorobabel yaba, Zorobabel rä Salatiel yaba, 28 Salatiel rä Neri yaba, Neri rä Melqui yaba, Melqui rä Adi yaba, Adi rä Cosam yaba, Cosam rä Elmadam yaba, Elmadam rä Er yaba, 29 Er dä Josué yaba, Josué rä Eliezer yaba, Eliezer dä Jorim yaba, Jorim rä Matat yaba, 30 Matat dä Leví yaba, Leví rä Simeón yaba, Simeón rä Judá yaba, Judá rä José yaba, José rä Jonán yaba, Jonán rä Eliaquim yaba, 31 Eliaquim rä Melea yaba, Melea rä Mainán yaba, Mainán rä Matata yaba, Matata rä Natán yaba, 32 Natán rä David yaba, David rä Isaí yaba, Isaí rä Obed yaba, Obed rä Booz yaba, Booz dä Sala yaba, Sala rä Naasón yaba, 33 Naasón rä Aminadab yaba, Aminadab dä Admín yaba, Admín rä Arni yaba, Arni rä Esrom yaba, Esrom rä Fares yaba, Fares dä Judá yaba, 34 Judá rä Jacob yaba, Jacob dä Isaac yaba, Isaac rä Abraham yaba, Abraham rä Taré yaba, Taré rä Nacor yaba, 35 Nacor dä Serug yaba, Serug dä Ragau yaba, Ragau rä Peleg yaba, Peleg rä Heber yaba, Heber dä Sala yaba, 36 Sala rä Cainán yaba, Cainán rä Arfaxad yaba, Arfaxad dä Sem yaba, Sem rä Noé yaba, Noé rä Lamec yaba, 37 Lamec rä Matusalén yaba, Matusalén rä Enoc yaba, Enoc rä Jared yaba, Jared dä Mahalaleel yaba, Mahalaleel dä Cainán yaba, 38 Cainán rä Enós yaba, Enós dä Set yaba, Set dä Adán yaba, Adán rä Säkeklä yaba.

Lucas 4

1 Jera Wikblu Sikina wa̱ Jesús dä pshilewa̱, jekäi Jordán kjä ska ibiteju̱teni, jeska Säkeklä wikblu te iwäsikami ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. 2 Jeska cuarenta día bala na ije̱r ki̱wa̱ su̱a Satanás te. Je bala na ka iyakane. Jekäi je ke̱i kjaju̱ ra, iktawa̱ bäli te. 3 Jera be tsa̱ku̱i te isha iia̱: —Ba rä Säkeklä yaba ra, ishö jí jak wä ia̱ iianakläwa̱ pan ye. 4 Jera Jesús te ikúka: —Iyöle katke rä: ‘Ka pan ebä oloi ja̱mi sa̱ se̱r dä kuna.’ 5 Je ukä ska be tsa̱ku̱i wa̱ iminetse̱ ka̱tsä kaleka̱ ka̱mii bata ki̱ka. Jeska ite ka̱jiska ka̱ tsa̱ku̱i wa ke̱i biköle kjasha iia̱ plaa kjelabä. 6 Jera be tsa̱ku̱i te isha iia̱: —Yie ba ia̱ ka̱ me̱mi ba däkläwa̱ je ke̱i biköle tsa̱ku̱i ye, ñakäi ji baa tso̱ iska biköle me̱miksa̱ yie ba ia̱. Ka irä jiye kuna ta, je biköle rä ju̱leksa̱ yis ia̱ ki̱ka. Jekäi yis te je me̱ke̱ yi ia̱ yis ssëna ima̱k käi. 7 Je ne ki̱ka ma je̱tkawa̱ wakte yis oloitsäk ra, je biköle rä ba ia̱. 8 Jera Jesús te ikúka te isha iia̱: —Iyöle katke rä: “Säkekewa ba Kekläí oloitsö ba ku̱; je ebä kja̱nei wo̱ ba ku̱.” 9 Je ukäki̱ be tsa̱ku̱i wa̱ iminetse̱ Jerusalén ska te iduaka̱ Templo bata si̱ ki̱ka. Jera ite isha iia̱: —Ba rä Säkeklä yaba ra, ma je̱k psö ju̱omi ja̱nak i̱ski̱. 10 Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: ‘Ba bata ki̱ka ite iángel wa patkemi bä wetsäk, 11 jewa te ma tse̱mi jula na, ka bä klä tkenaklä kuna jak ja̱mi.’ 12 Jera Jesús te ikúka te isha iia̱: —Iyile katke rä: ‘Ke ba ku̱ Säkekewa ba Kekläí mabla su̱a wäsi̱wa.’ 13 Jekäi be tsa̱ku̱i te ije̱r ki̱wa̱ su̱a ji biköle wà e̱ná ra, imineju̱mi iyika, maiskalepa je̱r kinak su̱nak. 14 Ñerä Jesús demini Galilea ska, Säkeklä wikblu täkili ta. Jekäi ije palei ju̱ñenami je ke̱i biköle ska. 15 Ite sa pakte rami ijewa ñapaktäklä jui saka saka ska. Jera biköle te ije kjeisheke̱ bäi. 16 Jera idemi Nazaret mai ikibile ska. Jekäi sábado wà ikjawa̱ju̱ ñapaktäklä jui na iwädular käi. Jeska ije̱k duaka̱ äyë washäk. 17 Jera ijewa te iyöle jile bata shäk Isaías wa̱ je äyëí butälewa̱ cha̱mi iia̱. Jekäi ite ikjäyaksa̱ ra, ite iyula mai jikäi iyöle katke ska: 18 “Säkekewa wikblu katke yis ja̱mi. Ka irä jiye kuna ta, ite yis kuka yis wa̱ ka jita wa ia̱ kte baa bata shäklä. Je te yis patka ishäk wätelewa̱ wa ia̱, jewa rä wäyenakksa̱ni, ñakäi ishäk ka wä wajuenak kuna wa ia̱ jewa rä wä wajuenakni, ñakäi sä weikalecha̱wa̱ wa bäkäkksa̱ni, 19 ñakäi ditsä ia̱ ibata shäk Säkekewa je̱r ssënaklä bäi sa ra, je añoí dewa̱.” 20 Jekäi ite je äyë butrawa̱ni, cha̱mi ite äyë bläk ia̱, jekjepa ije̱tkawa̱ni. Jera biköle tso̱ je ñapaktäklä jui ska wa te isu̱a jaree. 21 Jera ite ishami ijewa ia̱: —Jir io̱r te jishtä je yöle wa̱ iyile je ssa bas te käi. 22 Jera biköle te ije pake rami bäi, ñakäi iktäke̱ rä baa, je te imale̱cha̱cha̱wa̱. Je ki̱ka ijewa te isheke̱ ñaia̱: —¿Ka je rä José yaba kuna na? 23 Je ki̱ka Jesús te isha ijewa ia̱: —Tsa̱na ra bas te ishemi yis ia̱ maikäi ishe käi: ‘Sä bäiwa̱k, ba wakei je̱k bäi wo̱.’ Tsa̱na ra bas te ishemi yis ia̱: ‘Sá te issa ji o̱na Capernaúm ska käi, je su̱ta ba ku̱ ji wo̱ jí ba kibina ska.’ 24 Jekjepa ite isha ji̱a: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱: Jile bata shäk mane a̱ni ka kinakwa̱ iwakei ke̱i ska. 25 Jekäi bulee yie ishe bas ia̱: Elías bakle ke̱i kje, ale ka̱li̱ ka ja̱ne kuna tres año y medio bala na ra, sa tuarcha̱rawa̱ bäli wa̱ je ke̱i biköle ska ra, jera je ke̱i ska alaklä wa chichö wa tso̱ ta̱i Israel wa sha̱na, 26 ata ka Elías patkene je chichö wa mane a̱ni tsa̱tkäk kuna, ata ije patkena rä ka̱ etkä wa chichöí ekla se̱nak Sarepta ska, Sidón ke̱i ki̱, je ebä tsa̱tkäk. 27 Ñakäi jile bata shäk Eliseo bakle ke̱i kje, paiale lepra wa̱ wa tso̱ ta̱i Israel wa sha̱na, ata ijewa mane a̱ni ka bäineni, ata Naamán Siria wa, je ebä. 28 Ñerä ditsä tso̱ ñapaktäklä jui ska wa te je kte ssa ra, ijewa biköle kju̱atkacha̱wa̱ e̱e̱na. 29 Je kju̱ei ijewa ñajaka̱ te iju̱aksa̱ jukläyäkä ektaka. Je jukläyäkä rä yöle ka̱ ukä ki̱ka. Jekäi ite itsa̱mi ju̱nakmi ka̱ ktäka. 30 Jeiräta Jesús kjaju̱mi ijewa sha̱na mineju̱mi. 31 Jekjepa Jesús demiju̱ Galilea jukläyäkäí Capernaúmka. Jekäi ite ijewa pakteke̱ sábado sábado wà. 32 Jera ijewa male̱cha̱cha̱wa̱ ite sa pakteke̱ te, iktä rä oloi ta ki̱ka. 33 Jera je ñapaktäklä jui na ekla kolole wa̱ be wikblu ñá shtä wa̱ katke, je a̱na täkii, te isha: 34 —¡Aaj! Jesús Nazaret wa, ¿jiye ba bite sá wäki̱ rä na? ¿Ba de rä sá weikäkcha̱wa̱ na? Yis wa̱ iju̱ñer yi ba rä; ba ne rä ale patkele Säkeklä wa̱ wämo si̱ rä. 35 Jera Jesús te iuña, te isha: —¡Ma si̱wa̱tiö, ma je̱k tso̱ksa̱ ije ska! Jera je be te je jäiyi ja̱wa̱mi i̱ski̱ ditsä biköle wäna. Jekäi ite ijawa̱ta̱na ka medele kuna. 36 Je te biköle male̱cha̱cha̱wa̱. Jera ijewa te isha ñaia̱: —¿Je rä mane shtä kte na? ¡Ije rä ka̱wei ta, täkili ta, je wà ite wikblu ñá shtä wa patkeke̱ksa̱, jera imajulu! 37 Jera Jesús palei ju̱ñenamika̱ je ke̱i pája̱mi biköle. 38 Je ukä ska Jesús je̱kaka̱ mineksa̱ju̱ ñapaktäklä jui ska, minewa̱ju̱ Simón ju na. Jeska Simón yak kalme wäkalewa̱ oloowa̱, jekäi ijewa te Jesús payula je kju̱ei. 39 Jera Jesús je̱k buawa̱ itsa̱ka te iwäkarke̱ oloo uña, jera ipatse̱nawa̱ni. Jera plaa ije̱kaka̱ te ijewa pasu̱a jile wà. 40 Jera ka̱wä mawa̱ju̱ ra, biköle yi rä saka ta duäke̱ duë ta kju̱awa kju̱awa wa jewa de ja ijewa wa̱ ije wäki̱. Jera ijula ma̱ka̱ ijewa kalabe ki̱ka el el, te ijewa bäiwa̱ni. 41 Ñakäi be kjäienaksa̱ chu̱li̱i̱ ki̱ka. Ijewa a̱rke̱ täkii te isheke̱: —¡Ba ne rä Säkeklä yaba rä! Ata ka iwa̱ ka̱ me̱ne ijewa ia̱ iktäkläka̱, je rä ijewa wa̱ iju̱ñer ije rä Säbäkäkksa̱ ki̱ka. 42 Ka̱ñinawa̱ ra Jesús deksa̱ju̱ mineju̱mi ka yi kuna shtä ska. Jera je chu̱li̱i̱ wa te iyulami, jewa demijulu ikatke ska ra, ijewa te Jesús kuka ji̱a ta̱i, ka iminakläju̱ ijewa yika. 43 Ata ite isha ijewa ia̱: —Yis kiana minak jukläyäkä saka saka ska Säkeklä gobierno ktei baa bata shäk, je ne ye yis patkeleté rä ki̱ka. 44 Jekäi ite sa pakte rami, Judea ke̱i ska ñapaktäklä jui etkä etkä na.

Lucas 5

1 Etaba kicha Jesús kaldu Genesaret tipei kjä ja̱mi. Jera ditsä chu̱li̱i̱ ñayataté tenacha̱wa̱ ije ja̱mi, ijewa wa̱ Säkeklä ktä ssäklä tsa̱na ki̱ka. 2 Jera Jesús te ko̱no su̱a botäbä tipä kjä ja̱mi; je na nima kukäk wa ñajolowa̱ksa̱ kja, te ikla paskue tso̱. 3 Je etaba na Jesús je̱k jiaka̱; je rä Simón cha. Jera ite iwakei paka ipatkäkmi a̱mikwäta berbena tipä ki̱ka. Jekjepa ije̱tkawa̱ je chu̱li̱i̱ wa paktäk je ko̱no skaté. 4 Jera ikta e̱ná ra, ite isha Simón ia̱: —Ba ko̱no patkömi tipä ja̱r ta̱i ska, jeska bas kla ja̱wa̱mi nima kolonaklä. 5 Jera Simón te ikúka: —Säkekewa, sá nima kuka kja tuina jaree, ata sá wa̱ ka ikolone etaba a̱ni; ata ba te isha ki̱ka we yis ma kla ja̱wa̱kmi. 6 Jekäi ite ija̱wa̱mi ra, nima kolona ta̱i, je te ijewa kla ja̱r butse raksa̱ kje. 7 Je ki̱ka ijula ju̱a isaka tso̱ ko̱no etäbä ki̱ jewa bitäklä itsa̱tkäk. Jekäi jewa bite iwäki̱, je botäbä we pshiwa̱cha̱wa̱ ijewa te nima wà, yewa̱ je te iwä itäbiecha̱rawa̱ kje. 8 Je su̱a Simón Pedro te ra, ije̱tkawa̱ wakte Jesús klä kicha ja̱mi, jera ite isha iia̱: —¡Säkekewa, ma je̱k sikö yis yika, yis dä ji yakei wakbläk ki̱ka! 9 Simón ssëna jekäi, ka jiye kuna ta, nima kolona ta̱i te Simón irä isaka tso̱ ira wa biköle male̱cha̱cha̱wa̱. 10 Zebedeo yabala Jacobo irä Juan irä, jewa rä nima kukäkña Simón ra, jewa male̱cha̱cha̱wa̱ je te ñakäi. Ata Jesús te isha Simón ia̱: —Ke ba suana. Ata jirami ba maju̱ rä ditsä kukäk nima säkei ye. 11 Jera ijewa te ko̱no sikaté ka̱ ssi̱lka. Jeska ijile biköle jawa̱ta̱na ite, jekäi iminejulumi Jesús da. 12 Etaba kicha Jesús katke jukläyäkä etka ska ra, jeska jäiyi ekla pa kalabe iale lepra wa̱ je deju̱ ikatke ska. Ñerä ite Jesús su̱a ra, ije̱tkawa̱ wakte iwäja̱mi, ka̱kia iia̱ te isha: —Säkekewa, ba ki̱ ishena ra, ba ia̱ yis bäirmini yëë. 13 Jera Jesús jula tkawa̱ ija̱mi te isha: —Yis ki̱ ishena; bä bäinoni yëë. Jera ñawäsaka lepra tse̱naju̱mi ija̱mi. 14 Jera ka iwa̱ ipakane je shäk kuna yi a̱ni ia̱, ata ite isha iia̱: —Ma cho̱ chui ia̱ je̱k kjashäk. Jeska bä siki tenaklä je mo̱ Säkeklä wäna, jiräni Moisés wa̱ sa pakale iwa̱k käi, ijewa wa̱ isu̱aklä. 15 Jeiräta Jesús palei ju̱ñenamika̱ jöikwä ta ki̱ta si̱. Je ne ki̱ka chu̱li̱i̱wa̱ däke̱ iktä ssäk irä, ijewa duäke̱ bäiwa̱klä iwa̱ irä. 16 Ata Jesús mike̱ ka yi kuna shtä ska, jeska ika̱kiäke̱. 17 Etaba kicha Jesús te sa pakte kaldu ra, jeska fariseo wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä ñajäklelewa̱ tso̱. Jewa dar jukläyäkä tsi̱dala biköle tso̱ Galilea ska, Judea ska, Jerusalén ska. Jera Säkekewa täkili tso̱ ije wa̱ sä bäiwa̱klä. 18 Ñerä ekla karalewa̱ detse̱ ditsä wa̱ je̱k katashuäklä ja̱rka. Jera ijewa kiana itsa̱kmiwa̱ bäklenakwa̱ Jesús wäja̱mi. 19 Ata chu̱li̱i̱ tapanawa̱ kju̱ei maikäi a̱ni ka ijewa däkleiwa̱. Je ne ki̱ka imineka̱ju̱lu ju tsi̱bata ki̱ka te ikjä kpaja̱wa̱. Jeska je karalewa̱ ja̱wa̱té ijewa te ije̱k katashuäklä ja̱rka ditsä chu̱li̱i̱ sha̱na däkwa̱ Jesús wäja̱mi. 20 Ijewa te ji biketsa etkabä su̱a ije te ra, ite isha: —El dikä, ma nui rä jalewa̱ bitaba. 21 Jera fariseo wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä, jewa te ibiketsa je̱r na: “¿Yi ije rä, je ktäke̱ yakei Säkeklä ukä ja̱mi rä na? ¿Yi ia̱ sa̱ nui jarmiwa̱ bitaba na? Ata Säkeklä ebä ne ia̱ sa̱ nui jarwa̱ bitaba rä.” 22 Ata jiräni ijewa je̱rika rä te Jesús je̱r ku̱a. Je ne ki̱ka ite ijewa wächakewa̱: —¿Ji biketsa bas te bas je̱r na rä na? 23 ¿Mane yila tjabana rä na: ‘Ma nui rä jalewa̱ bitaba’ ni iräle, ta ‘ma je̱köka̱ shkäk’ ni iräle? 24 Ata bas wa̱ iju̱ñaklä ditsä yäbei ia̱ ka̱wei tso̱ sa̱ nui jäkläwa̱ bitaba ka̱jiska—jera ite isha je karalewa̱ ia̱—: —Yie ishe ba ia̱, ma je̱köka̱, ma je̱katashuäklä kuköwa̱, ma cho̱ni bä juka. 25 Jera ñawäsaka ije̱kaka̱ ijewa wäna, te ije̱katashuäklä kukawa̱, mineju̱ni ijuka. Je te Säkeklä kjeishe rami ña̱la wà kte baa wà. 26 Je te biköle je̱r shewa̱ kajakla. Je ne ki̱ka ijewa te Säkeklä kjeisha kte bäi wà. Isuanacha̱wa̱ je yika, je ki̱ka ite isha: —Jir jile su̱a sä te, ka sa̱ wa̱ ji su̱le käi. 27 Je itäki̱ Jesús mineju̱, jera ite inaklä bäkäk wa ekla kie Leví ni je su̱a je̱tkelewa̱ inaklä bäkäklä ska, je ia̱ ite isha: —Sä shkä yis da. 28 Jekäi Leví je̱kaka̱ te ijile biköle tulata̱na, mineju̱ ira. 29 Jekjepa Leví te iju ska jile äliwa̱ ta̱i Jesús yika. Jeska inaklä bäkäk wa irä, ditsä saka irä jewa chu̱li̱i̱wa̱ ñatulawa̱ yäkäk ijewa ra. 30 Jera fariseo wa irä, ijewa sha̱na ñayöle ka̱wei wà wa irä, jewa te Jesús wa̱ dulanak wa sha yakei te isha: —¿Jiye ba te ji ñeke̱ ji yeke̱ inaklä bäkäk wa ra ji yakei wakbläk wa ra rä na? 31 Jera Jesús te ijewa kúka: —Sa̱ tso̱ ka duë ta wa ki̱ ka sä bäiwa̱k sher kuna, ata sä duäke̱ wa ne ki̱ isherke̱ rä. 32 Ka yis dene rä sä wämo wa kiäk kuna, ata yis de rä ji yakei wakbläk wa ne pakäk ñamanewakksa̱. 33 Jera jewa te isha Jesús ia̱: —Juan wa̱ dulanak wa bätsäke̱ ka̱raa, ñakäi ika̱kiäke̱. Je su̱ta fariseo wa te iwe̱ke̱. Ata ba wa̱ dulanak wa te ji ñe rami ji ye rami ebä. 34 Jera Jesús te ijewa ia̱ isha: —¿Bas ia̱ ra sä te julakolone diei ye ska tso̱ wa pakemi bätsäk jula kolonak kaldu ji̱a ijewa ra bala na ra na? 35 Ata ike̱i dämiwa̱ ji̱a je jula kolonak minaklätse̱ ijewa yika, je ke̱i wà kjepa ijewa bätsämi rä. 36 Ñakäi ite ji paka ijewa ia̱ jile she ja̱mi jikäi: —Yi a̱ni wa̱ paiklä spa̱na ka kukä tenakksa̱ paiklä nu̱l da wäbätsäklä. Ata ikuna jekäi ra, jera je paiklä spa̱na klasha̱naju̱mi, ñakäi je spa̱na kukä ka juenak bäi inu̱l ja̱mi. 37 Ñaebä yi a̱ni wa̱ vino blona ji̱a ka tenak bewak kjuä yöle bolsa ye nu̱l da shtä naka. Ata ikuna jekäi ra, je vino blona ji̱a te bewak kjuä tsikiwe̱ ju̱emi, jera vino tkerju̱mi, ñakäi ijui weikarmiwa̱. 38 Bäi si̱ ra vino blona ji̱a tie rä bewak kjuä spa̱na ja̱rka. 39 Ñakäi yi te vino shko̱lewa̱ kja ya ssa ra, ka je je̱r ki̱nak ji̱a iblona wa̱, ata je te ishemi rä: ‘Shkolewa̱ kja ne rä bäi si̱ rä.’

Lucas 6

1 Etaba kicha sábado wà, Jesús damiju̱ trigo tkele sha̱na. Jera iwa̱ dulanak wa te je wä butse rami, käte rami wä che̱ rami ite jela jula ktä na. 2 Jera fariseo wa sha̱ te isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas te ji rä ka o̱nak kuna sábado wà je we̱ke̱ rä na? 3 Jera Jesús te ijewa kúka: —Jera ale David wa̱ ji o̱le, mika̱ ije irä shkäk ira wa irä ktacha̱wa̱ bäli te ra, ¿ka bas wa̱ je ktei wayile na? 4 Ikjawa̱ju̱ Säkeklä ju na, te pan tso̱ me̱leka̱ je kukacha̱wa̱, ñawa̱ ite, ma ite shkäk ira wa ia̱. Ata ka ka̱ kuna je ñaklä, ata je ñe rä chui wa ebä te. 5 Ñakäi ite isha ijewa ia̱: —Ditsä yäbei, je rä sábado wäkirií. 6 Etäbä kicha sábado wà Jesús kjawa̱ju̱ ñapaktäklä jui na te sa pakta. Jera jeska jäiyi ekla jula wämo ssi̱lewa̱ katke. 7 Jera ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä jewa te isu̱e tso̱ wäsi̱wa iwa̱ je bäiwa̱ ta sábado wà í̱ ki̱ka, je kju̱ei ijewa wa̱ ije kjatiäkläwa̱pa. 8 Ata ije wa̱ jekäi ijewa je̱rika ju̱ñer. Jera ite isha je ekla jula ssi̱lewa̱ ia̱: —Ma je̱k duöka̱ klä ki̱, biköle sha̱na. Jera je je̱k duaka̱ klä ki̱. 9 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Yie ichake bas ia̱: ¿Sábado wà ka̱ tso̱ ji bäi wa̱klä, ta ji yakei wa̱klä? ¿Sa̱ tsa̱tkäkläksa̱, ta sä ktäkläwa̱? 10 Jera ite biköle tso̱ ipája̱mi su̱aksa̱. Jera ite isha je ekla ia̱: —Bä jula paruöksa̱. Jera jekäi ite iwa̱ ra, ijula bäinani. 11 Jera ijewa kju̱atkawa̱ Jesús da e̱e̱na si̱. Jekäi ijewa ñachakäke̱ me ite iwe̱ke̱ rä í̱ wà. 12 Jekjepa Jesús mineju̱ ka̱ bata na ka̱kiäk. Jeska ika̱kia Säkeklä ia̱ tuina jaree. 13 Ka̱ñinawa̱ ra, ite iwakei wa̱ dulanak wa kia jaté iwä ki̱, jewa sha̱ kuka ite däka̱ doce, jewa kia ite iktei bata shäk wa ni. 14 Jewa kie rä: Simón, je kiani Jesús te Pedro ni; je el Andrés irä; Jacobo irä, Juan irä, Felipe irä, Bartolomé irä, 15 Mateo irä, Tomás irä, Jacobo ale Alfeo yaba irä; Simón ale bakle kju̱atkäk gobierno ra irä; 16 Judas ale Jacobo el irä; Judas Iscariote wa, ale Jesús ju̱akksa̱ irä. 17 Jesús bitewa̱ju̱ni ijewa ra dewa̱ni ka̱ kje̱i ki̱. Jeska iwa̱ dulanak wa chu̱li̱i̱wa̱ tapana iwakei ra, ñakäi Judea ke̱i kalabe ska wa, Jerusalén ska wa, ñakäi Tiro irä Sidón irä däyë kjäí ska se̱nak wa, jewa date chu̱li̱i̱wa̱ iktä ssäk irä, ijewa kteke̱ duë te bäinaklä irä. 18 Jera wikblu ñá shtä wa̱ weikanak wa bäiwa̱ni ite. 19 Biköle ssëna ipassäk; ka irä jiye kuna ta, täkili kjäke̱ksa̱ iska te biköle bäiwe̱ke̱ni. 20 Jera Jesús wä cha̱mi iwa̱ dulanak wa su̱ak, te isha: “Bäije bas ka jita wa rä, bas ne ia̱ Säkeklä gobiernoí rä ki̱ka. 21 “Bäije bas kteke̱ bäli te jira wa rä, bas ssërcha̱miwa̱ ji̱a ki̱ka. “Bäije bas ji̱ake̱ jira wa rä, bas ja̱ñami ji̱a ki̱ka. 22 “Bäije bas dä mika̱ ditsä te bas dokoitsawa̱, bas tulaksa̱, bas sha yakei, bas ki̱yua yakei ditsä yäbei kju̱ei ki̱ka ra rä. 23 Je ke̱i wà bas ssëno a̱naa, bas ka̱ssö jaboo, bas ia̱ ji säkei ta tso̱ däkksa̱ ta̱i ka̱jöir ska ki̱ka. Ata je su̱ta ijewa kalí wa te jile bata shäk wa ukä ja̱mi iwá̱ rä. 24 “Ata säli bas blu wa rä, bas dä je̱r pablele e̱ná jile wà ki̱ka. 25 “Säli bas tso̱ jira yakle wa rä, bäli te bas ktechemiwa̱ ji̱a ki̱ka. “Säli bas ja̱ñake̱ jira wa rä, bas je̱r iarcha̱miwa̱, bas ji̱ami ji̱a ki̱ka. 26 “Säli bas dä, ditsä biköle te bas kjeisheke̱ kte baa wà ra rä. Ka irä jiye kuna ta, je su̱ta ijewa kalí wa te sä wäyuäk jile bata shäk wa käi, jewa kjeisha baa. 27 “Jekäi yis te isheke̱ bas tso̱ yis ktä ssäk wa ia̱: Bas ku̱ bas bolki wa shka̱li̱blö, bas ku̱ bas dokoitsäk wa ia̱ ji wo̱ bäi. 28 Ji shäk o̱nak yakei bas ukä ja̱mi wa ia̱, bas ku̱ ji bäi shöpa o̱nak. Bas shäk yakei wa ki̱ bas ka̱kiö. 29 Yi te ba kpa ma ja̱kätä ki̱ka ra, ma ja̱kätä ekta mo iia̱ iwa̱ buka̱nak. Ñakäi yi te ma wa̱ shönak je̱k ki̱ tsa̱mi ra, jera ñakäi ka̱ mo iia̱ ba paiklä tsa̱klämi iwa̱. 30 Ñakäi yilé te ji kia ba ia̱ ra, je ia̱ imo. Yi te bä ji baka tsa̱mi ra, ke je kiaksa̱ni iia̱. 31 Jishtä bas ki̱ sa saka sherke̱ ji wa̱k bas ia̱ käi, je su̱ta bas ku̱ ji wo̱ ijewa ia̱. 32 “Ata bas te bas shka̱li̱bläk wa ebä shka̱li̱ble ra, ¿je wa̱ ji tso̱ bäi bas ia̱ na? Ñera je su̱ta ji yakei wakbläk wa te ishka̱li̱bläk wa shka̱li̱ble rä. 33 Ñakäi bas te ji we̱ke̱ bäi ji wa̱k bäi bas ia̱ jewa ebä ia̱ ra, ¿je wa̱ ji tso̱ bäi bas ia̱ na? Ñera je su̱ta ji yakei wakbläk wa te iwe̱ rä. 34 Ñakäi bas te inaklä peite bas wa̱ ju̱ñenak sa̱ tju̱ak shtä ebä ia̱ ra, ¿je wa̱ ji tso̱ bäi bas ia̱ na? Ñera je su̱ta ji yakei wakbläk wa te inaklä peite ji yakei wakbläk wa ia̱ rä, je rä je säkei däkläksa̱ni iia̱ kalabe. 35 Ata bas ku̱ bas bolki wa shka̱li̱blö, ji wo̱ bäi ijewa ia̱, ji peitö ijewa ia̱ ka biketsale kuna säkei me̱nakni. Jekäi ra bas ia̱ je säkei dämiksa̱ ta̱i, ñakäi bas dämiwa̱ rä ale Ji Biköle Tsa̱ta je yabala ye. Ka irä maikäi kuna ta, iwakei je̱r bäi shäke̱ ka ikjeishäk kuna wa ia̱, ji yakei wakbläk wa ia̱. 36 Je ne ki̱ka bas je̱r bäi shö sa saka ia̱, jishtä bas Ká rä je̱r bäi shäk käi. 37 “Ke bas ku̱ sa saka wabiketsaksa̱, je ne ra ka bas wabiketsanakksa̱ rä. Ke bas ku̱ sa saka ki̱ nui ja̱wa̱kka̱, je ne ra ka bas ki̱ nui ja̱nakka̱ rä. Bas ku̱ sa saka jöwa̱ bitaba, je ne ra bas jarmiwa̱ bitaba rä. 38 Bas ku̱ ji mo̱, je ne ra bas ia̱ ji me̱rmi rä; je säkei me̱rmi bas ia̱ rä mablele bäi, wätelewa̱ därërë, ñak tele, wäukä mileksa̱ kje. Ka irä jiye kuna ta, ji wà bas te ji mabla sa saka ia̱, je ebä wà ji mablermini bas ia̱.” 39 Jekjepa ite ijewa ia̱ ji paka jile she ja̱mi: “¿Baishe ka wä wajuenak kuna ia̱ isaka ka wä wajuenak kuna wajiermi na? ¿Ka je bolwë jolormi ishäkä wä ja̱r naka na? 40 Dulanak rä ka ipaktäk tsa̱ta kuna. Ata bena yi rä dulale e̱ná ra, je dämiwa̱ ipaktäk ra ñaebä. 41 “¿Jiye ba te ka̱ pjoi su̱e bä el wäbala na, ata kal kuklei kate ba wakei wäbala na je ka su̱e bä te rä na? 42 Jera, ¿maikäi ba ia̱ iyirmi bä el ia̱: ‘El dikä, ka̱ mo yis ia̱ je ka̱ pjoi kate bä wäbala na tsa̱kläksa̱’ ni, ata ba wakei wäbala na kal kuklei kate ka su̱e ba te rä na? Ba ji shäk kjäbata ebä wà, säkätä ba ku̱ kal kuklei tso̱ksa̱ ba wakei wäbala na. Jekäi ra ba wä wajuermi bäi, ba wa̱ ka̱ pjoi kate bä el wäbala na je tsa̱kläksa̱. 43 “Jekäi kal bäi rä ka wänak kuna wä ta yakei, ñaebä kal yakei rä ka wänak kuna wä ta bäi. 44 Iwa rä kal biköle juer dä iwä ne wà. Ñera ka higuera wä shte rä dika yäkä kicha ja̱mi kuna, ñakäi ka uva kicha tie rä ka̱kshe̱i ja̱mi kuna. 45 Ditsä bäi te ije̱r ska ji säkei ta bäi tso̱ ne ja̱mi ji bäi tse̱ksa̱ rä. Ata ditsä yakei te ji yakei ne ja̱mi ji yakei tse̱ksa̱ rä. Iwa rä sa̱ je̱r ska ji tso̱, je ne ja̱mi sä kjäbata ska sä ktä rä. 46 “¿Jiye ba te yis kie: ‘Säkekewa, Säkekewa’ ni, ata ka bas te yis ktä wawe̱ kuna rä na? 47 Ata biköle yi däke̱ yis wäki̱ te yis ktä ssëke̱, je wawá̱ ite ra, jishtä käi je wakei rä pake mar yie: 48 Ije rä jishtä ekla te ju yua käi. Ite ishäkä ja̱r bia ka̱mii, kjepa ite iñak wäkukäklä tkawa̱ jak ki̱ka. Jera mika̱ diklä butsa̱naté ta̱i ra, iyölí tena je ju ja̱mi, ata ka iia̱ iwäbuka̱neka̱, irä yöle bäi ebä ki̱ka. 49 Ata yi te kte ssa, ata ka iwa̱ iwao̱ne ra, je rä jishtä ekla te ju yua kje ishäkä ki̱ka, ka ñak wäkukäklä ta käi. Je ja̱mi diklä yölí tena kjelabä ra ija̱nawa̱, jera je ju weikanawa̱ itjä.”

Lucas 7

1 Jekäi Jesús te je ktei biköle sha e̱ná ikukei ssäk wa ia̱ ra, imineju̱ Capernaúmka. 2 Jeska ekla guardia wa cien wäsikewa̱k kjanaklä shka̱ta iwa̱ je duärawa̱, yee ka täkili ta ji̱a. 3 Jera je te Jesús palei ssa ra, ite Judío wa wäkiri wa patkami Jesús kiäkté pjoo, ikjanaklä bäiwa̱kni. 4 Jekäi jewa demi Jesús wä ki̱ ra, ijewa te ikia pjoo, te isha iia̱: —Ba kiana ije käi tsa̱tkäk. 5 Ka irä jiye kuna ta, je wa̱ saje ditsei wä shka̱l, ñakäi ije te sa̱ ia̱ ñapaktäklä jui yuacha̱. 6 Jekäi Jesús mineju̱ ijewa ra. Ata idamiju̱ kja iju ska alemana ra, je guardia wa wäsikewa̱k te isalibä wa moska patkaté Jesús wäki̱ ishäk iia̱: —Säkekewa, ke ma je̱k weika bitäk, ka yis dä bäi kuna je ju na ka ba däkleiwa̱. 7 Je kju̱ei ka yis minakleiwa̱ ba wäki̱ ka yis dä bäi kuna ki̱ka. Ata ba ku̱ ishö yile ebä, jera yis kjanaklä bäirmini. 8 Ka irä jiye kuna ta, yis wakei rä patkenak yis tsa̱ku̱i wa̱, ata ñakäi yis wa̱ guardia wa tso̱ patkenak. Jekäi yie ishe ekla ia̱: “Ma cho̱”, jera je maju̱; isaka ia̱: “Bä kute”, jera je bitäju̱; yie ishe yis kjanaklä ia̱: “Jikäi iwo̱”, jera je te je we̱. 9 Jesús te jekäi issa ra, je te issëwa̱ baa. Jera ije̱k manewa̱té je te isha chu̱li̱i̱ dami ira wa ia̱: —Yis te ishe bas ia̱, yis wa̱ Israel wa sha̱na ka yi a̱ni ko̱ne ji biketsäk etkabä je kjekla. 10 Jera je patkele wa dejuluni ju ska ra, ijewa te je kjanaklä ku̱a bäileka̱ni kja. 11 Je ukä ska je̱nanapa Jesús mineju̱ jukläyäkä kie Naín ska. Jera iwa̱ dulanak wa irä, ditsä saka chu̱li̱i̱ irä damiña ira. 12 Ñerä idamijulu kja jukläyäkä kjäshtäklä ska ra, sa̱ nu̱l damitse̱ itäbinakwa̱. Je rä ia̱mi yaba eklabä, je ia̱mi rä chichö. Ije ra jukläyäkä wakwa dami chu̱li̱i̱. 13 Ñerä Säkekewa te je dulewa̱ a̱mi su̱a ra, ije̱r ja̱mi idälänawa̱, jera ite isha iia̱: —Ke ma ji̱a. 14 Jera ije̱k sikawa̱ jula tkawa̱ sa̱ nu̱l tsa̱klä kalí ja̱mi. Jera itsa̱k wa ñawäkukacha̱wa̱. Ñerä Jesús te isha: —Dulaklei, yis te ishe ma ia̱: ¡Ma je̱köka̱ni! 15 Jera je dulewa̱ je̱tkaka̱ ktaka̱ni. Jera Jesús te ipatkami ia̱mi ia̱. 16 Je yika biköle suanacha̱wa̱ ta̱i. Jewa te Säkeklä kjeisha te isha: —Sa̱ sha̱ ekla dewa̱ jile bata shäk bäi si̱ ye. Ñakäi: —Säkeklä deju̱ iwakei cha wa wäki̱. 17 Je ite iwa̱ je palei ju̱ñena Judea ke̱i biköle ska, ñakäi je ke̱i pája̱mi biköle ska. 18 Juan ia̱ iwa̱ dulanak wa te je biköle ktei pakani. Jera Juan te iwa̱ dulanak wa kia jaté bol. 19 Jera ite ijewa patkami Säkekewa wäki̱ ichakäk iia̱: “¿Ba ne rä ale däke̱ju̱ rä na, ata sa kiana isaka ki̱ssäk ji̱a na?” 20 Jekäi je bol demi Jesús ska ra, ijewa te isha iia̱: —Juan säwäukewa̱k te sá patkaté ba ia̱ ichakäk: ¿Ba ne rä ale däke̱ju̱ rä na, ata sa kiana isaka ki̱ssäk ji̱a na? 21 Jera je horaí ebä wà, Jesús te chu̱li̱i̱ bäiwa̱ni, duë ta kju̱awa kju̱awa wa käi, duë wa̱ weikanak wa käi, wikblu yakeila wa̱ kololewa̱ wa käi, ñakäi ite ka wä wajuenak kuna wa chu̱li̱i̱ wä wajuewa̱. 22 Jera ite ijewa kúka te isha: —Bas cho̱ni ipakäk Juan ia̱, ji su̱a, ji ssa bas te käi; ka wä wajuenak kuna wa wä wajuerke̱ni, klä ialewa̱ wa shkäke̱ni, paiale lepra wa̱ wa bäirke̱ni yëë, kukä balewa̱ wa kukä wassërke̱ni, dulecha̱wa̱ wa shki̱r tuläke̱ka̱ni, ñakäi ka jita wa ia̱ kte baa bata yirte. 23 ¡Bäije yi ka dokonewa̱ jishtä yis dä käi je wa̱ rä! 24 Ñerä je Juan wa̱ patkele wa minejulumini ra, ite Juan ktei chaka je chu̱li̱i̱ wa ia̱: “¿Jibä su̱ak bas dasta̱na ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska rä na? ¿Kje uka wäkpeke̱ si̱wa̱ te je su̱ak na? 25 Ata ka irä jekäi kuna ra, ¿ji su̱ak bas dasta̱na rä na? ¿Ekla je̱k pajiele yëë su̱ak na? Ñera sa̱ je̱k pajielewa̱ baa, se̱nak bäi ebä, jewa tso̱ rä sa̱ tsa̱ku̱i wa ju na. 26 Jera ¿jibä su̱ak bas dasta̱na rä na? ¿Ekla jile bata shäk na? Tsa̱na ra jekäi irä, ata yie ishe bas ia̱, ka ije rä jile bata shäk ebä kuna. 27 Ata ije ne rä ale ktei yöle katke jikäi rä: ‘¡Issö! Yie yis ktei bata shäk patkemi bä wätsa̱kba. Je te ma ña̱le̱i bäiwe̱miba bä yika.’ 28 Yie ishe bas ia̱, sa̱ ko̱le alaklä wa wa̱, jewa sha̱na yi ka kuna Juan tsa̱ta, jeiräta Säkeklä gobierno ja̱mi wa sha̱na yi rä ja̱lewa̱ biköle katäbäka je rä ije tsa̱ta.” 29 Je ssa biköle te ra, ñakäi inaklä bäkäk wa te ra, ijewa te isha Säkeklä te ji we̱ rä wämo, ijewa rä wäokle Juan te sä wäukewe̱ ja̱mi je ki̱ka. 30 Ata fariseo wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä, jewa te Säkeklä wa̱ ibiketsale o̱nak ijewa wa̱, je ju̱aksa̱, ijewa ka ñame̱ne iia̱ wäoka̱nak ki̱ka. 31 Jesús te isha ji̱a: “¿Jibä ja̱mi yis te ditsä tso̱ jira wa pakemi na? ¿Jishtä käi ijewa rä na? 32 Ijewa rä jishtä yabala käjäklä sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska, jewa a̱r ñawäja̱mi käi, jewa te ishe: ‘Sá bulana bas ia̱ kabe wà, ta ka bas klä ju̱a ta; sá kjoyina sä dulewa̱ ji̱etsäklä shtä wà, ta ka bas ji̱a ta.’ 33 Ka irä maikäi kuna ta, Juan säwäukewa̱k deju̱ wa̱ pan ka ñane, vino ka yane, ata bas te ishe: ‘Ije rä kolole wa̱ be wa̱’ ni. 34 Ata ditsä yäbei deju̱, je te ji ñeke̱ ji yeke̱, ata bas te je she rä: ‘Isu̱o, ije rä yäkäk ta̱i, vino yäk ta̱i, je̱k bawa̱k inaklä bäkäk wa ra ji yakei wakbläk wa ra’ ni. 35 Ata sä rä biketsä ta ra, je juerke̱ rä sä te biköle ji we̱ke̱ ja̱mi.” 36 Fariseo wa ekla te Jesús kiami yäkäk ira. Jera idewa̱ju̱ je fariseo ju ja̱rka ra, ije̱k baklawa̱ yäkäk. 37 Ñerä alaklä ekla ka̱ se̱newa̱k yakei se̱nak je jukläyäkä na, je te iju̱ña Jesús kalme yäkäk je fariseo ju ska ra, jera iwa̱ perfume detse̱ jui ta yöle alabastro wà. 38 Je ji̱a kaldu Jesús shäbe kja̱ne iklä säkätä ja̱mi. Je iwä riä wà ite ije klä nu̱we̱ke̱, je pjowe̱ke̱ni ite itsa̱ku̱ kä wà, te ikläka iwä jalassëke̱, je ki̱ ite perfume tkeke̱. 39 Ñerä je fariseo ikiäkmi yäkäk te isu̱a ra, ite ibiketsa je̱r naka: “Ikuna ije rä jile bata shäk si̱ ra; jera ite iju̱ñemi mane shtä je alaklä iklä passäk rä, ije rä ka̱ se̱newa̱ yakei ki̱ka.” 40 Jera Jesús te isha iia̱: —Simón, yis wa̱ jile tso̱ yinak ba ia̱. Jera Simón te ikúka: —Sapaktäk, jera ishö. 41 Jera Jesús te isha: —Ekla inaklä peitäk te ditsä bol ñawe̱ke̱; ekla ñawe̱ke̱ ite quiniento denario, iel cincuenta denario. 42 Ata ka ijewa wa̱ itju̱aklä ta, je ki̱ka ipeitäk te je bol wa nui wäshewa̱wa̱. Jera, ¿jewa mane si̱ te je ipeitäk shka̱li̱blemi bäi si̱ rä na? 43 Jera Simón te ikúka: —Yie ibiketse, nui ta̱i jalewa̱ te. Jera Jesús te isha iia̱: —Ba te ibiketsa rä bulee. 44 Jera iwächa̱mi je alaklä su̱ak ra, ite isha Simón ia̱: —¿Ba te jí alaklä su̱a na? Yis dewa̱ju̱ bä ju na ra, ka ba wa̱ diklä me̱ne yis ia̱ yis klä paskuäklä, ata ije te yis klä nu̱wa̱ iwakei wäriä wà, je pasikani ite itsa̱ku̱ kä wà. 45 Ka ba wa̱ yis chakane wäjalassële, ata yis dewa̱ju bä ju na je bala na ije te yis kläka yis wäjalassa jirä jirä. 46 Ka ba wa̱ aceite tkene yis tsa̱ku̱ ki̱, ata ije te yis klä ki̱ perfume tka. 47 Je ne ki̱ka yis te ishe ba ia̱, ji yakei wakblele iwa̱ ta̱i, je rä jalewa̱ bitaba, iwa̱ yis shka̱l ta̱i ki̱ka; ata yi janawa̱ bitaba inui elkje ebä ki̱ka ra, je wakei wa̱ sa̱ shka̱l dä elkjebä. 48 Jera ite isha je alaklä ia̱: —Ba wa̱ ji wakblele yakei je nui rä jalewa̱ bitaba. 49 Jera isaka tso̱ ira ñatululewa̱ yäkäk wa te ishami ñaia̱: —¿Yi ije rä, je te ñakäi sa nui je wa̱ rä na? 50 Jera Jesús te isha je alaklä ia̱: —Ba te ji biketsa etkabä wà ba tsa̱tkenaksa̱. Bäirä ma cho̱ni a̱naa.

Lucas 8

1 Jera je ukäki̱ Jesús shka jukläyäkä ta̱i ta̱i irä tsi̱dala irä shtä ska Säkeklä gobierno ktei baa wapaktäk, je bata shäk. Jera ale doce wa damiña ira. 2 Ñakäi alaklä wa manele bäileni duë yika, wikblu yakeila yika, jewa damiña ira. Ekla rä María, kinak Magdala wa, je ki̱ka be siete rä kjäieleksa̱; 3 iel dä Juana; je rä Cuza, ale Herodes ia̱ iji tso̱ su̱ak, je se̱naklä; ekla rä Susana; ñakäi alaklä wa saka ta chu̱li̱i̱. Jewa te ijewa pasu̱eke̱ iwakwa wa̱ ji tso̱ wa. 4 Jera chu̱li̱i̱wa̱ tapanawa̱, ñakäi jukläyäkä etkä etkä ska wa date Jesús wäki̱, jewa ia̱ ite ji paka jile she ja̱mi: 5 “Däli tkäk ekla mineju̱ idäli wä tuläk. Jekäi ite itule rami ra, iwä sha̱ jolona ña̱la ki̱, jewa wätunacha̱wa̱, jera du ju̱nak ka̱sha̱ka te ikatacha̱wa̱. 6 Sha̱ jolona jak yäkä na; jekäi je tsikinaka̱, ata issi̱nacha̱wa̱ni, ka ka̱ rä chi̱i̱ kuna ki̱ka. 7 Sha̱ jolona dika yäkä na; je kibina ñara, ata je dika yäkä te iki̱tiacha̱wa̱. 8 Sha̱ jolona ishäkä bäi ki̱ka; je kibinaka̱ ra, iwäna cien cien.” Je she kate ite ra, ia̱na täkii: “Yi rä kukäta wassënak ra, ¡je ku̱ issö!” 9 Jera iwa̱ dulanak wa te ichaka iia̱: “¿Je ji paka ba te jile she ja̱mi, jiräni je wà rä na?” 10 Jera ite isha: “Bas ia̱ ka̱ me̱na bas wa̱ Säkeklä gobierno ktei blelewa̱ je ju̱ñakläwa̱, ata kju̱awa ia̱ ji yinaklä jile she ja̱mi ebä. Je rä ijewa te isu̱a ra, ka ijewa wäna ijuenaklä; ñakäi ijewa te issa ra, ka ijewa je̱r na idäkläwa̱. 11 “Je ji paka yie jile she ja̱mi, je wà rä jikäi: Säkeklä ktä ne rä je däli wä rä. 12 Je ijolona ña̱la ki̱, jewa ne rä kte ssäk wa rä, ata je ukä ska be tsa̱ku̱i däke̱ju̱ te je kte tse̱ju̱eke̱mi ije̱r ska, ka iwa̱ ikukäklä itsa̱tkenakläksa̱ ye. 13 Je ijolona jak yäkä na, jewa ne rä manele te kte ssa ra, ite ikuke je̱r ssële a̱naa rä. Ata iwakwa rä ka ñak kicha ta bäi, ki̱ka je kukemi ite elkje bala ta; ata mika̱ imabler su̱rke̱ ra, ije̱k tsa̱raksa̱. 14 Je ijolona dika yäkä na, jewa ne rä kte ssäk wa rä. Ata idami sha̱na ra, ji tso̱ sa̱ je̱r iawa̱k käi, blune käi, ji wà sä wäbätsä sa̱ tso̱ ji̱a kseka ra käi, je te je ki̱tieke̱wa̱, ka wä täler kuna. 15 Ata ijolona ishäkä bäi ki̱ka, jewa ne rä manele kte ssäk je̱r bäi wà, je̱rike bulee wà wa rä, te je kukeke̱wa̱, jekäi ichatkäke̱wa̱ wà iwärke̱ bäi. 16 “Yi a̱ni wa̱ tsi̱ni ka wäkanakka̱ ki̱ kolonakwa̱ u̱ yaka wí̱ wà iräle, dunakcha̱ ja̱ka̱ niki̱ka iräle, ata ite idueka̱ rä iduäkläka̱ ki̱, yi däke̱wa̱ wa wa̱ oloi su̱nak. 17 Iwa rä ji a̱ni ka kuna blelewa̱ ka kjayinakwa̱ kuna käi, ñakäi ji a̱ni ka kuna jaki ka ju̱ñenak wa̱ kuna käi, ka tse̱nakksa̱ kuna atjä käi. 18 “Maikäi bas te kte ssë rä, biketsö tsa̱na. Ka irä jiye kuna ta, yi wa̱ ji tso̱ je ia̱ iki̱me̱rmi. Ata yi wa̱ ka ji kuna, je te ibiketse iwa̱ ji tso̱ni, jeiräta je rä bakanakksa̱ iyika.” 19 Jera Jesús a̱mi irä iel wa irä dejulu, ata ka idäwa̱ ikaldu ska, sa̱ tso̱ chu̱li̱i̱ wa̱ kju̱ei. 20 Jera ibata sha iia̱: —Ma a̱mi irä bä el wa irä de kajali jí sa̱ tso̱ wa ektaka, ijewa ki̱ bä shena su̱nak. 21 Jera ite ijewa kúka te isha: —Säkeklä ktä ssäk, ñakäi ikukäk wao̱nak, jewa ne rä yis a̱mi, yis el wa rä. 22 Etaba kicha Jesús je̱k jiaka̱ ko̱no na iwa̱ dulanak wa ra ñara, jera ite isha ijewa ia̱: —Sä shkäksa̱ tipä a̱mikata. Jera iminemi. 23 Idami ji̱a ra, Jesús kapawa̱. Ñerä si̱wa̱ ju̱naté täkii te tipä tjuewa̱ka̱ ta̱i, yëwa̱ iwä itäbircha̱rawa̱ däläna si̱. 24 Jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ ishki̱wa̱k te isha: —¡Säkekewa, Säkekewa! ¡Sa tuar dawa̱ irä! Jekäi ishki̱naka̱ te si̱wa̱ irä tipä tjuäke̱ irä je uña. Jera ñawäsaka iwäkolonawa̱ bitaba. 25 Jera ite isha ijewa ia̱: —¿Bas te ji biketse etkabä me ra na? Jera ijewa suanacha̱wa̱ malete̱nacha̱wa̱; jekäi ite ichaka ñaia̱: —¿Jera yi si̱ ije rä, je te si̱wa̱ irä tipä irä patke, jera ite iktä ssë rä na? 26 Jekäi ikjaksa̱julu demi Gadara wa ke̱i ki̱; je rä Galilea wäsaka. 27 Jesús deksa̱ju̱ ko̱no ja̱rka ka̱ pjota ki̱ka ra, jeska jäiyi ekla dar je jukläyäkä ska deju̱té iwäki̱. Je rä wäialeksa̱ be wa̱. Jekäi mikleté ka ije̱k pajiä kuna, ka ise̱r ji̱a ju na, ata ise̱r dä sa̱ nu̱l bläklä ska ebä. 28 Je te Jesús su̱a ra, ia̱na täkii janawa̱ wakte i̱ski̱ Jesús wäja̱mi te isha täkii: —Jesús, Säkeklä Ji Biköle Tsa̱ta yaba, ¿jiye ba bite yis wäki̱ rä na? Dunasi̱, ke yis paka ji shka̱l ssäk. 29 Ite jekäi isha rä, ije yika Jesús te je wikblu ñá shtä paka je̱k tsa̱ksa̱ ki̱ka. Ka irä maikäi kuna ta, ka̱raa je te ikukeke̱; jekäi imorke̱ cadena wà, ñakäi tabeli yaka wà ikläka iwätkewa̱klä, ata ite je butse tuleke̱mi. Jera be te ipatkeke̱mini ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. 30 Jera Jesús te ichaka iia̱: —¿Jiräni ba kie rä? Jera ite ikúka: —Yis kie rä chu̱li̱i̱ ni. Je sha ite wà rä be chu̱li̱i̱ rä baklewa̱ ija̱rka ki̱ka. 31 Jera jewa ka̱kia Jesús ia̱ ka iwa̱ ipatkäklämi kuna ka̱ ja̱r ka̱mii ska. 32 Jera jeska köchi ka̱biä tso̱ chu̱li̱i̱ ka̱tsä ja̱mi. Jekäi ijewa ka̱kia iia̱ iwa̱ ka̱ ma̱klä iñapatkäkläwa̱ jewa ja̱rka. Jekäi ijewa ia̱ ite ka̱ ma̱. 33 Jera be te je jäiyi jawa̱ta̱na ñapatkacha̱wa̱ köchi ja̱rka. Jera köchi ñatka jolowa̱mi ka̱ ukä ki̱ tipä na ita̱nacha̱wa̱. 34 Jera je kjänanak wa te je o̱na su̱a ra, ijulunami te je ktei sha jukläyäkä na irä, ipája̱mi na irä. 35 Jeka ditsä minejulu ji o̱na rä su̱ak, demijulu Jesús kaldu ska te ale jäiyi ska be mineleksa̱julu je wakei ku̱a je̱tkelewa̱ Jesús klä säkätä ja̱mi pajielewa̱ni, je̱r tani bäi; je te ijewa suawa̱cha̱wa̱. 36 Jera je su̱ak wa te ipaka ijewa ia̱ maikäi je wäialeksa̱ be wa̱ tsa̱tkenaksa̱ rä käi. 37 Jera Gadara ke̱i ska chu̱li̱i̱ wa biköle te Jesús ia̱ isha iminakläju̱pani iyika isuanacha̱wa̱ ta̱i ki̱ka. Jera Jesús je̱k jiaka̱ ko̱no na mineju̱mi. 38 Ata ale jäiyi ska be mineleksa̱julu je wakei te ka̱kia pjoo Jesús ia̱ iminakläña ira. Ata ite ipatkamini te isha iia̱: 39 —Ma cho̱ni bä juka. Jeska ba te ipakeni jishtä Säkeklä te ji e̱e̱na si̱ wá̱ ma ia̱ käi. Jekäi imineju̱mi te ipaka jukläyäkä kalabe sha̱na, jishtä Jesús te ji e̱e̱na si̱ wá̱ iia̱ käi. 40 Jesús dateksa̱ni jíkata ra, chu̱li̱i̱ wa ssëna a̱naa ikiäkwa̱, ijewa te iki̱ssë kate ki̱ka. 41 Ñerä ekla kie Jairo, je rä ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i, je deju̱ je̱tkawa̱ wakte Jesús klä kicha ja̱mi te ikia pjoo minak ijuka. 42 Ka irä jiye kuna ta, iyaba alaklä eklabä doce año kjena yëwa̱ je duärawa̱ irä ki̱ka. Jera Jesús damiju̱ ji̱a ra, chu̱li̱i̱ ter dami ija̱mi. 43 Ñerä alaklä ekla duäke̱ pi ju̱ne e̱e̱na te, bitewa̱ doce año kje. Jekäi sä bäiwa̱k wa tju̱e te ije je̱k se̱newa̱klä biköle e̱wa̱wa̱, ata ka yi a̱ni ia̱ ibäir. 44 Je je̱k sikawa̱ Jesús shäbe kja̱ne, je te iwa̱ shönak je̱k ki̱ bata passawa̱, jera ñawäsaka ipi ju̱rke̱ wäkolonawa̱. 45 Jera Jesús te isha: —¿Yibä te yis passa rä na? Jera biköle te iblawa̱. Jera Pedro te isha: —Säkekewa, chu̱li̱i̱ tenacha̱wa̱ ma ja̱mi ne te ba watie dami rä. 46 Ata Jesús te isha: —Yilé te yis passa. Iwa rä yie issa ra, yis yaka ska täkili kjaksa̱ju̱. 47 Jera je alaklä te isu̱a ka ibler ji̱a ra, ibiteju̱ paju̱leka̱ je̱tkawa̱ wakte iwäja̱mi. Jera ite ishaka̱ biköle wäna jiye ite ipassa rä käi, maikäi je plaa ra ibäinani rä käi. 48 Jera Jesús te isha iia̱: —Yaba, ba te ji biketsa etkabä wà ma tsa̱tkenaksa̱. Ma cho̱ni a̱naa. 49 Ñerä ije ktä kaldu ji̱a ra, ekla biteju̱ ale ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i ju ska je deju̱ te isha: —Ba yaba duawa̱. Ke sa paktäk weika ji̱a. 50 Jesús te jekäi issa ra, ite isha Jairo ia̱: —Ke bä male̱te̱nak; ba ku̱ ji biketsö etka ebä, jera ba yaba tsa̱kermiksa̱. 51 Ñerä Jesús demi Jairo ju ska ra, ka iwa̱ yi a̱ni ia̱ ka̱ me̱ne kjäkwa̱ ira, ata Pedro irä Juan irä Jacobo irä je yaba ká irä ia̱mi irä, jewa ebä ia̱ ite ka̱ ma̱. 52 Biköle ji̱ate, je̱r iarte jela je yaba ki̱ka. Ata ite isha: —Ke bas ji̱a. Ka ije rä dulewa̱ kuna, ata ikapawa̱ irä. 53 Jera ijewa te ija̱ñetsa, ijewa wa̱ iju̱ñer iduawa̱ si̱ irä ki̱ka. 54 Ata Jesús te ikukawa̱ ijulaka te isha täkii: —¡Yaba, ma jeköka̱! 55 Jera je yaba wikblu deni; jera ñawäsaka ije̱kaka̱. Jekäi Jesús te ijewa paka ichewa̱k jile wà. 56 Jera iká wa male̱te̱nacha̱wa̱, ata Jesús wa̱ ka ijewa pakane ji o̱na shäk kuna yi a̱ni ia̱.

Lucas 9

1 Jesús te iwa̱ dulanak wa doce tapawa̱wa̱. Jewa ia̱ ite täkili ma ka̱wei ma be biköle kjäiäkläksa̱ iwa̱, ñakäi sä kteke̱ duë te bäiwa̱klä iwa̱. 2 Jera ite jewa patkami sa paktäk Säkeklä gobierno ktei wà, ñakäi sä duäke̱ wa bäiwa̱k. 3 Ñakäi ite isha iia̱: —Ji a̱ni ka mi kuna bas wa̱ kianak ña̱la ki̱ käi, kata iräle, däli tsa̱klä iräle, ñanak iräle, inaklä iräle, ñakäi ke paiklä etkä tsa̱kmi. 4 Mane ju na bas kjawa̱ käi, jera jeska ebä bas se̱r dä, jeska ebä bas miksa̱julumini rä. 5 Ata mai ka bas kirwa̱ ra, je jukläyäkä ska bas maksa̱julu ra, bas klä pjoi pakpöta̱na ijuenaklä ijewa rä dokoitsalewa̱. 6 Jera ijewa minemi kjajulu jukläyäkä tsi̱dala shtä etkä etkä sha̱na te kte baa bata she rami, ñakäi sä bäiwe̱ rami je ke̱i biköle ska. 7 Ka̱ bala pa̱le cuatro je eyaka tsa̱ku̱i Herodes te ji o̱r kate biköle je palei ju̱ña. Ata ka ije̱r ko̱r iia̱. Ka irä jiye kuna ta, manele te isheke̱ Juan ne shki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na rä. 8 Isaka te isheke̱ Elías ne juenani rä. Isaka te isheke̱ jile bata shäk wa bakle mikle wa je ne shki̱naka̱ni rä. 9 Jera Herodes te isha: —Ñera Juan rä tsa̱ku̱ teleksa̱ yis wa̱, jera ¿yibä Jesús dä je palei ssa rewa̱ yie saka saka rä na? Je ki̱ka ite biketse kate maikäi ra ite isu̱emiwa̱ käi. 10 Ñerä Jesús ktei bata shäk wa deni ra, jewa te ipakani iia̱ biköle ji wá̱ ite käi. Jera ite ijewa kia jámi kju̱awaka jukläyäkä kie Betsaidaka ka yi kuna shtä ska. 11 Ata chu̱li̱i̱ te je ju̱ñawa̱ ra, ijewa minemi iitäki̱, jera ite ijewa kiawa̱; jewa ia̱ ite Säkeklä gobierno ktei paka, ñakäi yi ki̱ bäine sherke̱ jewa bäiwa̱ni ite. 12 Ka̱wä mawa̱ju̱ kja ra, ale doce wa ñasikawa̱ Jesús wäja̱mi te isha iia̱: —Jí chu̱li̱i̱ wa patkö ijewa minaklä sa pája̱mi jukläyäkä tsi̱dala shtä ska, ju tso̱ elkje shtä ska, käpäklä yuläk, ñanak yuläk, jiska sa̱ tso̱ rä ka yi kuna shtä ska ki̱ka. 13 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas ne ku̱ ijewa chewo̱ rä. Jera ijewa te ikúka: —Ñera ka sá ji ta, ata pan cinco irä nima botäbä irä je ebä. Ata bä rä sá ma ñanak tju̱ak jí ditsä wa biköle chewa̱klä. 14 Jeska jäiyi wa ebä däka̱ rä cinco mil kjena. Jera ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Ijewa pakö ñajäkläkwa̱ bala pa̱le cincuenta cincuenta käi, eyaka eyaka. 15 Jera ijewa te iwá̱ jekäi, jewa te biköle paka ñajäkläkwa̱. 16 Jera ite je pan cinco irä, nima botäbä irä kukawa̱, jera iwä kaka̱ jöikje ka̱kia iki̱, kjepa je bala butsa ma ite iwa̱ dulanak wa ia̱ ijewa wa̱ me̱nak je chu̱li̱i̱ wa ia̱. 17 Biköle yaká, jekäi issënacha̱wa̱. Jera iukäla ju̱leksa̱ ijewa wa̱ kita̱nani canasta na doce pshipshii. 18 Etaba kicha Jesús ka̱kiä katke kju̱awaka, jera iwa̱ dulanak wa kajali ira. Ñerä ite ichaka ijewa ia̱: —Jiräni chu̱li̱i̱ te ishe yi yis dä na? 19 Jera ijewa te ikúka: —Moska te ishe ba rä Juan säwäukewa̱k ni; isaka te ishe ba rä Elías ni; ata isaka te ishe ba rä jile bata shäk wa bakle sha̱ ekla ne shki̱naka̱ni rä. 20 Jera ite ichaka ijewa ia̱: —Ata ¿ñe jini bas te ishe, yi yis dä na? Jera Pedro te ikúka: —Ba ne rä kolole Säkeklä wa̱ Säbäkäkksa̱ ye rä. 21 Jera Jesús te ijewa je̱r ku̱a tsa̱na si̱, ka ishäk kuna yi a̱ni ia̱. 22 Jera ite isha: —Ditsä yäbei kiana weikanak ta̱i, ju̱nakksa̱ sä wäkiri wa wa̱, chui tsa̱ku̱i wa wa̱, ñayöle ka̱wei wà wa wa̱, ñakäi kota̱nakwa̱, ñakäi tres día ra shki̱nakka̱ni. 23 Jera ite isha bena ia̱: —Yilé shkakle yis ja̱mi ra, ke je je̱k biketsa, ata je cruz kpöka̱ buliri buliri, minak yis da. 24 Ka irä jiye kuna ta, yi je̱k tsa̱tkakleksa̱ ra, je wà iweikarmiwa̱. Ata yi je̱k ju̱aksa̱ weikanakwa̱ yis kju̱ei ra, je wà ije̱k tsa̱tkämiksa̱. 25 Ñakäi ikuna ka̱jiska ji biköle deksa̱ sa̱ ia̱, ata sa̱ ju̱naksa̱, sa wakei weikanawa̱ ra, jiye je kiar sa̱ ki̱ na? 26 Jekäi yi äinawa̱ yis ki̱ka, yis te ji sheke̱ ki̱ka ra, jera ñaebä je wakei ki̱ka ditsä yäbei äirmiwa̱ mika̱ je daju̱ oloi kaleka̱ iwakei oloi wà, Sa Ká oloi wà, ángel sikii wa oloi wà ke̱i ska ra. 27 Ata yis te ishe bas ia̱ kte si̱wa̱ ra, bas kajali jiska wa sha̱ manele wa̱ ka duewa̱ shka̱l ssënak, ata jewa te Säkeklä gobierno su̱a kjepa. 28 Je sha ite ukä ki̱ ocho día kjena ra, ite Pedro irä Juan irä Jacobo irä kiamiña, jekäi imineka̱ju̱ ka̱tsä bata ki̱ ka̱kiäk. 29 Ika̱kiä kate ra, iwäktä juena kju̱awani, ipaiklä ianawa̱ suruu wäñileka̱ oloo. 30 Jera ñawäsaka jäiyi wa bol ktä tso̱ ije ra, jewa rä Moisés irä Elías irä. 31 Jewa juena oloowa̱ si̱, jewa te ipake kate rä ije rä minakju̱, je we̱ mar ite rä Jerusalén ska. 32 Jera Pedro irä ira kajali wa irä käpeche̱wa̱. Ata ijewa wäji̱atka bäi ra, ijewa te Jesús wäñinaka̱ oloo irä, jäiyi wa bol kajali ije ra irä jewa su̱a. 33 Ata je bol wa majulu kja Jesús yika ra, Pedro te isha iia̱: —Säkekewa, ¡bäi ebä sa kajali jiska rä! Sá ma ju yabala yuäk mañatkä: etka ba ia̱, etka Moisés ia̱, etka Elías ia̱. Ata kje jekäi ite isha rä ka wabiketsale kuna. 34 Ñerä ije te je she kate ji̱a ebä ra, mo̱ ja̱nawa̱ te ijewa ki̱kukawa̱. Jekäi mo̱ te iki̱kukawa̱ ra, isuanacha̱wa̱. 35 Jera kte ssëna mo̱ ja̱rka, je te ishe: “Jí ne rä yis yaba kolole yis wa̱ rä. Je ne ktä ssö rä.” 36 Jera je kte ssëna e̱ná ra, Jesús wakei ebä kaldu. Jekäi ijewa te iblawa̱ je balana, ka iwa̱ iyine yi a̱ni ia̱ ji su̱a ite rä käi. 37 Bulirishtä, ijewa deni ka̱tsä ñak ska ra, chu̱li̱i̱wa̱ demi ije wäki̱. 38 Ñerä je chu̱li̱i̱ wa sha̱ ekla a̱na itsa̱ka: —Sapaktäk, dunasi̱ yis yaba dulaklei su̱opa ba ku̱, je ebä ne rä yis yaba rä ki̱ka. 39 Be te ije kukeke̱wa̱, je te plaa ia̱newe̱ke̱ ipaju̱we̱ke̱ e̱e̱na, je te ikjali tjuewe̱ke̱ juyaa. Je te ishka̱we̱ke̱ ta̱i. Ka ite ije yëwa̱. 40 Yis te ba wa̱ dulanak wa paka pjowa̱ be kjäiäksa̱ ije ki̱, ata ka ijewa ia̱ io̱r. 41 Jera Jesús te ikúka te isha: —¡Bas tso̱ jira wa ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna, shirilecha̱wa̱ ebä! ¿Bikö räka̱ yis kiana ji̱a se̱nak bas da rä na, bas katabläk rä na? Ba yaba tso̱té jika. 42 Ñerä je bite tse̱ ji̱a ebä ra, be te ija̱wa̱mi iski̱ je te ipaju̱aka̱ e̱e̱na; ata Jesús te je wikblu ñá shtä uña, jekäi ite je yaba bäiwa̱ni. Jera ite ipatkami iká ia̱. 43 Jekäi Säkeklä oloi juena ta̱i je te biköle male̱cha̱cha̱wa̱. Bena male̱te̱r dami ji we̱ke̱ Jesús te ki̱ka ra, ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: 44 —Jí yie ishe mar ssë bas te tsa̱na: ditsä yäbei rä ju̱nakksa̱ ji̱a ditsä jula na. 45 Jeiräta je kte ia̱ ka ijewa je̱r ko̱ne, ijewa yika irä blelewa̱ ki̱ka, je rä ka ijewa je̱r ko̱naklä ye; ñakäi ijewa suanacha̱wa̱ je chakäk iia̱ jiräni iwa rä käi. 46 Je ukä ska Jesús wa̱ dulanak wa ktewa̱ka̱ ñara mane ijewa sha̱ rä bakleka̱ bäi si̱ rä te. 47 Ata Jesús je̱r na ide jiräni ijewa je̱rikä tso̱ käi, jera ite yaba kukawa̱, duacha̱ ite iwakei säkätä ja̱mi, 48 ñerä ite isha ijewa ia̱: —Yi te jí yaba kiawa̱, yis kie oloi ja̱mi ra, je te rä yis wakei ne kiawa̱. Ñakäi yi te yis kiawa̱ ra, je te rä yis patkäkté ne kiawa̱. Ka irä jiye kuna ta, yi rä ja̱lewa̱ bas bena katäbäka, je ne rä bakleka̱ bäi si̱ rä. 49 Jera Juan te ikúka te isha: —Säkekewa, sá te ekla su̱a, je te be kjäie kaldu ba kie oloi ja̱mi. Ata ka irä sajewa ja̱mi kuna, ki̱ka sá te iwätkewa̱wa̱. 50 Jera Jesús te isha iia̱: —Ka bas te iwätkewe̱ kuna. Ka irä jiye kuna ta, yi rä ka kju̱atkäk kuna bas da, jewa rä bas da. 51 Ike̱i tkenawa̱ kja ikinakläwa̱ ka̱jöir da, ite ibiketsaksa̱ etkabä minak däkmi Jerusalén ska. 52 Jera ite ibata shäk wa patkamiba iwätsa̱k, jewa minejulu kjawa̱julu Samaria ke̱i sha̱na ju tso̱ elkje shtä etka ska jile wa̱k kja iyika. 53 Ata se̱nak jeska wa wa̱ ka Jesús kinewa̱ idami rä Jerusalén ska ki̱ka. 54 Jekäi iwa̱ dulanak wa Jacobo irä Juan irä te je ssa ra, ijewa te isha iia̱: —Säkekewa, ¿ba ki̱ ishena sá te yökö ja̱we̱té ka̱jöir ijewa tuawa̱cha̱kläwa̱ na? 55 Jera ije̱k manewa̱té, je te ijewa uña, 56 jera iminejulu jukläyäkä tsi̱ne saka ska. 57 Ñerä idamijulu ña̱la wà ra, ekla te isha iia̱: —Yis maju̱ ba ra mai ma mike̱ käi. 58 Jera Jesús te isha iia̱: —Chichi ka̱rbä rä ka̱ wäja̱r í ta, du ju̱nak ka̱sha̱ ki̱ rä ju ta, ata ditsä yäbei wa̱ ka ka̱ kuna mai a̱ni itsa̱ku̱ katabläkläwa̱. 59 Jera ite isha isaka ia̱: —Sä shkä yis da. Ata ite ikúka: —Säkekewa, ka̱ mo̱ yis ia̱ säkätä yis minaklä yis ká itäbiäkwa̱ta̱na. 60 Jera Jesús te sha iia̱: —Tsu dulecha̱wa̱ wa te isaka dulecha̱wa̱ wa itäbie. Ata ba wakei cho̱ Säkeklä gobierno ktei bata shäk. 61 Isaka te sha iia̱: —Säkekewa, yis shkakle ba ra, ata säkätä yis ia̱ ka̱ mo yis minaklä je̱k bata shäkta̱na yis ju ska tso̱ wa ia̱. 62 Ata Jesús te isha: —Yi jula tkawa̱ buey wà ka̱ biäk, ata jeska iwächa̱mini ji tso̱ sä itä wà je su̱ak ra, je shtä ka kiar kolonak Säkeklä gobierno ia̱.

Lucas 10

1 Je ukä ki̱ka Säkekewa Jesús te iwa̱ dulanak wa saka kuka setenta y dos. Jekäi jewa patka ite bol bol iwätsa̱kba jukläyäkä saka saka bena ska irä ike̱i saka saka bena ska mai iwakei mike̱ dämi käi. 2 Jekäi ite isha ijewa ia̱: “Iyina si̱ ra, däli wäna rä ta̱i, ata shka̱bläk wa rä elkjebä. Je ki̱ka bas ka̱kiö je däli wakei ia̱ iwa̱ shka̱bläk wa patkäklä idäli wäna tiäk. 3 Jekäi bas cho̱. ¡Issö! Yis te bas patke mar jishtä oveja yabala patke tulemi lobo sha̱na käi. 4 Ka bas wa̱ inaklä tsa̱klä jui iräle, däli tsa̱klä iräle, sandalia saka iräle, je mi kuna, ñakäi ka bas te yi a̱ni chake kuna ña̱la wà. 5 Mane ju na bas dewa̱julu käi, jera säkätä bas ku̱ ishö jeska wa ia̱: “Bas jí ju ska wa je̱r ssënopa baa.” 6 Jeska ekla rä se̱nak bitaba ra, jera bas te ji sha käi je o̱rmi ije ia̱. Ata ka ijewa rä jekäi kuna ra, jera je bas te isha ijewa ia̱ je dämiksa̱ni bas wakwa ia̱. 7 Je ju skabä bas se̱no, jekäi ji me̱rke̱ bas ia̱ käi je ño, je yö. Ka irä jiye kuna ta, shka̱bläk wa kiana rä to̱nak. Ata ka bas se̱r kuna ju etkä ju etkä. 8 Mane jukläyäkä ska bas kjawa̱julu, ñakäi bas kinawa̱ ra, ji me̱ke̱ ite bas ia̱ käi, je ño. 9 Jeska mane duäke̱ wa bäiwo̱, ñakäi bas ku̱ ishö ijewa ia̱: “Yëwa̱ Säkeklä gobierno kjärawa̱ bas sha̱na irä.” 10 Mane jukläyäkä ska bas kjawa̱julu, ata ka bas kinewa̱ ra, bas ma je na ña̱la wà ishäk: 11 ‘Bas jukläyäkä na ka̱ pjoi bana sá klä ja̱mi je bena kpe tuleke̱ta̱na sá te ijuenaklä bas dä dokoitsalewa̱. Ata bas je̱r ku̱opa iku̱ yëwa̱ Säkeklä gobierno kjärawa̱ irä.’ 12 Jekäi yis te ishe bas ia̱, je ke̱i ska ra, je jukläyäkä wa buka̱nami rä e̱e̱na si̱ Sodoma wa buka̱nami tsa̱ta. 13 “¡Säli bas Corazín wa rä! ¡Säli bas Betsaida wa rä! Ka irä jiye kuna ta, bas sha̱na ji o̱na täkili ta ta̱i je kuna rä o̱le Tiro irä Sidón irä ska ra, mik ijewa ñamaneneksa̱, ñapajiene sua yönak saco ye shtä wà, ñajäklenewa̱ muli̱tä ja̱rka. 14 Je ne ki̱ka sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, bas buka̱nami rä e̱e̱na si̱, Tiro wa irä Sidón wa irä buka̱nami tsa̱ta. 15 Ñakäi bas Capernaúm wa, ¿bas ia̱ ra bas dämika̱ ka̱jöir ska kje na? Ñera bas dä oloi ja̱nakwa̱ sä wikblu bläklä ska kje. 16 “Yi te bas ktä ssa ra, je rä ite yis ne ktä ssa rä; ñakäi yi te bas ju̱aksa̱ ra, je rä ite yis ne ju̱aksa̱ rä; jekäi yi te yis ju̱aksa̱ ra, je rä ite yis patkäkté ne ju̱aksa̱ rä.” 17 Ñerä je setenta wa deni ssële a̱naa te isha iia̱: —Säkekewa, beje jije te sá ktä dälätseke̱ ba kie oloi ja̱mi. 18 Jera ite ijewa ia̱ isha: —Yis te Satanás su̱a ija̱naté ka̱jöir ska ka̱wä ju̱r käi. 19 ¡Issö! Yis te bas ia̱ ka̱wei me̱ bas klä tkäkläka̱ tkäbe ki̱ka bächi ki̱ka, ñakäi sa̱ na̱me̱i täkili bena wätkewa̱kläwa̱. Jekäi ji a̱ni ia̱ ka bas meräk. 20 Jeiräta ke bas ssëna a̱naa jile wikblu te bas ktä dälätseke̱ ki̱ka, ata bas ssëno a̱naa rä bas kie tso̱ yöle ka̱jöir ska ki̱ka. 21 Jera je wäsaka Jesús ssëna a̱naa si̱ Wikblu Sikina oloi ja̱mi te isha: “Papá, ka̱jöir ka̱jiska wakei, yis te ba kjeishe kte bäi wà. Ka irä jiye kuna ta, ba te jí ktei blawa̱ ka̱biketsä ta wa yika je̱r ta wa yika, ata ba te yabala wäji̱atkewa̱ je wà. Papá, jekäi irä, ba wäbatsa jekäi ki̱ka. 22 “Yis Ká wa̱ ji biköle rä ju̱leksa̱ yis ia̱. Yi a̱ni ka je̱r ko̱r yi rä iyaba rä ia̱, ata iKá ebä je̱r ku̱a ite rä. Ñakäi yi a̱ni ka je̱r ko̱r yi rä iKá rä ia̱, ata iyaba ebä je̱r ku̱a ite rä, ñakäi yi wäji̱atkewa̱kle iyaba te, jewa ebä je̱r ku̱eke̱ ite rä.” 23 Jera Jesús je̱k manewa̱té te isha iwa̱ dulanak wa wakwa ebä ia̱: “Yi te isu̱a bas te isu̱ete jira käi, bäije jewa wäbala rä. 24 Ka irä jiye kuna ta, yie ishe bas ia̱, jile bata shäk wa bakle chu̱li̱i̱, sa̱ tsa̱ku̱i wa bakle chu̱li̱i̱ jewa ia̱ issëna ime isu̱awa̱ bas te isu̱ete käi, ata ka iwa̱ isu̱nepa; ñakäi ime issäwa̱ bas te issëte käi, ata ka iwa̱ issënepa.” 25 Ñerä ñayöle ka̱wei wà ekla je̱k duaka̱ te iwächakewa̱ wäsi̱wa: —Sapaktäk, ¿jibä wa̱k yis kiana ra, yis ia̱ se̱ne jekjeye dämiksa̱ rä na? 26 Jera Jesús te isha iia̱: —¿Ji ni ka̱wei ska iyöle katke rä na? ¿Jiräni ba te isu̱a rä na? 27 Jera ite ikúka: —Ba ku̱ Säkekewa ba Kekläí shka̱li̱blö ma je̱r ska ji tso̱ kalabe wà, ba wakei kalabe wà, bä täkili kalabe wà, bä ka̱biketsä kalabe wà; ñakäi ba saka shka̱li̱blö jishtä ba wakei je̱k shka̱l käi. 28 Jera Jesús te isha iia̱: —Ba te ikúka rä bäi. Ba te iwa̱ jekäi ra, ba se̱rmi ji̱a. 29 Ata ka ije ki̱ ji nui shene ja̱nakka̱ je̱k ki̱, je kju̱ei ite ichaka Jesús ia̱: —¿Ata manewa rä yis saka rä na? 30 Jera Jesús te ikúka te isha: —Jäiyi ekla biteju̱ Jerusalén ska damiju̱ Jericó ska ra, jakbläk wa te ikukawa̱. Jewa te ipaiklä baka tsa̱mi te iwakei kpa ta̱i, jekäi iminejulu te iju̱a baklata̱na yee iduärawa̱ käi. 31 Jera ji wà iräle je ña̱le̱i wà chui ekla damiju̱. Je te je su̱a ra, ite iktächa̱ kjaju̱. 32 Jekäi Leví wa ekla damiju̱ jeska te je su̱a ra, ite iktächa̱ kjaju̱ ñaebä. 33 Ata Samaria wa ekla damiju̱ je ña̱la wà. Je deju̱ isäkätä ja̱mi te isu̱a ra, jera je je̱r ja̱mi idälänawa̱. 34 Jekäi je je̱k sikawa̱ ija̱mi te aceite irä vino irä tka ishka̱na wäki̱, je pamu̱awa̱ ite, je tkaka̱ ite iwakei burro ki̱, kjepa iwa̱ iminetse̱ käpäklä jui ska. Jekäi ite ikjänana ji̱a. 35 Ñerä bulirishtä ra ite denario tsa̱ksa̱ botkä cha̱mita̱na ite käpäklä jui wakei ia̱ te isha iia̱: “Ikjänano 'sia̱. Ata ite bä ji e̱newa̱ ki̱ta ra, yis deni ra yie ma ia̱ itju̱e.” 36 Jera ba ia̱ ra ¿je mañal wa mane te je ditsä weikale jakbläk wa wa̱ je ia̱ iwá̱ jishtä sa saka käi rä na? 37 Jera ite ikúka: —Ale je̱r bäi shäk iia̱. Jera Jesús te isha iia̱: —Ba cho̱ni iwa̱k je su̱ta. 38 Ijewa damijulu ji̱a ra, iminewa̱ju̱ jukläyäkä tsi̱ne shtä na. Jeska ekla alaklä kie Marta, je te ikiawa̱ iju ja̱rka. 39 Je rä el ta je kie rä María. Je je̱tkawa̱ Säkekewa klä kicha ja̱mi te iktä ssë katke. 40 Ata Marta jile wa̱te ta̱i je te ije̱r iawa̱wa̱. Je ki̱ ije̱k sikawa̱ Jesús ja̱mi te isha iia̱: —Säkekewa, ba ia̱ ra yis tsi̱se̱k te yis jawa̱ta̱na eklabä ji bena wa̱k ¿je rä bäi na? Ata ipakö yis tsa̱tkäk. 41 Jera Säkekewa te sha iia̱: —Marta, Marta, ba je̱r shewe̱ke̱ ba je̱r iawe̱ke̱ jile saka saka ta̱i te, 42 ata etkabä ne rä shenak sa̱ ki̱ bäi si̱ rä. María te ibäi ne kuka rä, ka je bakanakksa̱ ije yika.

Lucas 11

1 Etaba kicha Jesús ka̱ kiäte kju̱awaka. Je e̱ná ra, iwa̱ dulanak wa sha̱ ekla te isha iia̱: —Säkekewa, sá yuö ka̱kie wà jishtä Juan te ije wa̱ dulanak wa yua käi. 2 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas ka̱ kiäke̱ ra, ishö: “Sa Ká se̱nak ka̱jöir, ba kie oloitsanopa. Ba gobierno kjöwa̱pa. Jishtä ka̱jöir ji o̱rke̱ ba wakei ki̱ isherke̱ käi, je su̱ta ji o̱nopa ka̱jiska. 3 Ba ku̱ ñanak sherke̱ sá ki̱ buliri buliri, je mopa sá ia̱ jir. 4 Ba ku̱ ji yakei wakblele sá wa̱ je nui jöwa̱pa bitaba, je rä sá te nui ta sá ra wa biköle jeke̱wa̱ bitaba ki̱ka. Ke ba ku̱ sá jawa̱ je̱r kinak sa̱ me ji yakei wakbläk käi. Ata ba ku̱ sá wetsöksa̱ ale yakei yika.” 5 Jekjepa Jesús te ijewa ia̱ isha: —Kje sä te ishe ra, bas sha̱ ekla kuna salibä ta je wäki̱ ije kuna minak tuina ka̱ sha̱sha̱ ishäk iia̱: ‘Salibä, pan peitö 'sia̱ mañatäbä. 6 Ka irä jiye kuna ta, yis yuläk deju̱, je bite rä ka̱mii, ata ka yis wa̱ ji kuna me̱nak iia̱.’ 7 Jera tsi je ju wakei te ikúkemi ju na rä: ‘Ke yis weika. Yis ju kjäshtawa̱ e̱ná, yis yabala ñatulawa̱ kja yis da ja̱ka̱ ki̱ka; ka yis je̱käkleika̱ ji ma̱k ba ia̱.’ 8 Jekäi yie ishe bas ia̱: Kale ije̱käkka̱ isalibä irä ki̱ka kuna, ata ikjana ikiäk iia̱ ta̱i ki̱ka tsi ije̱kämika̱ ima̱k iia̱ bikö iki̱ isherke̱ käi. 9 Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱: Bas ku̱ ji kiö, jera je me̱rmi bas ia̱; bas ku̱ ji yulö, jera je ko̱rmi bas ia̱; bas ku̱ ju kjä bulawo̱, jera je kjä yermi bas ia̱. 10 Ka irä jiye kuna ta, ji kiäk wa biköle ia̱ ji me̱rmi; ji yuläk wa ia̱ ji ko̱rmi; ju kjä bulawa̱k wa ia̱ ikjä yermi. 11 “Ikuna ba yaba te nima kia ra, ¿bas sha̱ iká wa mane te tkäbe me̱mi iia̱ nima säkei ye na? 12 Ñakäi ikuna ite oshkoro si̱a kia ra, ¿bas te bächi me̱mi iia̱ na? 13 Jekäi bas se̱nak yakei wa wa̱ iju̱ñer ji bäine me̱ bas yabala ia̱ rä ra, jera je tsa̱ta si̱ bas Ká se̱nak ka̱jöir te Wikblu Sikina me̱mi je kiäk iwakei ia̱ wa ia̱.” 14 Etaba kicha Jesús te be sä ktä wäblewa̱k kjäie kate ekla ki̱ka. Jera be kjäienaksa̱ ra, je ktä wäblelewa̱ ktaka̱ni. Je te chu̱li̱i̱ wa male̱cha̱cha̱wa̱. 15 Ata ijewa sha̱ te isha: “Be tsa̱ku̱i Beelzebú ne oloi ja̱mi ite be kjäieke̱ksa̱ rä.” 16 Jera isaka te wäsi̱wa ije paka jile wa̱k ka̱jöir ska ijuenaklä ye. 17 Ata ije̱r na idewa̱ jiräni ijewa je̱rikä tso̱ rä käi; je ki̱ka ite isha ijewa ia̱: “Gobierno eyaka ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera je shtä biköle rä weikanakwa̱ itjä. Jekäi ñaebä el jui ta ska wa ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera jewa weikarmiwa̱. 18 Ikuna Satanás je̱k bala butsä kju̱atkäk je̱k ebä ra, jera ¿maikäi je gobierno tkermiwa̱ ji̱a idël ye na? Yis te jekäi ishe, je rä bas te ishe yis te be kjäieke̱ rä Beelzebú oloi ja̱mi ni ki̱ka. 19 Jekäi ikuna yis te be kjäieke̱ Beelzebú oloi ja̱mi ra, jera ¿yi oloi ja̱mi bas ktä ssäk wa te be kjäie rä na? Ñera je wà tsu ijewa te bas kjashewa̱. 20 Ata yis te be kjäie tuleke̱ksa̱ rä Säkeklä julasku oloi ja̱mi ra, iyina si̱ Säkeklä gobiernoí rä delewa̱ e̱ná bas sha̱na. 21 “Ditsä täkii je̱k tsa̱tkäklä ta bäi te iju kjänaneke̱ ra, jera idäli tso̱ rä bäi ebä. 22 Ata isaka täki ta itsa̱ta deju̱ tu̱naka̱ iki̱ka ra, je te ije̱k tsa̱tkäklä iwa̱ biketsanak bäkemiksa̱ iyika. Jekjepa ite idäli bala pje̱mi isaka wa ia̱. 23 “Jekäi yi rä ka yis ja̱mi kuna, jewa rä kju̱atkäk yis da. Ñakäi yi rä ka ji tapawa̱k yis daña, je rä ituläk ju̱ami ebä. 24 “Mika̱ wikblu ñá shtä je̱k tsa̱ksa̱ manele ska ra, imike̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska ka̱ yuläk ije̱räklä; ata ka iwa̱ iko̱ne ra, ite ishe: ‘Yis maju̱ni yis ju mai yis bitele ska.’ 25 Ñerä ideni ra, ite iku̱a ja̱r sikle yëë, bäileni baa. 26 Jera imike̱ni wikblu saka siete yakei si̱ iwakei tsa̱ta jewa kiäk jäkté. Jekäi ijewa dewa̱julu ra ise̱rke̱ jeska; bata ska ra, je ditsä iarke̱wa̱ e̱e̱na si̱ säkätä iialewa̱ tsa̱ta.” 27 Ñerä ite ishe kaldu ji̱a jekäi ra, ditsä chu̱li̱i̱ wa sha̱ alaklä ekla a̱na täkii te isha iia̱: —Bäije ma tsa̱k isha̱ wà je wakjuä rä, ma wa̱ tsu yale je tsu rä. 28 Jera ite ikúka: —Bäi si̱ ra bäije Säkeklä ktä ssäk wa je wawa̱k wa ne rä. 29 Chu̱li̱i̱ tapar dami Jesús pája̱mi ra, ite ishami ijewa ia̱: “Jira sa̱ tso̱ wa rä yakeila ebä, jewa te ji kieke̱ ijuenaklä ye. Ata ka jewa ia̱ ji a̱ni kjayinak ijuenaklä ye, ata Jonás käi ebä ijuenaklä kjayirmi. 30 Ka irä jiye kuna ta, jishtä Jonás ukä ja̱mi ji o̱le Nínive ska wa ia̱ ra ijuenaklä ye, je su̱ta ditsä yäbei ukä ja̱mi ji o̱rmi jira sa̱ tso̱ wa ia̱ ra ijuenaklä ye. 31 Ñakäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska, alaklä ka̱ tsa̱ku̱i dar sur wa je̱kämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, je biteju̱ ishäkä wätkerke̱wa̱ ska Salomón ka̱biketsäk ta̱i te ji pake ssäk. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Salomón tsa̱ta. 32 Jekäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska, Nínive wa ñajämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, Jonás te sa pakta ra ijewa ñamanewa̱ksa̱. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Jonás tsa̱ta. 33 “Yi a̱ni wa̱ ka tsi̱ni wäkanakka̱ dunakcha̱ blelewa̱ käi, cajón niki̱ka käi, ata ite idueka̱ rä iduäkläka̱ ki̱, yi däke̱wa̱ wa wa̱ oloi su̱nak. 34 Ba wäbala rä tsi̱ni käi ba wakei ia̱; jekäi ba wäbala rä bäi ra, ba wakei kalabe rä wäñileka̱, ata ba wäbala rä ka bäi kuna ra, jera ba wakei rä wätuilewa̱. 35 Tsa̱na ta iöle ka̱ oloi tso̱ ma ja̱mi rä ka ka̱ oloi si̱ kuna, ata ka̱ yee ebä irä. 36 Jekäi ba wakei kalabe rä wäñileka̱ ra, mai a̱ni ka ka̱ yee ta ra, jera je kalabe rä wäñinakka̱, jishtä tsi̱ni te sa̱ ñiwe̱ ioloi wà käi.” 37 Jesús kta e̱ná ra, fariseo wa ekla te ikiami yäkäk ira, jekäi Jesús dewa̱ju̱ iju ja̱rka je̱k baklawa̱ yäkäk. 38 Ata je fariseo te isu̱a ra ka ijula suka̱ne iyäkä mar yika, je te ima̱le̱cha̱wa̱. 39 Je ne ki̱ka Säkekewa te isha ijewa ia̱: —Bas fariseo wa te vaso plato paskue ipa ki̱ka, ata bas ja̱rka rä ji bäke käi, ji shi̱ana käi ebä ne tso̱ rä. 40 Bas ka je̱r ta wa, ¿ipa ki̱ka iyuäk je wa̱ ka ija̱r yöneksa̱ ñaebä na? 41 Ata bas ku̱ ji tso̱ ija̱rka je mo ji kaku ye, jera ji biköle rä bas ia̱ ra yëë. 42 “¡Säli bas fariseo wa rä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te menta käi, ruda käi, ka̱kä saka tkele käi, jewa kä diezmoí me̱ke̱, ata ji wabiketse wämo käi, Säkeklä shka̱li̱ble käi je jawa̱ bas te; jera je ne kiana o̱nak rä, ñaebä je isaka ka jäkwa kuna. 43 “¡Säli bas fariseo wa rä! Ka irä jiye kuna ta, bas wäbätsä rä ñapaktäklä jui ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä wà, bas me chakarpa sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska wà. 44 “¡Säli bas dä! Bas dä jishtä sa̱ nu̱l blelewa̱ ka juer sä wäna ki̱ka yile shkä ka ju̱ñele kuna iwa̱ käi.” 45 Ñerä ñayöle ka̱wei wà wa ekla te isha iia̱: —Sapaktäk, je ba te isha wà ba te sá kukawa̱ diekjela ñaebä. 46 Jera ite ikúka: —¡Säli ñakäi bas ñayöle ka̱wei wà wa rä! Bas te däli kpeke̱ka̱ sa saka ki̱ ka iia̱ ikjä kje, ata bas wakwa rä ka je käk kuna itjä julasku batabä jibä wà. 47 “¡Säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te jile bata shäk wa nu̱l blele jui yueke̱, ata bas ká wa ne wa̱ jewa kotälecha̱wa̱ rä. 48 Je ebä wà bas te ikjashawa̱ bas te ibiketse bas ká wa te iwá̱ rä bäi ebä ni. Iyina si̱ ra, ijewa te iktacha̱wa̱, ata bas te rä inu̱l blele ne jui yueke̱. 49 “Je kju̱ei ki̱ka Säkeklä ka̱biketsäk ta̱i te isha: ‘Yis te jile bata shäk wa irä, yis ktei bata shäk wa irä patkemi ijewa wäki̱. Ata ijewa te jewa sha̱ ktechemiwa̱, isaka yulemi ite weikanak.’ 50 Je rä jile bata shäk wa biköle pi baklejulu säkätä ka̱jiska yöleksa̱ skaté bite rä jira kje, je nui ja̱nakläka̱ jira sa̱ tso̱ wa ki̱ka; 51 je rä Abel pi bakleju̱ bite rä Zacarías pi bakleju̱ kje, ale kotälewa̱ Templo irä jile däläwa̱klä irä moska. Yie ishe bas ia̱, jekäi irä, je nui ja̱rmika̱ jira sa̱ tso̱ wa ki̱ka. 52 “¡Säli bas ñayöle ka̱wei wà wa rä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te sa̱me̱ishärä llave baka sa saka yika, ka ikjäkläwa̱ kuna iwa si̱ ju̱ñakksa̱. Ata ñera ka bas wakwa ñapatkenewa̱, ñaebä yi ñapatkäke̱wa̱, je wätkewa̱wa̱ bas te.” 53 Jekäi jeska imineju̱mi ra, ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä ñajaka̱ iweikäk e̱e̱na si̱, ñakäi iwächakewa̱k wäsi̱wa jile saka saka ki̱ka. 54 Jekäi ijewa te iki̱ssa iwa̱ jile shäkläpa yakei iwa̱ ikjatiäkläwa̱pa iki̱ka.

Lucas 12

1 Je bala na chu̱li̱i̱ tapana miles miles sä klä ja̱rke̱ ñaki̱ka kje, jera Jesús te ishami säkätä iwa̱ dulanak wa ia̱: “Fariseo wa levadura rä jile we̱ke̱ ite su̱nak ebä, je yika bas se̱no je̱r ki̱i̱. 2 Ka irä jiye kuna ta, ka ji a̱ni kuna ki̱kololewa̱ ka juenakwa̱ kuna käi. Ñakäi ka ji a̱ni kuna blelewa̱ ka ju̱ñenakwa̱ kuna käi. 3 Je ne ki̱ka ji sha bas te ka̱ yee na, je ssërmi ka̱ oloika, ñakäi ji sha bas te ja̱lmana kjätelewa̱ ju na, je yirmika̱ni ju tsi̱bata yöle shpatke ki̱ka. 4 “Yis te ishe bas yis salibä rikä wa ia̱; ke bas suana yi rä sä ktäk ukä ska ka iia̱ sa̱ meräk ji̱a jewa yika. 5 Ata mane yika bas kiana suanak rä, je she mar yie bas ia̱: Bas suano rä yi te sa ktawa̱ ukä ska ra, irä ka̱wei ta sä tuläk sä tuläklämi ja̱rka je wakei yika. Yis te ishe bas ia̱ jekäi irä, je ne yika bas suano rä. 6 “¿Baishe ka du yuleila cinco watju̱e rä inaklä wäka botkä ebä na? Ata je du etka a̱ni ska Säkeklä ka je̱r sher kuna, 7 ñakäi je wa̱ bas tsa̱ku̱ kä kalabe rä shtao̱leksa̱. Ke bas suana. Bas säkei rä du yuleila chu̱li̱i̱ säkei tsa̱ta ki̱ka. 8 “Yie ishe bas ia̱, biköle yi te yis shaka̱ ditsä wäkata ska ra, jera ñaebä ditsä yäbei te ije shemika̱ Säkeklä ángel wa wäkata ska. 9 Ata yi te ka yis sheka̱ ditsä wäkata ska ra, jera je wakei ka yinakka̱ Säkeklä ángel wa wäkata ska. 10 “Yi te ji sha ditsä yäbei ukä ja̱mi wa biköle rä janakwa̱ bitaba. Ata yi kta yakei Wikblu Sikina ukä ja̱mi ra, ka je rä janakwa̱ kuna bitaba. 11 “Mika̱ bas ma jar ñapaktäklä jui ska iräle, sa̱ tsa̱ku̱i wa wäki̱ iräle, ka̱wei ta wa wäki̱ iräle ra, ke bas je̱r ianak maikäi iräle jini iräle bas ñawetsämi käi, bas te ishemi käi. 12 Ka irä jiye kuna ta, je wäsaka ra Wikblu Sikina te bas je̱r ku̱emi jiräni bas kiana ishäk rä käi.” 13 Jera je chu̱li̱i̱ wa sha̱ ekla te isha iia̱: —Sapaktäk, ishö yis el ia̱, sá ká däli ukä bala pje̱ ite yis ia̱ ni. 14 Jera ite ikúka: —El dikä, ata ¿yi te yis kuka bas ktei wabiketsäkksa̱ ye bas ia̱ däli bala pja̱k ye rä na? 15 Jekjepa ite isha ijewa ia̱: —Bas se̱no tsa̱na, jile saka saka ki̱ tker sa̱ ja̱mi yika. Ka irä jiye kuna ta, ka sa̱ se̱r dä sa̱ wa̱ jile tso̱ ta̱i oloi ja̱mi kuna. 16 Jekjepa ite ijewa ia̱ ji paka jile she ja̱mi te isha: “Blu ekla däli wäna ta̱i ika̱ ki̱. 17 Jekäi ite ibiketsa je̱r na: ‘¿Ji we̱ yie? Ka yis wa̱ yis däli bläklä ta ra.’ 18 Jekäi ite ibiketsa: ‘Jikäi yis ma iwa̱k. Yis ma yis däli bläklä jui tso̱ mia̱tkäkwa̱, je itäki̱ yis ma isäkei yuäk tuläkka̱ni ta̱i ta̱i. Jeska yie yis däli wä deke̱ksa̱ bena tapawe̱mi, ñakäi yis jile saka tso̱ tapawe̱mi.’ 19 Jera yis je̱rikämi je̱r na: ‘Yis wa̱ däli blele tso̱ ta̱i, año kjämi ta̱i ra ka je e̱nakwa̱. We yis je̱ rä, yis ji ña, yis ji yä, yis ssër a̱naa.’ 20 Ata Säkeklä te isha iia̱: ‘Ba rä ka je̱r ta. Ata ji jarere tuina bä duämiwa̱. Jera ji tso̱ blele ma wa̱, ¿yi te je kukemi na?’ 21 Je su̱ta yi te ji säkei ta ble je̱k ia̱, ata ka ite blune me̱ Säkeklä ia̱ kuna ra, je wakei ia̱ io̱rmi rä.” 22 Ñerä ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: “Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱: Ke bas je̱r iana bas je̱k se̱newa̱klä ki̱, jibä ñe sä te, ñakäi bas yaka ki̱, jibä jie sä te. 23 Iwa rä se̱ne kseka rä ka ñanak kjelabä kuna; sa yaka rä ka pajienak kjelabä kuna. 24 Jishtä zanate te ji we̱ rä je biketsö. Ka jewa rä däli tkäk kuna, iwä kukäk kuna; ñaebä ka jewa wa̱ cuarto iräle ju iräle kuna ibläklä. Ata Säkeklä ne te jewa chewe̱ rä. Ata bas säkei rä ta̱i si̱ du tsa̱ta. 25 Jekäi ¿mane bas sha̱ se̱rmi ji̱a ki̱ta bakleka̱ una horabä jibä ije̱r ianawa̱ ebä oloi ja̱mi na? 26 Je kjelabä ka o̱nak bas ia̱ ra, jera jiye bas je̱r iawe̱ke̱ jile saka te na? 27 “Jishtä tsitsi wä jè̱r dä je biketsö. Ka irä shka̱bläk kuna, ka irä sua yuäk kuna. Ata yie ishe bas ia̱, Salomón bakle je̱k pajiäk baawa̱ si̱, ka je̱k pajiene ijewa sha̱ mane a̱ni käi. 28 Ikuna ka̱kä je̱nak ka̱ ki̱ka jir ebä, ata bulia ra irä tulunakmi yökö ye pan kukäklä ja̱rka, je pajie Säkeklä te jekäi ra, jera je tsa̱ta si̱ ite bas ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna wa pajiemi. 29 Je ne ki̱ka ke bas ku̱ ji ñe sa te käi, ji ye sa te käi je̱r ianetsa, ke je biketsa. 30 ¿Ka irä jiye kuna ta, ka̱jiska wa te je shtä biköle yule rami, ata bas Ká wa̱ je shtä sherke̱ bas ki̱ ju̱ñer. 31 “Ata bäi si̱ ra bas ku̱ rä Säkeklä gobiernoí ne yulö rä, jera je shtä ki̱dämiksa̱ bas ia̱. 32 “Oveja elkjebä wa, ke bas suana. Ka irä jiye kuna ta, bas Ká je̱r ssëna bas ia̱ igobierno ma̱ksa̱ bas wa̱ ju̱ñenak ki̱ka. 33 Bas wa̱ ji tso̱ watju̱o, je säkei kaku mo ka jita wa ia̱. Bas ku̱ inaklä bläklä jui ka kënak kuna shtä yuö bas wakwa ia̱. Je ne rä ji säkei ta ka e̱nak kuna ka̱jöir ska rä, mai jakbläk ka däkwa̱, mai ji wak wa̱ ka iweikanakwa̱ kuna ska. 34 Ka irä jiye kuna ta, mai bas ji säkei ta tso̱ blele ra, je ne ska bas je̱r kämami rä. 35 “Bas se̱no je̱k pajiele kja tsi̱ni wäkaleka̱ kja. 36 Bas ku̱ iwo̱ jishtä kjanaklä wa te iblui miju̱ julakolone ki̱su̱ak je däke̱ni ki̱ssë käi. Je rä mika̱ iblui deju̱ te ju kjä bulawa̱ ra, ijewa wa̱ ikjäyäklä plaa. 37 Iblui deju̱ni ra ite ikjanaklä wa ku̱a ji̱a kseka ra, bäije ijewa rä. Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je iblui je̱k pajiämini ijile wa̱klä. Jera ite ijewa pakemi ñatuläkwa̱ yäkäk, jeska idämi ijewa chewa̱k. 38 Ikuna ideni wäñine säkätä itäki̱ wà iräle, wäñine däkka̱ mañatäbä kicha wà iräle, jera ite iku̱ani ijewa te iki̱ssë tso̱ ji̱a ra, bäije je kjanaklä wa rä. 39 Ata jí ku̱ bas je̱r ku̱opa, ju wakeiwa̱ ijuñelewa̱pa ka̱wä bikö käi jakbläk däju̱ rä ra, jera ka iwa̱ ka̱ me̱ne ikjäkläwa̱ iju na. 40 Je su̱ta bas se̱no kukale kja, je rä ditsä yäbei je däju̱ni rä mane hora ka biketsale kuna bas wa̱ ska ki̱ka.” 41 Jera Pedro te isha iia̱: —Säkekewa, ¿je ba te ji paka jile she ja̱mi, je rä sá ebä ia̱ na, ata ñaebä biköle ia̱ na? 42 Jera Säkekewa te ikúka: “¿Yi rä chatkelewa̱ bäi iblui ju kja̱nei wa̱k ka̱biketsä ta, kolonakta̱na iblui wa̱ iju ska kjanaklä wa tso̱ ju̱ñak, ijewa ia̱ ñanak bala pja̱k hora bulee ska rä na? 43 Jera iblui deju̱ni te iku̱a ite ikja̱nei we̱te jekäi ra, bäije je kjanaklä rä. 44 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je ia̱ ite iji biköle tso̱ ju̱emiksa̱ iwa̱ ju̱ñenak. 45 Ata ikuna je ikjanaklä te ibiketse je̱r na: ‘Yis blui ka da juena yewa̱’, jera ije̱käka̱ kjanaklä wa saka kpäk jäiyi wa käi alaklä wa käi, yäkäk ta̱i, ji yäk ta̱i, se̱nak diyëë ebä, 46 jera je kjanaklä blui dämiju̱ni ka ite ike̱i ki̱ssë kate kuna ska, ka hora ju̱ñele kuna iwa̱ ska, je te ikshe̱mika̱ te ka̱ me̱mi iia̱ rä mai ka ji biketsäk etkabä kuna wa tso̱ shtä ska. 47 “Mane kjanaklä je̱r ku̱a ji kiarke̱ iblui ki̱ iwa̱ o̱nak te, ata ka iwa̱ ji a̱ni o̱ne idaju̱ni yika, ka iwa̱ ji sherke̱ iki̱ o̱ne ra, je buka̱nami e̱e̱na si̱. 48 Ata mane ka je̱r ko̱ne iia̱, je kuna iwa̱k sä buka̱naklä iki̱ka käi ra, je buka̱nami elkjebä. Jekäi yi ia̱ ime̱na ta̱i kja̱nei o̱nak ra, je wakei pakarmi iwa̱k bäi si̱. Yi ia̱ iju̱naksa̱ ta̱i iwa̱ ju̱ñenak ra, je ki̱ isäkei ja̱rmika̱ ki̱ta. 49 “Yis de rä yökö ja̱wa̱kka̱ ka̱jiska ki̱. Yis ki̱ je shena pjowa̱ je kunapa rä wäkaleka̱ e̱ná käi. 50 Yis ka̱wä ta wäoka̱nak ji̱a weikane sälwi wà, je te yis je̱r iawe̱ke̱ e̱e̱na si̱ ma rä io̱na kje. 51 “¿Bas te ibiketse yis de rä sa̱ se̱naklä je̱r bäi wà ñara ka̱jiska ni na? Yie ishe bas ia̱, ka irä jekäi kuna. Ata yis de rä sa̱ ñabalabutsä tuläklämi ñayika. 52 Je wà rä jí maju̱ jöikwä ta ikuna el jui ta wa rä cinco ra, jewa ñabalabutsämi ñayika. Mañal kju̱atkämi bol da, ñakäi bol kju̱atkämi mañal da. 53 Jekäi iká kju̱atkämi iyaba jäiyi ra, ñakäi iyaba jäiyi kju̱atkämi iká ra. Ia̱mi kju̱atkämi iyaba alaklä ra, ñakäi iyaba alaklä kju̱atkämi ia̱mi ra. Sa̱nu̱le nu̱lewa kju̱atkämi iyak ra, ñakäi iyak kju̱atkämi ije ra.” 54 Ñakäi Jesús te isha chu̱li̱i̱ wa ia̱: “Mika̱ mo̱ su̱e bas te itker doloo ka̱wä minakläwa̱ wà ra, bas te ishe rä, ‘ka̱li̱ ja̱rmiwa̱’ ni. Jera jekäi io̱rke̱. 55 Je su̱ta mika̱ si̱wa̱ datse̱ sur wà ra, bas te ishe rä, ‘tsi ka̱ bárka̱ ta̱i ni.’ Jera jekäi io̱rke̱. 56 ¡Ji shäk kjäbata ebä wà wa! Bas wädular ji juerke̱ ka̱jöir ja̱mi käi, ka̱jiska ja̱mi käi su̱akksa̱ ra, ¿maikäi ka bas wäna jishtä jira sa̱ ke̱i dami rä juer dä na? 57 “¿Jiye ka bas wakwa te ibiketseksa̱ jibä rä wämo rä na? 58 Jekäi ba dami ba kjatiäk ra sa̱ tsa̱ku̱i wä ki̱ ra, je ktei paruö su̱o iia̱ pjoowa̱ si̱ ña̱la ebä wà. Ata kai ra, tsi ite ma tse̱mi sä ktei wabiketsäkksa̱ wä ki̱ka, jera sä ktei wabiketsäkksa̱ te bä ju̱eksa̱ guardia ia̱, jera guardia te bä wätiewa̱. 59 Yie ishe ba ia̱, ka bä däkksa̱ jeska, ata ba te ma nui tju̱a ju̱ami kalabe inaklä wäka tsi̱neje kjepa bä dämiksa̱ rä.”

Lucas 13

1 Je ke̱i ebä wà moska kajali wa te ipaka Jesús ia̱ Galilea wa te bewak kte tso̱ Säkeklä wäna ra, Pilato te ijewa ktacha̱wa̱, pi ji̱akaka̱ ite je bewak me̱nakka̱ pi ra ñara. 2 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: “¿Bas te ibiketse je Galilea wa wa̱ ji yakei wakblele rä e̱e̱na si̱ Galilea wa saka biköle tsa̱ta je kju̱ei io̱na jekäi iukä ja̱mi rä na? 3 Yis te ishe bas ia̱, ka irä jekäi kuna; ata ka bas wakwa ñamaneneksa̱ ra, bas bena weikarcha̱miwa̱ je su̱ta. 4 Ñakäi ale ju yöle ka̱sha̱a̱ kie Siloéni mileka̱ sa̱ ki̱ka te sa tuawa̱cha̱wa̱ dieciocho ra, ¿bas te ibiketse ijewa rä nui ta e̱e̱na si̱ isaka tso̱ se̱nak Jerusalén ska wa biköle tsa̱ta na? 5 Yis te ishe bas ia̱, ka irä jekäi kuna; ata ka bas wakwa ñamaneneksa̱ ra, bas bena weikarcha̱miwa̱ je su̱ta.” 6 Jekjepa Jesús te ji paka jile she ja̱mi: “Ekla wa̱ higuera tker kalme iuva yäkä sha̱na, je wä yuläk imineju̱, ata ka iwa̱ iwä ko̱ne. 7 Jera ite isha uva yäkä pasu̱ak ia̱: ‘Issö, jí higuera wä yuläk yis shkaté tres año bala na, ata yis wa̱ ka iwä ko̱ne. Je ki̱ka itiö ju̱omi. ¿Jiye je kate ji̱a ka̱ këwa̱k na?’ 8 Jera ije te ikúka: ‘Säkekewa, ba ku̱ ijöwa̱pa ji̱a jí año wà yis wa̱ iñak paksha̱klä ñakäi yis wa̱ jile ñá mia̱klä je ki̱ka. 9 Jeska iwänawa̱ ra, bäi irä; ata kai ra, sä te itie ju̱emi.’ ” 10 Etaba kicha sábado wà Jesús te sa pakte kaldu ñapaktäklä jui etka ska. 11 Ñerä alaklä ekla kololewa̱ wikblu sä weikäk duë wà shtä wa̱ dieciocho año bala na kaldu. Je rä ja̱ku̱lewa̱, ka maikäi a̱ni je ia̱ je̱k parunerka̱ bulee. 12 Jesús te je su̱a ra, ite ikiaté, je ia̱ ite isha: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, bä wetsanaksa̱ bä duë yika. 13 Jeska ijula ma̱ka̱ je alaklä ki̱ka, jera ñawäsaka ije̱k paruaka̱ni te Säkeklä kjeisha kte bäi wà. 14 Ata je ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i kju̱atkawa̱ Jesús da, ite sä bäiwa̱ni sábado wà ki̱ka. Jera je te isha tapale chu̱li̱i̱ wa ia̱: —Seis día bala na sa kiana shka̱bläk rä. Je ne ki̱ka je bala na bas bitä bäinak, ata ka sábado wà kuna. 15 Jera Säkekewa te isha iia̱: —Ba rä kje ji shäk kjäbata ebä wà. ¿Ka bas wakwa te sábado wà bas buey bas burro kjätele tso̱ kjäyeke̱ksa̱ sikeke̱mi diklä yäk na? 16 Jekäi ra jí alaklä Abraham bata mo̱lewa̱ Satanás wa̱ dieciocho año kjekla, ¿ka irä je kiana wäyenakksa̱ jí imolewa̱ yika sábado ke̱i wà na? 17 Ñerä Jesús te isha jekäi ra, je kju̱atkäk ira wa biköle äinacha̱wa̱; ata isaka chu̱li̱i̱ biköle ssëna a̱naa, ite ji we̱ke̱ rä baa si̱ ki̱ka. 18 Jera Jesús te isha: “¿Jibä su̱ta Säkeklä gobierno juer dä na? ¿Ji käi ja̱mi yie je pake na? 19 Je rä jishtä mostaza wä kukewa̱ ekla te tkeme̱ ite ijuitä ki̱ käi, je kibina deka̱ kal kje, jekäi du ju̱nak ka̱sha̱ka ju yua ijula na.” 20 Jera ite ishani: “¿Ji käi ja̱mi yie Säkeklä gobierno pake na? 21 Je rä jishtä levadura kukewa̱ alaklä te je wà ite harina mableleksa̱ mañatkä wätueka̱, je te je yaka kalabe papu̱we̱ka̱ käi.” 22 Jesús shka jukläyäkä ta̱i ta̱i irä tsi̱dala irä je shtä naka sa paktäk. Jera idami rä Jerusalén ska. 23 Ñerä ekla te ichaka iia̱: —Säkekewa, ¿tsa̱tkenakksa̱ wa rä elkje ebä na? Jera Jesús te ijewa ia̱ isha: 24 —Bas chichano bas kjäkläwa̱ ju kjäshtäklä bala siklewa̱ tsi̱ne ja̱rka. Ka irä jiye kuna ta, yis te ishe bas ia̱: Chu̱li̱i̱ ñajämika̱ kjäkwa̱ jeska, jeiräta ka ikjäkwa̱ jeska. 25 Jekäi je ju wakei je̱kaka̱ te ju kjäshtawa̱ e̱ná ra, bas tso̱ ju ektaka wa te ju kjä bulawe̱mi jaree, bas te ishemi: ‘Säkekewa, sá kjäyöpa.’ Ata ije te bas kúkemi: ‘Ka yis wa̱ iju̱ñer mai bas dar dä.’ 26 Jera bas te ishemi ije ia̱: ‘Sá yaká sá ji ya ba wäna; ba te sá pakta sá wakwa ña̱la ki̱.’ 27 Ata ije te ishemi: ‘Yie ishe bas ia̱, ka yis wa̱ iju̱ñer mai bas dar dä. Bas ji wakbläk ka̱wei ukä ja̱mi wa biköle cho̱ kju̱awa yis yika.’ 28 Jeska bas te Abraham irä Isaac irä Jacob irä, ñakäi jile bata shäk wa biköle baklewa̱julu Säkeklä gobiernoí ska su̱a ra, ata bas tulunaksa̱ ra, bas ji̱ami bas kà wätiämi. 29 Ata ditsä bitämi ka̱wä däkläka̱ wà irä ka̱wä minakläwa̱ wà irä, norte wà irä sur wà irä, jewa ñatulämiwa̱ yäkäk Säkeklä gobiernoí ska. 30 Jekäi ibata ska wa moska rä däkwa̱ isäkätä wa ye, ata isäkätä wa moska rä ja̱nakcha̱wa̱ta̱na ibata ska wa ye. 31 Je ke̱i ebä wà fariseo wa sha̱ dejulu iwäja̱mi te isha iia̱: —Jiska ma cho̱ kju̱awa Herodes ki̱ ba shena kota̱nakwa̱ je yika. 32 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas cho̱ni ishäk je chichi ka̱rbä ia̱: ‘¡Jikäi issö! Jir irä bulia irä yis te be kjäie, ñakäi sä bäiwe̱. Ata tres día ra yis te ie̱newa̱wa̱.’ 33 Ata yis kiana minak ji̱a mai yis dami wà, jir irä bulia irä böikia irä. Ka irä jiye kuna ta, ka jile bata shäk wa duäkwa̱ ka̱ kju̱awa ska kuna, ata Jerusalén ska ebä. 34 “¡Jerusalén, Jerusalén! ¡Ba te jile bata shäk wa kteche̱ke̱wa̱, mane patkele ba ia̱ wa tieke̱ ba te jak wà! ¡Bikö yis je̱r ssëna ba yabala me taparwa̱pa yis ja̱mi, jishtä oshkoro a̱miyake wa te iyabala ble ipik niki̱ka käi, jeiräta ka ba ki̱ jekäi ishene kuna! 35 ¡Issö! Bas ju a̱ta̱nami bas ia̱ rä ja̱r ebä. Jekäi yie ishe bas ia̱, ka bas wa̱ yis su̱nak ji̱a, ata bikökje bas te ishe: ‘¡Bäije je daju̱ Säkekewa kie ja̱mi rä!’, je ke̱i dewa̱ kjepa bas te yis su̱emini rä.”

Lucas 14

1 Etaba kicha sábado wà Jesús minewa̱ yäkäk fariseo wa tsa̱ku̱i ekla ju naka, jera ijewa te isu̱e kate wäsi̱wa. 2 Jera jeska jäiyi jieleka̱ nu̱l katke iwäja̱mi. 3 Ñerä Jesús te ichaka ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä ia̱ te isha: —¿Ka̱ tso̱ sä bäiwa̱klä sábado wà na, ata kai? 4 Ata ijewa si̱wa̱tiacha̱wa̱. Jera ite je kukawa̱ bäiwa̱ni ite, jekäi ite ipatkamini. 5 Jera ite ishani ijewa ia̱: —Bas manele yaba iräle buey iräle ja̱nami ishäkä ja̱rna ra, ¿ka ije wa̱ je tse̱nakka̱ni plaa sábado wà ji wà na? 6 Jera ka maikäi iwa̱ ikúkäklei ji̱a. 7 Jekjepa ite isu̱a ra kile wa te sä bakleka̱ wa je̱tkäklä yuleke̱. Jewa ia̱ ite ji paka jile she ja̱mi te isha: 8 —Bas kia yile te jula kolone diei yäk ra, ke ma je̱tka sä bakleka̱ wa je̱tkäklä ki̱ka, ata iöle isaka bakleka̱ ba tsa̱ta rä kile iwa̱, 9 jera bas bol kiäk tsi däju̱ ishäk ma ia̱: ‘Ka̱ mo ije ia̱ ije je̱tkäklä jiska.’ Je ra tsi ma miju̱ rä äilewa̱ je̱k tkäklä shi̱ana si̱ kukäkwa̱. 10 Je ne ki̱ka ba kina ra, we bäi si̱ ma je̱tkö je̱k tkäklä shi̱ana si̱ ki̱ka, je rä bä kiäk deju̱ ra iwa̱ ishäklä ma ia̱: ‘El dikä, ma je̱tköwa̱ ji je̱tkäklä baa si̱ ki̱ka.’ Jekäi jeska bä juermini oloi ta, bena ñajäklelewa̱ tso̱ yäkäk ba ra wa wäna. 11 Ka irä jiye kuna ta, yi je̱k ssaka̱ je rä ja̱nakwa̱ni, ata yi je̱k jawa̱ ra je rä oloi kanakka̱ni. 12 Ñakäi ite isha ikiäk ia̱: —Mika̱ ba te jile äliwa̱ sa saka kiäklä ka̱wä wà iräle ka̱miskla iräle ra, ke ba ku̱ ba salibä wa iräle, ba el wa iräle, ba saka wa iräle, blu wa se̱nak ba pája̱mi wa iräle, jewa kia, iö ijewa te ba kieni nui ki̱ yäkäk kju̱ei, jera je rä ba ia̱ isäkei deksa̱ e̱ná. 13 Ata mika̱ ba te jile äliwa̱ ta̱i sa saka kiäklä ra, ba ku̱ rä ka jita wa, jula medelewa̱ wa, klä ialewa̱ wa, ka wä wajuenak kuna wa ne kiö rä. 14 Jekäi ra bäije ba rä. Ka irä jiye kuna ta, ka ijewa ia̱ isäkei me̱nakni ba ia̱. Ata sä wämo wa shki̱rke̱ka̱ni ska ra, ba ia̱ je säkei me̱rmini. 15 Jera ñatululewa̱ yäkäk wa sha̱ ekla te je ssa ra, ite isha Jesús ia̱: —¡Bäije yäkäk Säkeklä gobierno ska wa rä! 16 Jekäi Jesús te isha iia̱: —Ekla te jile äliwa̱ shka̱ja̱; jekäi ite chu̱li̱i̱ kia. 17 Mika̱ hora dewa̱ iyäkäklä ra, ite ikjanaklä patkami ishäk kile wa ia̱: ‘Bas kute, jile tso̱ rä o̱le e̱ná ki̱ka.’ 18 Ata ijewa biköle ñajaka̱ ñawetsäk ekla ekla. Isäkätä te isha: ‘Yie ma ia̱ ka̱ kieke̱ ba wa̱ 'sjäkläwa̱pa. Iwa rä yie ka̱ tju̱a, je su̱ak 'skiana minak pjoo.’ 19 Iel te isha: ‘Yie ma ia̱ ka̱ kieke̱ ba wa̱ 'sjäkläwa̱pa. Iwa rä yie buey tju̱a diez, je mabläk yis maju̱ pjoo.’ 20 Ata iel te isha: ‘Ka yis däkmi yis se̱nawa̱ jirpa kju̱ei.’ 21 Jera ikjanaklä deni te je pakani iblui ia̱. Ñerä je ju wakei kju̱atkawa̱ te isha ikjanaklä ia̱: ‘Ba cho̱ mane mane jukläyäkä na ña̱la ta̱i ta̱i wà irä, ña̱la tsidala wà irä ditsä kiäk jäkté; ka jita wa irä, jula medelewa̱ wa irä, ka wä wajuenak kuna wa irä, klä ialewa̱ wa irä.’ 22 Ñerä ikjanaklä te isha: ‘Säkekewa, ñekja io̱na ba te isha käi, ata ñera ka̱ tso̱ ji̱a.’ 23 Jera iblui te isha ikjanaklä ia̱: ‘Ma cho̱ jukläyäkä ektaka ña̱la ta̱i wà irä ña̱la tsi̱ne wà irä, sa kukäk täkili wà patkenakcha̱wa̱ yis ju pshinakläwa̱. 24 Ata yis te ishe bas ia̱, kile säkätä wa mane a̱niwa̱ ka yis ji äliwa̱ kjei ssënak.’ 25 Chu̱li̱i̱ wa dami Jesús da, jera iwämanewa̱té je te isha ijewa ia̱: 26 “Yi dewa̱ yis ja̱mi ra, ata ka iwa̱ iká, ia̱mi, ise̱naklä, iyabala, iel wa, ikuta wa dokoitsa ne ra, ñakäi ka iwakei je̱k dokoitsa ne ra, ka je donak yis wa̱ dulanak ye. 27 Ñakäi yi wa̱ ka icruz buka̱neka̱ bitäk yis da ra, ka je donak yis wa̱ dulanak ye. 28 Jekäi bas manele ki̱ ju shena yönak ka̱sha̱a̱ ra, ¿ka irä säkätä ije kiana je̱tkäkwa̱ ibiketsäk bikö inaklä shermi iki̱ iwa̱ isu̱aklä isäkei tso̱ iwa̱ ie̱newa̱kläwa̱ iräle kai iräle käi na? 29 Ata ka jekäi kuna ra, ite iñak wäkukäklä tkawa̱, kjepa ka itäki ta ie̱newa̱kwa̱ kalabe ra, tsi je su̱ak wa biköle te ija̱ñetsemi, 30 te ishemi: ‘Je ditsä te ju yuami, ata ka itäki ta ie̱newa̱k wa̱.’ 31 Ñakäi sa̱ tsa̱ku̱i manele maju̱ kju̱atkäk sa̱ tsa̱ku̱i saka ra, ¿ka irä säkätä ije kiana je̱tkäkwa̱ ibiketsäk ije ia̱ je̱k tsa̱tkermi guardia wa diez mil ebä wà, sa̱ tsa̱ku̱i el daju̱ kju̱atkäk ira guardia wata veinte mil je yikaí̱ käi na? 32 Ata ka idonak ra, jera iel tso̱ ji̱a ka̱mii ra, ite isaka wa patkemi ichakäk iia̱ jibä shermi iki̱ iwa̱ ijäkläwa̱pa rä. 33 Je su̱ta bas sha̱ manele wa̱ ka ji biköle tso̱ iwa̱ je janewa̱ta̱na ra, ka je donak yis wa̱ dulanak ye. 34 “Däyë rä bäi, ata iianawa̱ ka kjei ta ji̱a ra, jera ¿jibä wà je bäirmini na? 35 Ka je kiar ishäkä waje̱wa̱klä iräle, ji̱abika̱nak bewak ñá ra ishäkä bäiwa̱klä iräle, ata je rä tulunakmi ebä. Yi rä kukä ta wassënak ra, ¡je ku̱ issö!”

Lucas 15

1 Jekäi inaklä bäkäk wa biköle irä ji yakei wakbläk wa biköle irä däke̱ Jesús wäki̱ iktä ssäk. 2 Jekäi fariseo wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä te isha yakei ñaia̱: —Ije te yakei wakbläk wa kieke̱wa̱ bäi ebä, ñakäi iyäkäke̱ ijewa ra. 3 Je ne ki̱ka ite ji paka jile she ja̱mi ijewa ia̱: 4 “Ikuna bas sha̱ manele wa̱ oveja tso̱ cien, je sha̱ etaba shenawa̱ ra, ¿ka iwa̱ noventa y nueve tulunakta̱na tala ki̱ iminaklä je shenawa̱ itäki̱ iko̱nani kje na? 5 Mika̱ ite iku̱ani ra, ite ikpemika̱ kuli kicha ki̱ka je̱r ssëlewa̱ a̱naa. 6 Jekäi ideni iju ska ra, ite isalibä wa irä se̱nak ipája̱mi wa irä tapawe̱miwa̱ jewa ia̱ ite ishemi: ‘Bas ssënoña a̱naa yis da, yis te yis oveja shelewa̱ ku̱ani ki̱ka.’ 7 Jekäi yis te ishe bas ia̱, je su̱ta ji yakei wakbläk ekla je̱k manewa̱ksa̱ ra, jera ka̱jöir ska wa ssërmi a̱naawa̱ si̱ ije ki̱ka, isaka wämo wa noventa y nueve ki̱ je̱k manewe̱ksa̱ ka sher kuna jewa tsa̱ta. 8 “Jekäi ikuna alaklä manele wa̱ inaklä wäka tso̱ diez, je etka shenawa̱ ra, ¿ka iwa̱ tsi̱ni wäkanakka̱, ju ja̱r sika̱nakmi, iwa̱ iyuläklä tsa̱na bikö iko̱nani kje na? 9 Mika̱ ite iku̱ani ra, ite isalibä wa irä alaklä wa saka se̱nak ipája̱mi wa irä jewa tapewe̱mi jewa ia̱ ite ishemi: ‘Bas ssënoña a̱naa yis da, yis te yis inaklä shelewa̱ ku̱ani ki̱ka.’ 10 Jekäi yis te ishe bas ia̱ je su̱ta ji yakei wakbläk wa ekla je̱k manewa̱ksa̱ ra, jera Säkeklä ángel wa wäja̱mi tso̱ wa ssërke̱ a̱naa ije ki̱ka.” 11 Ñakäi ite isha ji̱a: “Säkekewa ekla, yabala bakle bol jäiyi wa, 12 jera iyaba tsi̱se̱k te isha iká ia̱: ‘Papá, däli ukä däkksa̱ yis ia̱ ba duawa̱ ra je mo kja yis ia̱ jí kje ra.’ Jekäi iká te iji biköle bala pja̱ ijewa ia̱. 13 Je ukä ki̱ elkjebä ra iyaba tsi̱se̱k te ji me̱na iia̱ jaksa̱ kalabe. Jekäi imineju̱ ka̱mii ka̱ kju̱awaka jeka ite iji bena e̱wa̱wa̱ ji ka wata bata ki̱ka. 14 Jekäi ite iji biköle e̱wa̱wa̱ ra, jera däli wäsika̱nawa̱ e̱e̱na si̱ je ke̱i ki̱. Je ukä ska ije ki̱ jile shenami ta̱i. 15 Jeska imineju̱ shka̱ble kiäk ekla se̱nak je ke̱i ska ia̱. Jekäi je te ipatkami ika̱ka köchi chewa̱k. 16 Jera ije je̱r ssënawa̱ ime jile wä ñeke̱ köchi te ñawa̱ käi, ata ka yi a̱ni te ji me̱ iia̱. 17 Jekjepa ije̱r na ka̱ dewa̱ni. Jekäi ite isha: ‘¡Yis ká ju ska shka̱bläk wa chu̱li̱i̱ wa wa̱ ñanak tso̱ ukä ta bakleksa̱ kje, ata jiska yis kterawa̱ bäli te! 18 Yis ma je̱käkka̱ minakju̱ni yis ká wäki̱. Jeska yis te ishemi iia̱: Papá, yis te ji yakei wakbla yi katke ka̱jöir ukä ja̱mi irä ba ukä ja̱mi irä. 19 Jekäi ka yis kiar ji̱a kinak ba yaba ni, ata we yis kukö ba ia̱ shka̱bläk wa käi ebä.’ 20 “Jera ije̱kaka̱ mineju̱mi iká wäki̱kani. Ata idamiju̱ ji̱a beshyee ra, jera iká te isu̱a, jera ije̱r ja̱mi idälänawa̱ ta̱i. Jekäi itu̱nami iyaba wäki̱ka te ikuka yita tsa̱ku̱ ma̱ka̱ ibak ki̱ te iwä jalassa. 21 Jera iyaba te isha iia̱: ‘Papá, yis te ji yakei wakbla yi katke ka̱jöir ukä ja̱mi irä ba ukä ja̱mi irä. Jekäi ka yis kiar ji̱a kinak ba yaba ni.’ 22 Ata iká te isha ikjanaklä wa ia̱: ‘Paiklä bäi si̱ tso̱té, mane mane je wà ipajiöwa̱, anillo jiöwa̱ ijulasku ja̱mi, sandalia jiöwa̱ iia̱. 23 Ale vaca yaba kate onak tso̱té ktöwa̱, sä yäkö, sä ssëno a̱naa. 24 Ka irä jiye kuna ta, jí yis yaba rä dulewa̱ je ne deni kseka rä. Je rä shelewa̱ je ne ko̱nani.’ Jekäi iña jaka̱ ssënak a̱naa. 25 “Jera iyaba kibi tso̱ shka̱bläk, ata mika̱ je daju̱ kjani ju ska alemana ra, ite ditsä bularte ta̱i iklä ju̱ate ta̱i ssa. 26 Jeska ite kjanaklä ekla kiate, je ia̱ ite ichaka: ‘¿Jibä o̱r kate jekäi rä na?’ 27 Jera je te isha iia̱: ‘Ma tsi̱se̱k deju̱ni; jekäi ba ká te sá paka vaca yaba kate onak ktäkwa̱, ideju̱ni bäi ka medele ta ki̱ka.’ 28 Jera ikibi kju̱atkawa̱, ka miwa̱ ju na. Je ki̱ka iká deksa̱ju̱ iwäki̱ka je te ikia pjoo minakwa̱ ju naka. 29 Ata ije te isha iká ia̱: ‘¡Issö! Bikö año yis te ba kja̱nei wa̱té, mik a̱ni ka yis wa̱ bä ktä janewa̱ kuna, jeiräta je bala na mik a̱ni ka ba wa̱ yis ia̱ cabra yababä jibä me̱ne kuna yis ssënaklä a̱naa yis salibä wa ra. 30 Ata je ba yaba te bä ji weikawa̱ kjermita alaklä wa pato̱nak shtä wa ebä ki̱ka deni ra, jera je ia̱ bä te vaca yaba kate onak ktawa̱ ji̱a.’ 31 “Jera iká te isha iia̱: ‘Yaba, ba se̱r dä yis da del. Yis ji tso̱ kalabe rä ba ia̱. 32 Ata jira sa̱ ka̱wä ta ssënak a̱naa. Ka irä jiye kuna ta, jí bä el dä dulewa̱ je ne deni kseka rä; je rä shelewa̱ je ne ko̱nani.’ ”

Lucas 16

1 Ñakäi Jesús te ipaka iwa̱ dulanak wa ia̱ jikäi: “Ekla blu däli su̱ak kjatena iblui ia̱ idäli wawa̱k yakei käi. 2 Je ne ki̱ka iblui te ikiaté te isha ia̱: ‘Yie ba palei ssa, ¿je rä ji? Jishtä ba te ji wá̱ rä je äyëí kjashö yis ia̱. Ka irä jiye kuna ta, ka ka̱ kuna ji̱a ba wa̱ yis däli su̱aklä.’ 3 Jera je däli su̱ak te ibiketsa je̱r na: ‘Jira ¿ji we̱ yie na? Yis blui te ka yis pake idäli su̱ak ji̱a. Jera ka yis ia̱ shka̱blenak pala wà, ñakäi yis äinawa̱ jile kaku kiäk. 4 Ata jirje ji we̱ mar yis te ka yis pakane ji̱a däli su̱ak ra, je de 'sje̱r na; yis kinakläwa̱ sa saka ju na.’ 5 Jekäi ite nui ta iblui ia̱ wa kia te ekla ekla. Isäkätä ia̱ ite ichaka: ‘¿Bikö ba nui yis blui ia̱ rä na?’ 6 Jera ite ikúka: ‘Aceite cien pichinga.’ Jera ite isha iia̱: ‘Jí ma nui äyëí kuköwa̱, ma je̱tköwa̱ mane mane, ba ku̱ ba nui yuö cincuenta ebä.’ 7 Jekjepa ite ichaka iel ia̱: ‘Ata ñe ba rikä ¿bikö ma nui rä?’ Jera ite ikúka: ‘Trigo wä imabläklä na däka̱ cien. Jera ite isha iia̱: ‘Jí ma nui äyëí kuköwa̱, ba ku̱ ba nui yuö ochenta ebä.’ 8 Jekäi je blu te je idäli ju̱ñak yakei kjeisha bäi, ite iwa̱ rä je̱r ta ta̱i ki̱ka. Jekäi jí ke̱i ska wa te iwe̱ ñaia̱ rä je̱r ta ta̱i ka̱ oloika wa tsa̱ta. 9 “Je ne ki̱ka yis te ishe bas ia̱: Bas ku̱ blune ka wämo kuna je wà ji wo̱ bäi sa saka je̱r ssënaklä bäi bas da, je oloi ja̱mi mika̱ ka bas jita ji̱a ra, bas kinakläwa̱ ju jekjeye ska. 10 “Yi te ji elkjebä wawe̱ bulee ra, ñaebä je te ji shka̱ja̱ wawe̱ rä bulee. Jekäi yi te ji elkjebä wawe̱ shi̱ana ra, ñaebä je te ji shka̱ja̱ wawe̱ rä shi̱ana. 11 Jekäi bas wa̱ blune ka wämo kuna ka wao̱ne bulee ra, ¿yi te blune si̱ me̱mi bas ia̱ bas wa̱ wao̱nak na? 12 Jekäi ka bas wa̱ kju̱awa däli wao̱ne bulee ra, ¿yi te bas ia̱ ji me̱mi bas cha ye na? 13 “Ka kjanaklä ekla a̱ni ia̱ blu wa bol kja̱nei o̱nak. Ka irä maikäi kuna ta, ite ekla dokoitsemi, ata ite iel shka̱li̱blemi, ite ekla bawe̱mi, ata iel iarmi ije̱r ki̱. Jekäi ka bas ia̱ Säkeklä irä blune irä kja̱nei o̱nak ñara.” 14 Fariseo wa te je ssa ra, ite ija̱ñetsa, ijewa rä inaklä ebä biketsäk ki̱ka. 15 Jera ite isha ijewa ia̱: “Bas te ji we̱ke̱ ditsä wäna ijuenaklä bas dä wämo ni. Ata Säkeklä wa̱ bas je̱rike ju̱ñer. Jekäi ji rä ditsä ia̱ ra bäi si̱, je rä Säkeklä ia̱ ra dokona si̱. 16 “Ka̱wei yöle, ñakäi kte yile jile bata shäk wa wa̱, je wao̱na deka̱ rä Juan deju̱ kje. Jeskaté Säkeklä gobierno ktei baa bata yinaté, jekäi biköle ñapatkäte täkili wà je ja̱mi. 17 “Tjabana si̱ ka̱jöir irä ka̱jiska irä e̱rmiwa̱, ka̱wei yöle äyë wäí tsa̱tkelebä jibä wäte̱rju̱mi tsa̱ta. 18 “Yi te ialaklä jawa̱ta̱na, se̱nawa̱ni isaka ra, jera je rä imaner. Ñaebä je jalewa̱ta̱na ijäiyi wa̱ ra yi se̱nawa̱ ra, jera je rä imaner. 19 “Ekla bakle blu ta̱i, je je̱k pajiä rä sua siöö yëna ebä wà, lino shtä yöle bäitsa̱a̱ ebä wà. Je te jile baa baa ebä tapawe̱ke̱ iwa̱ ñanak buliri buliri. 20 Ata je ju kjä ska ka jita ekla se̱r dä je̱k tsa̱tele bäklä pa ta wäli ebä, je kie rä Lázaro ni. 21 Je je̱r ssëna ime ji jolorke̱ blu mesa niki̱ka je ñakwa̱ käi. Ata ñakäi jeska chichi däke̱ iwäli pakuyäk. 22 Jekjepa je ka jita duawa̱. Jera ángel wa te itsa̱mi yitawa̱ Abraham ja̱mi. Jera je blu duawa̱ ñaebä, jekäi iitäbinawa̱. 23 “Ñerä ije weikarte ta̱i sä wikblu bläklä ska ra, jeska iwä kaka̱ te Abraham su̱a ka̱mii ka, ñakäi Lázaro kalme yitälewa̱ ija̱mi su̱a ite. 24 Jekäi ia̱na Abraham tsa̱ka: ‘¡Papá Abraham, ma je̱r ja̱mi yis dälänopa! Lázaro patkö ijulasku bata ja̱wa̱kcha̱ diklä na, je wà iwa̱ yis kjäktä bata patse̱wa̱klä, yis weikar kate ta̱i jí yökö ja̱rka ki̱ka.” 25 Ata Abraham te isha iia̱: ‘Yaba, ma ji̱a kseka ra ji bäi deksa̱ ba ia̱ ba cha ye, ata Lázaro ia̱ ji shi̱ana deksa̱, jeska ma je̱r ja̱no. Ata jira Lázaro je̱r pablenani jiska, ata ba weikar kate ta̱i. 26 Ka irä je ebä kuna. Ata bas tso̱ kja̱ne irä sá tso̱ kja̱ne irä, je moska ka̱ kjlöi ka̱mii jalecha̱ta̱na kate; je rä jí kja̱ne wa shkakle bas kja̱ne ra ka jewa kjäkläksa̱, ñakäi a̱mi kja̱ne wa ka däkläksa̱ jí kja̱ne.” 27 “Ñerä je blu te isha iia̱: ‘Jera Papá, dunasi̱ ba ku̱ Lázaro patkömi yis ká ju ska, 28 yis el wa tso̱ cinco jewa je̱r ku̱ak ka jewa däkläña kuna jí sä weikanaklä ska.’ 29 Ata Abraham te isha iia̱: ‘Moisés irä jile bata shäk wa irä wa̱ kte yöleta̱na je ju̱ñer ijewa wa̱: ¡Je ssöpa ijewa ku̱!’ 30 Jera ite ikúka: ‘Kai, Papá Abraham, ikuna rä dulecha̱wa̱ wa sha̱ ekla delemipa iwäki̱ ra, ijewa ñamanewa̱miksa̱.” 31 Ata Abraham te isha iia̱: ‘Moisés irä jile bata shäk wa irä wa̱ kte yöleta̱na je ka ssë ijewa te ra, je su̱ta ekla kuna shki̱leka̱ni sä dulecha̱wa̱ wa sha̱na ra, je ka ktä kolonak ijewa wa̱.”

Lucas 17

1 Jesús te isha iwa̱ dulanak wa ia̱: “Del jile o̱rmi sä wä buta̱nakläwa̱, ata ¡säli yi te sä wäbutrewe̱wa̱ wakei rä! 2 Je wakei kuli kicha ja̱mi jak waunak mo̱naka̱pa jekäi iju̱nomipa däyë na ka. Je ne rä bäi si̱ ije ia̱ rä, jí tsi̱dala manele shiriwe̱ke̱ ite ra. 3 Bas se̱no je̱r ki̱i̱ je̱k ki̱. “Ba el te ji wakbla ra, ba ku̱ ije uño; jekäi ije̱k manewa̱ksa̱ ra, ba ku̱ ijöwa̱ bitaba. 4 Ji yakei wakbla ite bä ukä ja̱mi día wà däka̱ siete vece ra, jekjepa idaju̱ni ishäk ba ia̱ día wà siete vece: ‘Ka yis te jekäi iwe̱ kuna ji̱a ni,’ jera ba ku̱ ije jöwa̱ bitaba.” 5 Jekjepa Säkekewa ktei bata shäk wa te isha iia̱: —Ba ku̱ sá tsa̱tkö ji biketsäk etkabä ki̱ta. 6 Jera Säkekewa te isha: —Bas kuna ji biketsäk etkabä mostaza wä doloi kjelabä ra, bas ia̱ iyirmi jí sicómoro ia̱: ‘Bä yeno ju̱nomi tkenakni däyë ki̱’, jera bas ktä ssëmi ite. 7 “Manele bas sha̱ kjanaklä ta, je tso̱ ka̱ ki̱ka buey wà ka̱ biäk iräle, oveja kjänanak iräle, je deju̱ni ra, ¿ite ishemi iia̱: ‘Bä kute plaa, je̱k bäkläkwa̱ yäkäk’ ni na? 8 Ata ¿ka ite ishemi iia̱ rä: ‘Ba ku̱ jile äliwo̱ yis ia̱, je ukä ska ma je̱k pajiö ma wa̱ yis pasu̱aklä. Yis ji ña yis ji ya e̱ná kjepa bä ji ña bä ji yä’ ni na? 9 Jera ¿ba te ishemi ba kjanaklä ia̱: ‘Wekte ba ra’ ni, ite iwá̱ jishtä ipakana iwa̱k käi ki̱ka na? 10 Je su̱ta bas pakana ji wa̱k je biköle e̱wa̱wa̱ bas te ra, bas ku̱ ishö: ‘Sá rä kjanaklä wa ka bäi kuna. Ka irä jiye kuna ta, sá te iwá̱ bikö sa pakana iwa̱k kjelabä.’ ” 11 Ñerä Jesús damiju̱ Jerusalén ska ra, ikjaju̱ Samaria ke̱i wà irä Galilea ke̱i wà irä, je bala na 12 ikjawa̱ju̱ ju tso̱ elkje shtä na ra, jeska jäiyi wa diez paiale lepra wa̱ wa bitejulu iwäki̱, ñawäkukacha̱wa̱ beshyeka, 13 jewa kjoyina te isha: —¡Jesús, Säkekewa, ma je̱r ja̱mi sá dälänopa! 14 Ije te ijewa su̱a ra, ite isha ijewa ia̱: —Bas cho̱ ñakjashäk chui wa ia̱. Ñerä idamijulu ji̱a ña̱la ki̱ ebä ra, ijewa bäinani yëë. 15 Jera ijewa sha̱ ekla je̱k su̱a ibäinani ra, jeska ibiteju̱teni shäbeka, je te Säkeklä kjeishami a̱le täkii. 16 Je je̱tkawa̱ wakte wätkawa̱ i̱ski̱ Jesús klä kicha ska te wekte sha iia̱. Ata ije rä Samaria wa. 17 Jera Jesús te ikúka te isha: —¿Bäinani yëë wa rä ka diez na? Ata ¿ñe isaka nueve wa me de na? 18 ¿Ka ijewa mane a̱ni bitene Säkeklä kjeishäk kte bäi wà na? ¿Ata jí ka̱ kju̱awa wa ebä na? 19 Jera ite isha ije ia̱: —Ma je̱köka̱, ma cho̱ ne. Ba te ji biketsa etkabä wà ba tsa̱tkenaksa̱. 20 Ñerä fariseo wa te ichaka Jesús ia̱: —¿Bikökje Säkeklä gobiernoí kjämiwa̱ rä na? Jera ite ikúka: —Ka Säkeklä gobiernoí kjäkwa̱ rä juenakwa̱ kuna. 21 Ka yi wa̱ iyinak: ‘¡Isu̱o! Jiska itso̱, a̱mi ska itso̱’; ata tsa̱na ra Säkeklä gobiernoí katke kja bas sha̱na. 22 Jekjepa ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Maiskale ra bas ia̱ issërmi sa̱ me ditsä yäbei ke̱i bakle su̱awa̱ un díabä jibä käi, ata ka bas wa̱ isu̱nak. 23 Bas ia̱ ijewa te ishemi: ‘¡Isu̱o, a̱mi ska ikaldu’! ‘¡Isu̱o, jiska ikaldu’! Jera ke bas mina isu̱ak, ke bas mina ijewa ja̱mi. 24 Ka irä jiye kuna ta, jishtä ka̱wä ju̱rke̱ olotjä te ka̱jöir ñiwe̱ a̱mi wà jí wà kalabe, je su̱ta ditsä yäbei juermi ije díaí wà ra rä. 25 Ata säkätä ije kiana ji shka̱l ssäk ta̱i, ñakäi ju̱naksa̱ jira sa̱ tso̱ wa wa̱. 26 Jishtä Noé bakle ke̱i ska io̱le käi, je su̱ta io̱rmini ditsä yäbei je ke̱i ska rä. 27 Je ke̱i ska sä yäkä rami, sä ji yä rami, sa̱ se̱r dami, sa̱ ñama rami se̱nakwa̱, mine rämi Noé minewa̱ ko̱no ja̱rka día ska kje. Jeska ra diklä talanaka̱ te sa tuawa̱cha̱wa̱ kalabe. 28 Ñaebä jishtä io̱na Lot bakle ke̱i ska je su̱ta io̱rmi: Sä yäkä rami, sä ji yä rami, sä ji tju̱a rami, sä ji watju̱a rami, sä däli tkä rami, sä ju yuä rami. 29 Ata Lot je̱k tsa̱ksa̱ Sodoma ska ra, je día ebä wà ka̱jöir ska yökö wäkata jolonaté azufre ra ñara ka̱li̱ käi, je te bena tuawa̱cha̱wa̱. 30 Je su̱ta io̱rmi ditsä yäbei kjayinaklä díaí wà rä. 31 “Je ke̱i wà yi kaldu ju tsi̱bata yöle shpatke ki̱ ra, ke je bitawa̱ni iwa̱ jile tso̱ ju na tsa̱kksa̱. Yi kaldu shka̱bläklä ska ra, ke ibitani shäbeka. 32 Bas je̱r ja̱no Lot se̱naklä ska. 33 Jekäi yi je̱k wetsakleksa̱ duewa̱ yika ra, je wà iweikarmiwa̱. Ata yi je̱k ju̱aksa̱ weikanakwa̱ ra, je wà ije̱k tsa̱tkämiksa̱. 34 “Yis te bas ia̱ ishe; je tuinei wà ra sä kätulämi ja̱ka̱ etkabä ki̱ka bol, jera ekla rä minaktse̱, iel dä ju̱nakta̱na. 35 Ñakäi alaklä wa bol käjäklämi jile wäk ñara, jera ekla rä minaktse̱, iel dä ju̱nakta̱na.” 36 Bol käjäklämi jile tkäklä ska, ekla rä minaktse̱, iel dä ju̱nakta̱na. 37 Ijewa te je ssa ra, ite ichaka ije ia̱: —Säkekewa, ¿mai je o̱rmi rä na? Jera ite isha ijewa ia̱: —Mai jile nu̱l balakli ska ra olo taparmiwa̱.

Lucas 18

1 Jera Jesús te ijewa je̱r ku̱a jile she ja̱mi sa kiana ka̱kiäk maitjä ka shtirile ta, 2 te isha: “Jukläyäkä etka ska sä ktei wabiketsäk bakle ekla ka suanak kuna Säkeklä yika, ñakäi ka yi a̱ni dälätsäk kuna. 3 Ñakäi je jukläyäkä ska ekla alaklä chichö bakle, je däke̱ ka̱raa sä ktei wabiketsäk wäki̱ ishäk iia̱: ‘Yis tsa̱tköpa yis da kju̱atkäk yika.’ 4 Säkätä ra ka ite iktä ssë, ata je ukä ska ite isha je̱k ia̱: ‘Ka yis suar Säkeklä yika, ñakäi ka yis te yi a̱ni dälätse, 5 jeiräta jí chichö te yis weikeke̱ ta̱i. Je ne ki̱ka yis ma itsa̱tkäk ka ibitäklä ji̱a yis wäki̱ka ka jalewa̱ ta, yis shtiriwa̱k.’ ” 6 Jera Säkekewa te isha: “Bas ku̱ ji sha sä ktei wabiketsäk yakei te je ssö. 7 ¿Bas ia̱ ra, sä kolole Säkeklä wa̱ iwakei ia̱ wa te iwakei a̱netse ka̱piana irä tuina irä jewa ka tsa̱tkenak iwa̱ na? ¿Ite ijewa pakemi iki̱ssäk jaree na? 8 Yis te ishe bas ia̱, ite ijewa tsa̱tkemi rä mane manebä. Jeiräta mika̱ ditsä yäbei dene ra, ¿je te ji biketsäk etkabä wa ku̱emi ji̱a ka̱jiska na?” 9 Jeska ijewa sha̱ te ibiketse iwakwa oloi ja̱mi irä delewa̱ je̱rikäk wämo ni, je ki̱ ijewa te isaka bena dokoitse, je kju̱ei jewa ia̱ Jesús te ji paka jile she ja̱mi jikäi: 10 “Jäiyi wa bol mineka̱julu Temploka ka̱kiäk. Ekla rä fariseo wa, iel dä inaklä bäkäk. 11 Jekäi je fariseo wa ka̱kia klä ki̱ je̱r na jikäi: ‘Wekte ba ra Säkeklä, ka yis dä ditsä saka käi kuna ki̱ka: jakbläk wa käi kuna, ka wämo wa käi kuna, manenak wa käi kuna, ñaebä jí inaklä bäkäk käi kuna. 12 Yis bätsä rä semana wà botäbä kicha, ñakäi ji däke̱ksa̱ yis ia̱ biköle je ja̱mi yie diez sha̱ etka tse̱ke̱ksa̱ me̱nak.’ 13 Ata je inaklä bäkäk kaldu je̱k butsäle elkje, ka ije̱r ssëne wä käkka̱bä jibä ka̱jöir wà, ata ije̱r bata pakpa ebä te isha: ‘Säkeklä, yis ji wakbläk yakei nui tso̱ ju̱omi.’ 14 Yis te ishe bas ia̱, ije bitewa̱ju̱ni ijuka wabiketsaleksa̱ wämo ye, je iel säkei ye. Ka irä jiye kuna ta, yi je̱k oloi kaka̱ ra, je rä ja̱nakwa̱ni; ata yi je̱k jawa̱ ra, je rä oloi kanakka̱.’ 15 Jera yabala tsi̱dala de ja iwäki̱ ijula tkäkläwa̱ ijewa ja̱mi, ata iwa̱ dulanak wa te je su̱a ra, jera ijewa te jewa uña. 16 Ata Jesús te yabala kiaté iwäki̱ te isha: —Yabala jöwa̱, ibitäklä yis wäki̱ka, ke iwätkewa̱. Ka irä jiye kuna ta, ijewa käi wa ne dämiwa̱ Säkeklä gobierno ja̱mi rä. 17 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yi wa̱ ka Säkeklä gobierno kinewa̱ jishtä yaba käi ra, a̱ni ka idäkwa̱ je ja̱mi. 18 Judío tsa̱ku̱i wa ekla te ichaka iia̱ te isha: —Sapaktäk se̱nak wämo, ¿ji we̱mi yie yis ia̱ se̱ne jekjeye däkläksa̱ däli ukä ye rä na? 19 Jera Jesús te isha iia̱: —¿Jiye ba te yis kie wämo ni na? Yi a̱ni rä ka wämo kuna, ata ekla ebä ne rä wämo rä, je rä Säkeklä. 20 Ñera ba wa̱ jini sa pakale ji wa̱k ju̱ñer: ‘Ke ma manena. Ke sa ktawa̱. Ke ba jakbla. Ke ji shaka̱ ka̱yue wà ñakjatiäklä shtä ska. Ba ká irä ma a̱mi irä dälätsö.’ 21 Jera ije te isha: —Je biköle rä wao̱leté yis wa̱, yis ji̱a tsi̱ne raté. 22 Jesús te je ssa ra, ite isha iia̱: —Etka ska bä sher ji̱a, bä ji tso̱ biköle watju̱o tulömi, je säkei mo̱ ka jita wa ia̱, jekäi ra ba ia̱ ji säkei ta dämiksa̱ ka̱jöir ska. Je ukä ska bä kute minak yis da. 23 Ñerä ije te je ssa ra, ije̱r ianawa̱ bäi si̱wa̱, ije rä blu ta̱i ki̱ka. 24 Jesús te isu̱a ije̱r ianawa̱ bäi si̱wa̱ ra, ite isha: —Blu wa ia̱ ra därërë si̱ dewa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi rä. 25 Tjabana si̱ camello kjäksa̱ju̱ tuluk wä ña̱la ja̱rka rä, ata därërë si̱ blu däwa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi rä. 26 Je ssäk wa te isha: —Jekäi ra, ¿yi tsa̱tkermiksa̱ rä na? 27 Jera ite ijewa kúka: —Ji ka o̱nak ditsä ia̱, je o̱r dawa̱ Säkeklä ia̱. 28 Jera Pedro te isha: —Ñera, sá ji tso̱, je rä jalewa̱ta̱na sá wa̱ sá minaklä ba ra. 29 Jera ite isha ijewa ia̱: —Kte si̱ wà yis te ishe bas ia̱, yi te iju iräle, ise̱naklä iräle, iel wa iräle, iká wa iräle, iyabala iräle, je jawa̱ta̱na Säkeklä gobiernoí bata ki̱ka ra, 30 jera jí ke̱i ska je wakei ia̱ je säkei me̱rmini ki̱ta, ñakäi sa̱ ke̱i däke̱wa̱ ji̱a ska, je ia̱ se̱ne jekjeye me̱rmi. 31 Jesús te doce wa kiami iwakwa ebä, jewa ia̱ ite isha: —¡Jikäi issö! Sa damika̱ rä Jerusalén ka. Jeska io̱rmi biköle jishtä jile bata shäk wa wa̱ ditsä yäbei ktei yöle te ishe rä käi. 32 Jeska iju̱rmiksa̱ ka̱ etkä wa ia̱. Jekäi ije ja̱ñetsarmi, iweikarmi diekjela, kjali tjurmi iki̱ka. 33 Ibuka̱na e̱ná ra ijewa te iktemiwa̱. Ata tres día ra ishki̱rmika̱ni.’ 34 Ata ijewa a̱ni ka je̱r ko̱ne je ia̱, je kte rä blelewa̱ ijewa yika ki̱ka. Jekäi ka ijewa je̱r na idene ji sha ite räle. 35 Ñerä Jesús dami kja alemana Jericó ska ra, ekla ka wä wajuenak kuna katke ña̱la kjä ja̱mi inaklä kaku kiäk, 36 je te ditsä chu̱li̱i̱ wa damar ssa ra, ite ichaka ji je rä. 37 Jekäi ijewa te ije̱r ku̱a Jesús Nazaret wa ne damaju̱ rä. 38 Jera ia̱na itsa̱ka: —¡Jesús, David yäbei, ma je̱r ja̱mi yis dälänopa! 39 Ditsä dami iwätsa̱kba te iuña isi̱wa̱tiäkläwa̱, jeiräta ije a̱na ji̱a ki̱ta si̱: —¡David yäbei, ma je̱r ja̱mi yis dälänopa! 40 Ñerä Jesús je̱k wäkukawa̱ te yilé paka itsa̱kté iwäki̱. Idetse̱ ra, ite ichaka iia̱ 41 te isha: —¿Ji shena ba ki̱ yis wa̱ o̱nak ba ia̱ rä na? Jera ite ikúka: —Säkekewa, yis me wä wajuerpa. 42 Jera Jesús te isha iia̱: —Bä wä wajueno. Ba te ji biketsa etkabä wà ba tsa̱tkenaksa̱. 43 Jera ñawäsaka ije wä wajuena, jekäi imineju̱ ira te Säkeklä kjeishe rami. Jekäi bena tso̱ te je su̱a ra, ijewa te Säkeklä kjeisha kte bäi wà.

Lucas 19

1 Jekäi Jesús kjawa̱ju̱ Jericó ska, jera je sha̱na idamiju̱. 2 Ñerä ekla kie Zaqueo, je rä inaklä bäkäk wa tsa̱ku̱i ekla, ñakäi irä blu ta̱i. 3 Je ki̱ yi Jesús rä shena su̱nak pjoo, ata ka iwä deneka̱ isu̱akwa̱ isaka chu̱li̱i̱ sha̱naka, ije rä tsi̱nekla ki̱ka. 4 Jera ije tu̱namiba mineka̱ju̱ sicómoro julaka isu̱ak, je wà Jesús kjäke̱ju̱ rä ki̱ka. 5 Ñerä jeska Jesús demi ra, iwä kaka̱ jöikje te isu̱a, je te isha iia̱: —Zaqueo, bä kutewa̱ni mane mane i̱ski̱, jir yis kiana käpäk bä kjä ka ki̱ka. 6 Jekäi ije̱k ja̱wa̱teni mane mane te ikiami a̱naa ijuka. 7 Ñerä ditsä tso̱ jeska wa te je su̱a ra, biköle te Jesús sha yakei: ‘Iminewa̱ju̱ ñayuläk ji yakei wakbläk ju na.’ 8 Jekjepa Zaqueo je̱k duaka̱ te isha Säkekewa ia̱: —Säkekewa, ¡jikäi issö! Yis ma yis ji tso̱ je moska ma̱kksa̱ ka jita wa ia̱; maile yis wa̱ sa saka wañalewa̱ ra, yis te je säkei me̱mini iwakwa ia̱ tkitkä däka̱. 9 Jera Jesús te isha iia̱: —Jir jí ju ska tso̱ wa tsa̱tkenaksa̱, ije rä Abraham yäbei ñaebä ki̱ka. 10 Ka irä jiye kuna ta, ditsä yäbei de rä ji shelewa̱, yuläkksa̱, tsa̱tkäkksa̱. 11 Ijewa te je ssë tso̱ ji̱a ra, ite iki̱ paka jile she ja̱mi. Ka irä jiye kuna ta, idami kja alemana Jerusalénka, ñakäi ditsä te ibiketse tso̱ plaawa̱ Säkeklä gobiernoí kjämiwa̱ rä. 12 Je ki̱ka ite isha: “Sa̱ tsa̱ku̱i wa batala ekla mineju̱mi ka̱ etkä ka̱miika jeska kolonakwa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye, jekjepa däkni. 13 Ka imiju̱ba ra ite ikjanaklä wa kiaté diez, jewa ia̱ ite mina ma diez, kjepa jewa ia̱ ite isha: ‘Bas ji wo̱ iwa ka yis däba dälei ja̱mi.’ 14 Ata iwakei ke̱i ska tso̱ wa je̱r ki̱ iianawa̱ ta̱i. Je ki̱ka ijewa te isaka patkami ije itäki̱ ibata shäk: ‘Ka sá ki̱ ije shene däkwa̱ sá tsa̱ku̱i ye.’ 15 “Jeiräta ije kolona sa̱ tsa̱ku̱i ye. Je dene ra, ikjanaklä wa ia̱ iwa̱ inaklä me̱le jewa kia jaté ite, iwa̱ ichakäklä ji wá̱ ite inaklä wà rä käi. 16 Jera isäkätä deju̱, te isha: ‘Säkekewa, ba te mina ma yis ia̱ je ki̱tapana deka̱ diez.’ 17 Jera ite ikúka: ‘Kjanaklä bäi, baa ba te iwá̱ rä. Ba te ji elkjebä wawá̱ rä bäi, je ki̱ka ba ku̱ jukläyäkä diez kuköwa̱ ba wa̱ ju̱ñenak.’ 18 Je itäki̱ iel deju̱, te isha: ‘Säkekewa, ba te mina ma yis ia̱ je ki̱tapana deka̱ cinco.’ 19 Jera je ia̱ ite isha ñaebä: ‘Ba ku̱ jukläyäkä cinco kuköwa̱ ba wa̱ ju̱ñenak.’ 20 “Je itäki̱ iel deju̱ te isha: ‘Säkekewa, jí ba mina su̱o. Yis te je se̱newa̱ blele pañuelo na, 21 je rä yis suanawa̱ ba yika ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, ba rä sälwii; ba te ji ka blele kuna ma wa̱ ne tse̱ke̱ksa̱, ñakäi ba te ji ka tkele kuna ma wa̱ ne wä kukeke̱.’ 22 Jera je ia̱ ite isha: ‘Kjanaklä yakei, je ba te ji sha ebä wà yis te ba wabiketsemiksa̱. Ba wa̱ iju̱ñer yis dä ditsä sälwii, je te rä ji ka blele kuna yis wa̱ ne tse̱ke̱ksa̱, ñakäi ji ka tkele kuna yis wa̱ ne wä kukeke̱. 23 ¿Jiye jera ka ba wa̱ yis inaklä patkenewa̱pa ibläklä ska, yis dene ra yis wa̱ iku̱akläni ukä ta rä na?’ 24 Jekjepa ite isha jeska tapar tso̱ wa ia̱: ‘Je mina bököksa̱ iyika, cho̱mini mane wa̱ diez mina kate ra je ia̱.’ 25 Jera ijewa te isha iia̱: ‘Säkekewa, ¡ata ije wa̱ mina tso̱ kja diez!’ 26 Jera ite ikúka: ‘Yis te ishe bas ia̱, biköle yi wa̱ ji tso̱, je ia̱ iki̱me̱rmi; ata yi wa̱ ka ji kuna, je yika ji tso̱ iwa̱ kjelabä jibä bakanamiksa̱.’ 27 Ñakäi ale yis bolki wa ki̱ ka yis shene däkwa̱ ijewa tsa̱ku̱i ye, jewa jöté jiska, ktöcho̱wa̱ yis wäna. 28 Jesús te jekäi isha e̱ná ra, imineju̱ba däkka̱ Jerusalénka. 29 Yëë idamiju̱ kja Betfagé irä Betania irä ska, ka̱ kichei kie Olivo Yäkä je ñak ska ra, ite iwa̱ dulanak wa patkami bol, 30 jewa ia̱ ite isha: —Bas cho̱ a̱mi bas wäsaka jukläyäkä tsi̱ne juerke̱ ska. Bas kjawa̱julu jeska ra, bas te burro yaba ku̱emi mo̱lewa̱, yi a̱ni ka je̱tkäba iki̱ käi; bas te je yeksa̱ tse̱té. 31 Ata yilé te bas ia̱ ichake: ‘¿jiye bas te iwäyeke̱ rä?’ jera bas te ikúke: ‘Säkekewa ne ki̱ isherke̱ rä.’ 32 Jera je patkele wa minejulu te iku̱a jishtä Jesús te isha iia̱ käi. 33 Ite burro yaba ye kate ra, iwakwa te ichaka iia̱: —¿Jiye bas te je burro yaba yeke̱ksa̱ rä na? 34 Jera ijewa te ikúka: —Säkekewa ne ki̱ isherke̱ rä. 35 Ñerä ijewa te itsa̱té Jesús wäki̱, je ki̱shuawa̱ ijewa te iwakwa wa̱ shönak je̱k ki̱ wà, kjepa ijewa te Jesús paka je̱tkäkka̱ iki̱. 36 Jekäi idamiju̱ ra, ijewa te iwa̱ shönak je̱k ki̱ je shuami ña̱la ki̱. 37 Yëë imawa̱ju̱ kja Olivo Yäkä Bata ktä ja̱mi ra, jera iwa̱ dulanak wa chu̱li̱i̱ biköle ssëna a̱naa, te Säkeklä kjeishami täkii ji o̱le täkili ta su̱le ijewa wa̱ je biköle ki̱ka. 38 Jewa te ishe rami: “¡Bäije Sa̱ tsa̱ku̱i daju̱ Säkekewa kie ja̱mi rä! ¡Ka̱jöir ska wa ssënopa baa! ¡Iwakei oloitsanopa ka̱sha̱a̱ si̱ ska!” 39 Ñerä je chu̱li̱i̱ wa sha̱na fariseo wa tso̱ te isha Jesús ia̱: —Sapaktäk, ma wa̱ dulanak wa uño. 40 Jera Jesús te ikúka: —Yis te ishe bas ia̱, ijewa si̱wa̱tiacha̱wa̱ ra, jera jak kjoyirmika̱. 41 Ñerä idamiju̱ kja alemana te je jukläyäkä su̱a ra, jera ite iji̱etsa, 42 te isha: “Säli ma wa̱ iju̱ñelewa̱pa jí ba díabä jibä wà, ji wà ba kjämi bäi, ata jira je rä ki̱kololewa̱ ka je juer ba wäna. 43 Jekäi maiskale ra jile dämiwa̱ ba ki̱. Jekäi kju̱atkäk ba ra wa te jile tapewe̱mika̱ däkka̱ ju kjätkele wäsaka. Jekäi ite bä kjä butremiksa̱, bä kjäshtemiwa̱ kalabeksa̱. 44 Jeska ijewa te ba mie̱tkemiwa̱ iski̱, ñakäi ba yabala tso̱ ma sha̱na kteche̱miwa̱. Ka ijewa wa̱ jak ju̱nakta̱na etka a̱ni isaka bata ki̱ka ma sha̱na. Ka irä jiye kuna ta, bikökje Säkeklä dasta̱na ba yuläk, ka je juene ba wäna.” 45 Jera ikjawa̱ju̱ Templo ska ra, ije̱kaka̱ jile watju̱ak wa patkä tuläkksa̱ je ektaka, 46 te isha ijewa ia̱: —Iyöle katke rä: ‘Yis ju rä ka̱kiäklä jui’, ata bas te je iawa̱wa̱ jakbläk wa ñabläklä jui ye. 47 Buliri buliri ite sa pakteke̱ Templo ska. Ata chui tsa̱ku̱i wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa irä, sä wäkiri wa irä, jewa te ibiketse kate maikäi ra ite iktemiwa̱. 48 Ata ka maikäi iwa̱ imewa̱klei biköle te iktä ssëke̱ tsa̱na ki̱ka.

Lucas 20

1 Etaba kicha Jesús te sa pakte kaldu Templo ska, ñakäi ite kte baa bata she kate. Ñerä chui tsa̱ku̱i wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa irä, sä wäkiri wa irä jewa demijulu Jesús wäki̱. 2 Jewa te isha iia̱: —Ishöka̱ sá ia̱, ¿yibä ka̱wei wà ba te jekäi iwe̱ke̱ rä na? ¿Yi si̱ wa̱ ba ia̱ je ka̱wei me̱le rä na? 3 Jera ite ijewa kúka te isha: —Ñaebä yie etka ichake bas ia̱, je kukö bas ku̱. 4 Juan te sä wäukewa̱, ¿je datse̱ rä ka̱jöir ska na, ata ditsä ska na? 5 Jera ijewa te ipaka ñaia̱: “Sa te ikúkemi ka̱jöir ska ni ra, tsi ite ishe rä: ‘Jekäi irä ra, ¿jiye ka bas wa̱ iktä kolone rä na?’ 6 Ata sä te ikúkemi ditsä ska ni ra, jera bena te sä kteche̱miwa̱ jak wà, ijewa te ibiketse iyina si̱ Juan rä jile bata shäk ni ki̱ka.” 7 Jekäi ijewa te ikúka: —Ka sá wa̱ iju̱ñer mai je datse̱ räle. 8 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Ñaebä ka yis wa̱ iyinak bas ia̱, yibä ka̱wei wà yis te jekäi iwe̱ke̱ rä ni. 9 Jekjepa ite sa paktami jile she ja̱mi jikäi: “Ekla te uva yäkä je̱wa̱ bakla, jekäi ite je peitata̱na shka̱bläk wa ia̱, kjepa iwakei mineju̱mi ka̱ ka̱mii däkni je̱naapa. 10 Iwä älinaklä ke̱i ska ra, ite kjanaklä ekla patkaté je shka̱bläk wa wäki̱ ijewa wa̱ uva yäkä wä moska ma̱klä iia̱. Ata je shka̱bläk wa te ikpa ta̱i, patkamini ite jula wäyaka. 11 Je ukä ska ite kjanaklä el patkaténi, ata ñaebä ijewa te je kpa ta̱i weika diekjela, patkamine ite jula wäyaka. 12 Je ukä ska ite isaka patkaténi idäkläka̱ mañal, ata ñaebä ijewa te je shka̱wa̱ ta̱i ju̱aksa̱ ite. 13 “Ñerä uva yäkä wakei te isha: ‘¿Ji we̱ ji̱a yie na? Wë yis ma yis yaba shka̱ta patkäkmi, bäräle je dälätsemiwa̱ ijewa te.’ 14 Ata je shka̱bläk wa te isu̱a ra, ite isha ñaia̱: ‘Ije ne ia̱ iká däli ukä rä däkksa̱ rä; je ki̱ka sä shkä iktäkwa̱, ji rä däkksa̱ ije ia̱ je däkläksa̱ saje cha ye.’ 15 Jekäi ijewa te iju̱aksa̱ uva yäkä ektaka, jeska ite iktawa̱. “Jera ¿je uva yäkä wakei te me ijewa we̱mi na? 16 Je bitämi te je shka̱bläk wa weikeche̱miwa̱, kjepa ite uva yäkä me̱mini isaka ia̱.” Ijewa te jekäi issa ra, ite isha: —¡Ke jekäi si̱ io̱nopa rä! 17 Ata Jesús te ijewa su̱a jaree te isha ijewa ia̱: —Jera iyöle katke jikäi: ‘Jak ju̱leksa̱ ju yuäk wa wa̱, je ne rä delewa̱ ju ñak wäkukäk bäi si̱ ye rä’, ¿jiräni je wà rä na? 18 Jekäi biköle yi ja̱naka̱ je jak ki̱ka ra, je pa̱rtkämiwa̱; ñaebä yi ki̱ka je jak ja̱naka̱ ra, je te iwëtkemiwa̱. 19 Chui wa tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä jewa je̱r ku̱a ite ra, ijewa ne sha ite je jile she ja̱mi rä, je ki̱ka ijewa te ibiketsa maikäi ra ite ikukemiwa̱ je ke̱i ebä wà. Ata ijewa suanacha̱wa̱ ditsä yika. 20 Jekäi ijewa te ije̱r me̱ kate ki̱ka ijewa te isaka patkami iwäki̱, juer ta sä wämo wa käi, iwächakewa̱k wäsi̱wa, jiräni iwa̱ ishä ta í̱ ki̱ka, ijewa wa̱ iju̱akläksa̱ ka̱ wäkiri ia̱, me ite iwe̱ käi, jini ite biketseksa̱ käi. 21 Jekäi ijewa te ichaka iia̱ te isha: —Sapaktäk, sá wa̱ iju̱ñer ba ktä rä bulee, ba te sa pakteke̱ rä bulee, ñakäi ka ba te sa wabiketseksa̱ kuna sa pa juer wà, ata maikäi shke Säkeklä ja̱mi rä je ktei wà ba te sa pakteke̱ rä bulee. 22 Jekäi ¿ka̱ tso̱ sá ia̱ inaklä ma̱klä César ia̱ na, ata kai? 23 Ata Jesús je̱r ku̱a ite ra, wäsi̱wa ijewa te iwächakewe̱ke̱ rä, jekäi ite isha ijewa ia̱: 24 —‘Denario kjashö 'sia̱.’ ¿Yibä me̱i jí rä, yibä kie yöle ija̱mi rä na? Jera ijewa te ikúka: —César je̱. 25 Jera ite isha ijewa ia̱: —Jera ji rä César ia̱, je mo César ia̱, ata ji rä Säkeklä ia̱, je mo Säkeklä ia̱. 26 Jekäi ka ijewa ia̱ iwäbuta̱newa̱ kte etka a̱ni wà ditsä wäna, ata ite ikúka te imale̱cha̱cha̱wa̱, jekäi isi̱wa̱tiacha̱wa̱. 27 Ñerä saduceo wa sha̱ ñasikawa̱ iwä ja̱mi. Jewa te ishe rä ka sä rä shki̱nakka̱ni kuna; jewa te ichaka iia̱, 28 te isha: —Sapaktäk, Moisés wa̱ iyöleta̱na sa̱ ia̱ rä: Ikuna manele el duawa̱ se̱naklä ta, ata ka iyaba a̱ta̱neta̱na ra, iel se̱rwa̱ni je alaklä ra, yaba su̱ak iel yäbei ye. 29 Jekäi ñael wa ebä bakle siete; ikibi si̱ se̱nawa̱ alaklä ra, ata je duawa̱ ka yaba ta. 30 Je su̱ta iel ukä ja̱mi io̱na ñaebä. 31 Jekäi iel idäkläka̱ mañal je se̱nawa̱ ira ñaebä. Jekäi ebä je siete wa biköle duacha̱wa̱ ka yabala ta; 32 bata jekje ra je alaklä duawa̱ ñaebä. 33 Jekäi je siete wa wa̱ ibakle ialaklä ye ra, jera sa̱ shki̱rke̱ka̱ni ska ra, ¿mane si̱ se̱naklä ye je alaklä dämiksa̱ni rä na? 34 Jera Jesús te ijewa kúka: —Jí ke̱i ska wa se̱rke̱wa̱, ñakäi iña ma̱ke̱ se̱nakwa̱. 35 Ata mane wa rä biketsale kianak se̱nak ji̱a je ke̱i wà, ñakäi shki̱nakka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na, ka jewa rä se̱nakwa̱ kuna, ñakäi ka jewa rä me̱nak kuna se̱nakwa̱, 36 ka jewa rä duäk kuna ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, jeska ra ijewa rä jishtä ángel wa käi, ñakäi ijewa rä Säkeklä yabala ijewa rä shki̱leka̱ni ki̱ka. 37 Ata dulecha̱wa̱ wa rä shki̱nakka̱ni je waje̱rku̱a Moisés te ñaebä, ale kal yaba ska ite Säkekewa kia Abraham Kekläí, Isaac Kekläí, Jacob Kekläí ni ska. 38 Jekäi ka ije rä dulecha̱wa̱ wa Kekläí kuna, ata ije rä sä kseka wa ne Kekläí, ije ia̱ ra sa̱ tso̱ kalabe wa rä kseka ki̱ka. 39 Jera ñayöle ka̱wei wà wa sha̱ te ikúka te isha: —Sapaktäk, bulee ba te isha rä. 40 Jekäi ka ijewa wa̱ iwächakewa̱klei ji̱a. 41 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —¿Jiye ishe sä bäkäkksa̱ rä David yäbei ni rä na? 42 Ñera David wakeiwa̱ iyile Salmos äyëí ki̱ka rä: “Säkekewa te isha yis Säkekewaí ia̱: Ma je̱tköwa̱ yis jula wämo kja̱ne, 43 bikökje yie bä bolki wa tulacha̱wa̱ bä klä tkäkläka̱ iki̱ka kje.” 44 Jekäi David te ikia Säkekewa ni ra, ¿maikäi jera je rä iyäbei rä na? 45 Ditsä biköle te issë tso̱ ra, ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: 46 “Bas se̱no je̱r ki̱i̱ ñayöle ka̱wei wà wa yika. Jewa ssërke̱ rä shkäk paiklä so̱lo̱rbe wà, ijewa wäbätsä rä ime chakarpa sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska wà, ñapaktäklä jui ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä tso̱ wà, yakana mar ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä tso̱ wà. 47 Jewa te alaklä wa chichö wa ju bäke ju̱eke̱mi, ñakäi ijewa ka̱kiäke̱ jaree kje juenak ebä. Jewa buka̱nami e̱e̱na si̱.”

Lucas 21

1 Templo ska Jesús wä kaka̱ te blu wa te iji tso̱ me̱nak jie kate ofrenda jiäklä jui ja̱rka je su̱a. 2 Ñaebä ite isu̱a alaklä chichö ka jita te jeska inaklä wäka botkä tsi̱dala si̱ jiawa̱. 3 Jera ite isha: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je chichö ka jita te ijia rä biköle tsa̱ta. 4 Ka irä maikäi kuna ta, ijewa biköle te rä iwa̱ ji tso̱ ta̱i wäukäla ne jia ofrenda ye rä, ata je ka jita te rä ji tso̱ iwa̱ ije̱k se̱newa̱klä kalabe ne jia rä. 5 Moska te ipake kate, Templo rä ki̱tkele jak babaa wà, jile saka me̱le ofrenda ye wà. Ñerä Jesús te isha: 6 —¿Bas te je su̱a na? Ike̱i dämiwa̱ ji̱a jak etka a̱ni ka a̱ta̱naklä isaka bata ki̱ka, ka miletkäwa̱ kuna käi. 7 Jera ijewa te ichaka iia̱: —Sapaktäk, ¿bikökje je o̱rmi rä na? ¿Jibä juermi säkätäba ijuenaklä ye je o̱r mar kja irä na? 8 Jera ite isha: “Bas se̱no je̱r ki̱i̱ ka bas wäyönakläwa̱ kuna. Iwa rä chu̱li̱i̱ dämi ji̱a yis kie ja̱mi ishäk: ‘Yis ne irä’, ñakäi ishäk: ‘Ike̱i tkenawa̱ alemana.’ Ata ke bas mina ijewa ja̱mi. 9 Mika̱ bas te ipalei ssa ñabukanate, sä gobiernoí buka̱nate ta̱i ra, ke bas suana je yika. Ka irä jiye kuna ta, je rä kjäkju̱ säkätäba, ata ka sa̱ ke̱i e̱nakwa̱ plaa.’ 10 Jera ite iki̱ sha ji̱a ijewa ia̱: “Ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa ñajämika̱ ñakpäk ñara, ka̱ tsa̱ku̱i wa ñajämika̱ ñakpäk ñara. 11 Ka̱ wäbuka̱nami e̱e̱na, ñakäi ka̱ etkä etkä ska bäli ja̱rmi duë ja̱rmi sa̱ ki̱; ñakäi sa̱ male̱cha̱k shtä juermi, jile kjayirmi ka̱jöir ska e̱e̱na si̱. 12 “Ata je yikaba, bas kolormiwa̱, bas yolormi weikanak, bas tulurmiksa̱ ñapaktäklä jui ska tso̱ wa ia̱, sä wätiäk wa ia̱, ñakäi bas dä janakmi ka̱ tsa̱ku̱i wa wäki̱ ka̱ wäkiri wa wäki̱ yis kie kju̱ei. 13 Je oloi ja̱mi bas te yis ktei shemi. 14 Ata bas ku̱ iwabiketsö bas je̱r ska, ka ibiketsäk kuna iwätsa̱kba jini sä te ikúkemi käi. 15 Ka irä jiye kuna ta, yis te bas ia̱ kte me̱mi je̱rike me̱mi, je ka wätkenak je ka kúkanak bas da kju̱atkäk wa mane a̱ni ia̱. 16 Bas ká wabä, bas el wabä, bas saka wabä, bas salibä wabä te bas tulemiksa̱. Jekäi ijewa te bas manele ktemiwa̱. 17 Jekäi biköle te bas dokoitsemiwa̱ yis kie kju̱ei. 18 Ata ka bas tsa̱ku̱ kä etaba a̱ni weikanakwa̱. 19 Jekäi bas chatkawa̱ ra, je wà bas je̱k tsa̱tkämiksa̱. 20 “Mika̱ bas te isu̱a guardia wa te Jerusalén kjä kukaksa̱ shkiritke ra, bas je̱r ku̱opa iku̱ ike̱i dewa̱ e̱ná iweikanakläwa̱. 21 Jera yi tso̱ Judea ska wa julunomipa ka̱tsä naka iyika, yi tso̱ je jukläyäkä na wa julunoksa̱pa iyika, yi tso̱ jile tkäklä sha̱na ke bita je jukläyäkä ja̱rka. 22 Ka irä jiye kuna ta, je ke̱i ska sä rä buka̱nak nui ki̱ io̱naklä iyöle tso̱ biköle te ji she je ja̱mi. 23 ¡Wekte je ke̱i wà alaklä wa tso̱ kjä ye wa rä, ñakäi tsu ma̱ke̱ ji̱a wa rä! Ka irä jiye kuna ta, sä weikarmi ka̱jiska e̱e̱na si̱, ñakäi Säkeklä kju̱atkämiwa̱ jí sa̱ tso̱ wa ra. 24 Ijewa rä kota̱nakcha̱wa̱ espada wà, ñakäi minak jar ka̱ etkä kju̱awa kju̱awa bena ska. Ñakäi Jerusalén wäturmiwa̱ ka̱ etkä wa klä niki̱ka, bikö ijewa ia̱ ka̱ me̱rke̱ kjaju̱ kje. 25 “Jile kjayirmi ka̱wä ja̱mi tulu ja̱mi bekwä ja̱mi; ñakäi ka̱jiska sä ditsei wä biköle je̱r iarcha̱miwa̱, je rä däyë tjuämika̱ ta̱i bularmi ta̱i te imale̱che̱che̱miwa̱ ki̱ka. 26 Suane irä, ji kjämi ji̱a ka̱ biköle ska biketse irä, je te sa̱ ja̱lmawe̱che̱miwa̱. Ka irä jiye kuna ta, ka̱jöir ji tso̱ oloi ta wa wäbuka̱namika̱. 27 Jekjepa ijewa te ditsä yäbei dawa̱ju̱ mo̱ ja̱rka oloi ta, wäñileka̱ ta̱i su̱emi. 28 Mika̱ jekäi io̱rke̱ kja ra, jera bas ñajöklöka̱ wäköka̱ jöikje. Ka irä jiye kuna ta, bas bakanakläksa̱ ke̱i tkenawa̱ alemana ki̱ka.’ 29 Ite ijewa ia̱ jile paka jile she ja̱mi jikäi: “Higuera irä kal biköle irä su̱o. 30 Mika̱ ikä perí jè̱r mar su̱a bas te ra, je te bas je̱r ku̱e duas tker dawa̱ kja irä. 31 Je su̱ta mika̱ bas te jekäi ji o̱rke̱ su̱a ra, jera je ku̱ bas je̱r ku̱opa Säkeklä gobiernoí kjäkläwa̱ tkenawa̱ kja alemana irä. 32 “Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je biköle o̱rmi jira sa̱ tso̱ wa ka tuarcha̱wa̱ba yika. 33 Ka̱jöir irä ka̱jiska irä je e̱rmiwa̱, ata yis ktä ka e̱nakwa̱ mik a̱ni. 34 “Bas se̱no je̱r ki̱i̱ je̱k ki̱, ka bas je̱r ssëwa̱klä shtirilewa̱ ji wakble ka wata di ye sha̱na käi wa̱, se̱ne diyëë käi wa̱, je̱k se̱newa̱klä te sa̱ je̱r ia̱we̱ käi wa̱, ka je día däklä wa̱ bas ki̱ plaa jishtä ji kuke ja̱ma te käi. 35 Ka irä jiye kuna ta, je día dämiwa̱ se̱nak ka̱jiska jewa biköle ki̱. 36 Je ne ki̱ka bas se̱no je̱r ki̱i̱ del ka̱kiäk bas täkili däkläka̱ je ji shena däkwa̱ ji̱a je bena cha̱k, bas je̱k duäkläwa̱ ditsä yäbei wäja̱mi.’ 37 Ka̱piana ra Jesús te sa pakteke̱ Templo ska, tuina ra imike̱ ka̱ bata kie Olivo yäkä ska. 38 Ata sa̱ñiree ra ditsä biköle däke̱ iwäki̱ Templo ska ji sheke̱ ite ssäk.

Lucas 22

1 Pan ñaklä ka levadura ta ke̱i kjewa̱klä kie Säktäkwa̱ Bakleju̱ je ke̱i tkenawa̱ kja. 2 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä, jewa te ibiketse kate maikäi si̱ ra iia̱ Jesús dämiksa̱ kota̱nakwa̱ käi, je rä isuanachawa̱ ditsä yika ki̱ka. 3 Jera Satanás kjawa̱ Judas kinak Iscariote wa ni je je̱r na; ije rä ale doce wa sha̱ ekla. 4 Je mineju̱mi chui tsa̱ku̱i wa irä Templo kjänanak wa wäsikäk wa irä ra, ipakäk maikäi ra ite Jesús ju̱emiksa̱ ijewa ia̱ käi. 5 Jera ijewa ssëna a̱naa, jekäi ijewa ñaje̱rku̱a iia̱ inaklä ma̱k. 6 Jera Judas te ikúka bäi, jeska ra ite ibiketsami maikäi si̱ ra ka̱ dämiksa̱ iia̱ iwa̱ iju̱akläksa̱ ijewa ia̱, ka ju̱ñele kuna ditsä wa̱ käi. 7 Jekäi pan ñaklä ka levadura ta je díaí dewa̱, je ke̱i wà oveja yaba kiana kota̱nakwa̱ Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä. 8 Jera Jesús te Pedro irä Juan irä patkami, jewa ia̱ ite isha: —Bas cho̱ Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä äliwa̱k, sa̱ wa̱ iñaklä. 9 Jera ijewa te ichaka iia̱: —¿Mai ba ki̱ sá shena je äliwa̱k rä na? 10 Jera ite ijewa ia̱ isha: —¡Issö! Bas demijulu jukläyäkä sha̱na ra, jäiyi ekla dämiksa̱ju̱ bas wäki̱, je wa̱ u̱ yaka u̱í diklä tsa̱klä damitse̱. Je itäki bas mi ma rä mai imike̱wa̱ ju na ska. 11 Jera je ju wakei ia̱ ishö: ‘Sapaktäk te ishaté yinak ma ia̱: ¿Mai ju ja̱r tso̱ yis wa̱ Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä ñaklä yis wa̱ dulanak wa ra rä na? 12 Jera ije te ju ja̱r ta̱i yöle ietkä ki̱ka kjashemi bas ia̱, ja̱r bäile e̱ná. Jeska bas te ji äliwe̱ba. 13 Ñerä ijewa minejulu; je te iku̱a jishtä ite isha iia̱ käi. Jera ijewa te Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä je äliwa̱. 14 Jera ka̱wä dewa̱ iwa̱ iñaklä ska, jera Jesús je̱k baklawa̱ yäkäk iktei bata shäk wa ra ñara. 15 Ñerä ite isha ijewa ia̱: —¡E̱e̱na yis ssëna jí Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä je ñak bas da ka yis wa̱ ji shka̱l ssërba yika rä! 16 Ka irä jiye kuna ta, yis te ishe bas ia̱, ka yis wa̱ je ñanakni, ata jiye wata je rä je wakjayina e̱ná Säkeklä gobiernoí ska kjepa yie je ñemini rä. 17 Jera ite copa etka kukawa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱, jera ite isha: —Jí kukö, je yö ñara. 18 Ka irä jiye kuna ta, yis te ishe bas ia̱, jí maju̱ jöiwäta ka yis wa̱ uva diä yanakni, ata Säkeklä gobiernoí kjawa̱ju̱ kjepa yie je yëmini rä. 19 Jera ite pan kukawa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱, kjepa je butsa ma̱ ite ijewa ia̱, te isha: —Jí rä yis yaka. Je rä me̱leksa̱ bas kju̱ei. Jikäi bas ku̱ iwo̱ bas je̱r ja̱naklä yis ka. 20 Je su̱ta iyaká e̱ná ra, ite copa kukawa̱ te isha: —Jí copa ne rä sa kabläklä ñaia̱ spa̱na ji wa̱k yis pi wà rä; je rä tkenakju̱mi bas kju̱ei. 21 Ata yis ju̱akksa̱ je wakei kalmeña yis da mesa ska. 22 Iyina si̱ ra ditsä yäbei maju̱mi rä jiräni ibiketsaleksa̱ käi, ata ¡säli je ju̱akksa̱ wakei rä! 23 Jera ijewa te ichakami ñaia̱ mane si̱ te je we̱mi räí̱. 24 Je ukä ska ijewa kju̱atkaka̱ ñara yi rä bäi si̱ rä ki̱. 25 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: “Ka̱jiska wa tsa̱ku̱i wa te isaka patkeke̱, ñakäi je ipatkäk wa kieke̱ ijewa te rä sa̱ ia̱ ji wa̱k bäi ni. 26 Ata bas sha̱na ka jekäi ikiar. Ata bas sha̱na yi rä bakleka̱ bäi si̱ ra, je je̱k jöwo̱pa idulunaí ye. Jekäi yi rä sä wäsikäk, je je̱k jöwo̱pa ikjanaklä ye. 27 Jekäi bas ia̱ ra ¿yi rä bäi si̱ rä na, je̱k bäkläkwa̱ yäkäk na, ata sä chewa̱k na? ¿Ka irä je̱k bäkläkwa̱ yäkäk na? Jeiräta yis kaldu bas sha̱na sä chewa̱k käi. 28 “Bas ne chatkawa̱ yis ja̱mi yis mablerke̱ sha̱na rä. 29 Je ki̱ka yis te bas kuke ka̱ tsa̱ku̱i wa ye jishtä yis Ká te yis kuka sa̱ tsa̱ku̱i ye käi, 30 bas ji ñaklä, bas ji yäklä yis mesa ska, mai yis dä sa̱ tsa̱ku̱i ska, ñakäi bas ñajäkläkläwa̱ sa̱ tsa̱ku̱i wa je̱tkäklä ki̱ka, Israel wa ditsei wä doce ktei wabiketsäkksa̱.” 31 Jera Säkekewa te isha Pedro ia̱: —Simón, Simón, ¡jikäi issö! Satanás te ba kiaksa̱, iwa̱ bas wäkpäkläksa̱ trigo pjoi kpeksa̱ käi. 32 Ata yis ka̱kia ba ki̱ ba wa̱ ji biketsäklä etkabä ji̱a ka shirilewa̱ ta. Jekäi ba dewa̱ni ra, ba ku̱ ba el wa täkiwo̱. 33 Jera Pedro te isha iia̱: —Säkekewa, yis kaldu kja minakña ba ra ka sä wätiäklä ska ebä kuna, ata duäkwa̱ña. 34 Jera Jesús te ikúka: —Pedro, yie ishe ba ia̱, jir ebä ka oshkoro a̱rka̱ba yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatabä kicha ka ba wa̱ yis su̱le ni. 35 Jekjepa ite ijewa ia̱ isha: —Yis te bas patkami ka inaklä tsa̱klä jui ta, ka jile tsa̱klä ta, ka sandalia saka ta ra, jera ¿jile shena ji̱a bas ki̱ na? Jera ijewa te ikúka: —Ji a̱ni. 36 Jera ite isha ijewa ia̱: —Ata jira yi wa̱ inaklä tsa̱klä jui tso̱ ra, je ku̱ itso̱mi jile tsa̱kläje, ñakäi yi wa̱ ka espada kuna ra, je ku̱ iwa̱ shönak je̱k ki̱ka watju̱o ju̱omi, je säkei wà itju̱oksa̱. 37 Ka irä jiye kuna ta, yis te ishe bas ia̱, ikiana o̱nak yis ukä ja̱mi jishtä iyöle katke käi: “Ije shtanaña ji yakei wakbläk ka̱wei ukä ja̱mi wa ra ñara.” Iwa rä yis ktei yöle rä bata e̱nakwa̱ ki̱ka. 38 Jera ijewa te isha: —Säkekewa, jiska espada tso̱ botkä. Jera ite ijewa kúka: —Bäi rä, je ebä. 39 Jera ikjaksa̱ju̱, mineju̱mi däkmi Olivo Yäkä Bata ska iwädular käi, jera iwa̱ dulanak wa damiña ira. 40 Jekäi idemiju̱ jeska ra, ite isha ijewa ia̱: —Bas ka̱kiö ka bas shirinakläwa̱ kuna. 41 Jera ije̱k butsa ju̱ami ijewa yika sä te jak ju̱e dämi kjena. Jeska ije̱tkawa̱ köchöwä ki̱ ka̱kiäk, 42 te isha: “Papá, ma je̱r ssëwo̱pa iku̱ ra, jí copa tso̱ ju̱omipa yis yika. Ata we ka yis ki̱ ishena käi kuna, ata jishtä ba ki̱ ishena käi io̱nopa.” 43 Ñerä ángel dar ka̱jöir ekla juena iwäna, je te itäkili jiewa̱. 44 Jera ije̱r ianawa̱ e̱e̱na si̱. Je ne ki̱ka ika̱kia ji̱a ki̱ta, jera iparina pi käi wäta ta̱i ta̱i jolona ishäkä ki̱ka. 45 Ika̱kiä katke käi ije̱kaka̱ deni iwa̱ dulanak wa ska ra, ite ijewa ku̱a käpelecha̱wa̱, je rä ije̱r ianacha̱wa̱ ki̱ka. 46 Jera ite ijewa ia̱ isha: —¿Jiye bas kapacha̱wa̱ rä na? Bas ñajöka̱. Bas ka̱kiö ka bas shirinakläwa̱ kuna. 47 Ñerä ije te je she kaldu ji̱a kjela bä ra, chu̱li̱i̱ patkena ñakataka, jewa wäkse ale doce wa sha̱ ekla kinak Judas ni je daju̱, je je̱k sikawa̱ Jesús wäja̱mi iwä jalassäkwa̱. 48 Ñerä Jesús te isha iia̱: —Judas, ¿sä wä jalassë wà ba te ditsä yäbei ju̱eke̱ksa̱ na? 49 Jera Jesús da kajali wa te ji o̱r mar su̱a ra, ijewa te ichaka iia̱: —Säkekewa, ¿sä te ijewa bike espada wà na? 50 Jekäi ijewa sha̱ ekla te chui wa tsa̱ku̱i kjanaklä bika, ikukä wämo tia ju̱ami. 51 Jera Jesús te ijewa kuka te isha: —We irä; ijöwa̱. Jera ijula tkawa̱ ikukä ja̱mi te ibäiwa̱ni. 52 Jera Jesús te isha chui tsa̱ku̱i wa irä, Templo kjänanak wa wäsikäk wa irä, sä wäkiri wa irä dejulu ikukäkwa̱ wa ia̱: —¿Bas bite espada ta, kal wälbe ta, jishtä jakbläk wa kukewa̱ käi na? 53 Buliri buliri yis kaldu bas da Templo ska ra, ñera ka bas jula tkäwa̱ ta yis kukäkwa̱, ata jí ne rä bas horaí rä, ka̱tuil tsa̱ku̱i horaí rä. 54 Ijewa te Jesús kukawa̱ tsa̱mi patkawa̱ chui wa tsa̱ku̱i ju na. Jera Pedro damiju̱ iitä wà ka̱miika. 55 Je juitä ki̱ ijewa te yökö wäkawa̱ka̱ je kjä ja̱mi iña jakla̱wa̱, jera Pedro je̱tkawa̱ña ijewa ra. 56 Ñerä alaklä ekla jeska wa kjanaklä te ije su̱a ikalme yökö kjä ja̱mi. Jera ite isu̱a jaree te isha: —Ñera ije ne kalduña Jesús da rä. 57 Ata ije ka̱yuawa̱ te isha: —Sa̱nule̱ nule̱wa̱, ka yis wa̱ ije su̱le. 58 Je berbena ebä ra, isaka te isu̱a te isha: —Ba rä ijewa sha̱ ekla. Jera Pedro te isha: —Säkekewa, ka yis dä ijewa kuna. 59 Je itä ki̱ka una hora käi, isaka te isha ji̱a: —Iyina si̱ ra ije kalduña Jesús da, ije rä Galilea wa ki̱ka. 60 Jera Pedro te isha: —Säkekewa, jibä sheke̱ ba te rä ka ju̱ñer yis wa̱. Ñerä iktä kalme ji̱a wäsaka ra, oshkoro a̱naka̱. 61 Jera Säkekewa wä manewa̱té Pedro su̱ak, jera Pedro je̱r ja̱na Säkekewa ktä ska, je te isha iia̱ rä: “Jir ebä ka oshkoro a̱rka̱ba yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatäbä kicha, ka ba wa̱ yis su̱le ni.” 62 Ñerä Pedro mineksa̱ju̱ jeska iji̱á e̱e̱na. 63 Jera ditsä tso̱ Jesús kjänanak wa te ija̱ñetseke̱, ñakäi ite ikpeke̱. 64 Ijewa te iwä pamu̱awa̱, jera ite isheke̱ iia̱: —¡Yi si̱ te ba kpa rä shöka̱ jile bata shäk ye! 65 Jekäi ijewa te jile sha ta̱i iia̱ saka saka iweikäklä. 66 Jekäi ka̱ñinawa̱ ra, je ke̱i ska wäkiri wa, ale chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä tapanawa̱ ñara. Jera ijewa wa̱ iminetse̱mi ijewa Sanedrín wa tapanawa̱ wäki̱. 67 Jera ijewa te isha iia̱: —Ba rä Säbäkäkksa̱ ra, ¡ishöka̱ sá ia̱! Jera ite ijewa ia̱ isha: —Yis kuna ishäkka̱ bas ia̱ ra, ka bas wa̱ yis ktä kolonak. 68 Ñakäi yis kuna bas wächakewa̱k ra, ka bas wa̱ yis kúkanak. 69 Ata jirami ditsä yäbei je je̱tkämiwa̱ Säkeklä täkili ta ta̱i jula wämo kja̱ne. 70 Jera ijewa biköle te iwächakewa̱: —Jera, ¿ba rä Säkeklä yaba na? Jera ite ikúka: —Bas ne te je sheke̱ yis dä ije ni rä. 71 Jera ijewa te isha ñaia̱: —¿Jiye sa̱ ki̱ ikjatiäk wa shena ji̱a na? Ñera sa wakwa te ji sha ite iwakei kjäbata wa rä je ssa.

Lucas 23

1 Jera je chu̱li̱i̱ wa biköle ñajaka̱, jewa wa̱ iminetse̱ Pilato wäki̱. 2 Jera ijewa te ikjatiami te isha: “Sá te jí ku̱a dua. Ije te sá ke̱i ska tso̱ wa je̱r tkeke̱ ta̱i, ije te ishe ka sa kiar César ia̱ inaklä ma̱k, ñakäi ite ishe iwakei rä Säbäkäkksa̱ ni, je wà rä irä sa̱ tsa̱ku̱i.” 3 Jera Pilato te iwächakewa̱ te isha: —¿Ba ne rä Judío wa Tsa̱ku̱i rä na? Jera ite ikúka: —Ba te je shaka̱. 4 Jera Pilato te isha chui tsa̱ku̱i wa ia̱, ñakäi isaka tso̱ jeska chu̱li̱i̱ wa ia̱: —Ka yis wäna ijuer ta jí ditsä rä nui ta käi. 5 Ata jeska ijewa te isha ji̱a ki̱ta: —Ije te ditsä bena wätjiwe̱ke̱ ite sa pakteke̱ wà Judea ke̱i bena ska. Je te je wá̱té Galilea ke̱i skaté, je bite rä jiska kje. 6 Ñerä Pilato te je ssa ra, ite chaka je ditsä rä galilea waí̱. 7 Ata ite issa jekäi irä ni ra, ite ipatkami Herodes wäki̱, Herodes dä Galilea ke̱i tsa̱ku̱i ki̱ka. Je ke̱i wà ra ñakäi je katke Jerusalén ska. 8 Jekäi Herodes te Jesús su̱a ra, issëna a̱naa. Ka irä jiye kuna ta, mikleté ije̱r ssëna ime isu̱awa̱ käi, iwa̱ ije palei ssële ta̱i ki̱ka, ñakäi iia̱ issërke̱ ime ite jile we̱ ijuenaklä ye su̱awa̱ käi. 9 Jekäi ite iwächakewa̱ ta̱i, ata Jesús wa̱ ka ikúkane jini a̱ni. 10 Jeska chui tsa̱ku̱i wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa irä kajali; jewa te ikjatieke̱ täkili wà. 11 Jera Herodes irä iguardia wa irä te Jesús kukawa̱ weikanak ja̱ñetsanak, jekäi ite ipajiawa̱ baa si̱, kjepa ite ipatkamini Pilato wäki̱. 12 Je ke̱i ebä wà Pilato irä Herodes irä je̱r bäinani ñara, ata säkätä ra iña su̱a rä sälwii ebä. 13 Jekjepa Pilato te chui tsa̱ku̱i wa irä, sa̱ tsa̱ku̱i wa irä, ditsä saka irä tapawa̱cha̱wa̱. 14 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas wa̱ jí detse̱ yis wä ki̱ sa̱ je̱r tkäk käi; ata yis te iwächakewa̱ bas wäkata ska. Ñera ka yis wäna ijuer ta irä nui ta etka a̱ni bas te ikjatia käi. 15 Ñaebä Herodes wäna ka ijuer ta irä nui ta käi, je ki̱ka ite ipatkaténi sá wäki̱. ¡Issö! Ka iwa̱ ji a̱ni o̱ne je ki̱ka iktäkläwa̱ käi kuna. 16 Ata yie ikpa ksa bata wà e̱ná ra yis te iyemiksa̱ni. 17 Je rä ije kiana ekla wäyäkksa̱ni del ijewa ia̱ ike̱i kjewe̱ sha̱na ki̱ka. 18 Ata chu̱li̱i̱ wa kjoyina täkii ñakataka te isha: —¡Iweiköwa̱! ¡Barrabás ne wäyöksa̱ni sá ia̱ rä! 19 Barrabás kate wätelewa̱ rä iwa̱ je jukläyäkä wa wäsikle kju̱atkäk ka̱wei ta wa ra kju̱ei, ñakäi irä sä ktäk kju̱ei. 20 Ata Pilato te Jesús wäyakleksa̱, je ki̱ iktani etäbä kicha ijewa ra, 21 ata ijewa kjoyina ji̱a te isha: —¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi! ¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi! 22 Jera Pilato te ishani idäkläka̱ mañatäbä kicha: —¿Jera ji wá̱ ije te yakei rä na? Ka yis wäna ijuer ta nui ta irä, iktäkläwa̱ iki̱ka käi kuna. Ata yis te ikpemi ksa bata wà kjepa yis te iwäyemiksa̱ni. 23 Ata ijewa kjoyina tkelewa̱ täkii ipakäk iwätiäkka̱ cruz ja̱mi. Ñerä ijewa kjoyina wà itu̱naka̱. 24 Jekäi Pilato te iwabiketsaksa̱ iwa̱k maikäi ijewa te ikia iia̱ käi. 25 Jera ñe wätelewa̱ sä wäsikle iwa̱ kju̱atkäk ki̱ka, ñakäi irä sä ktäk ki̱ka, ale kieke̱ksa̱ ijewa te, je wäyaksa̱ ite. Ata ite Jesús ju̱aksa̱ ijewa ia̱ me ite iwe̱ käi. 26 Jera ijewa wa̱ je dami tse̱ ra, ekla Simón Cirene wa tso̱ kju̱awaka daju̱téni, je kukawa̱ ijewa te ki̱ka ite cruz kpaka̱ tse̱nakmi iwa̱ Jesús itä ki̱. 27 Jera ditsä dami chu̱li̱i̱ iitä ki̱, ñakäi alaklä wa damiña jewa te iji̱etse dami, kjoyir dami. 28 Ñerä Jesús wämanewa̱té ijewa su̱ak te isha ijewa ia̱: —Alaklä wa Jerusalén wa, ke yis ji̱etsa, ata bas wakwa ne ñaji̱etsö rä, ñakäi bas yabala ne ji̱etsö rä. 29 Ka irä jiye kuna ta, ike̱i dämiwa̱ ska ra bas te ishemi: “Bäije alaklä wa ko̱le ka yaba su̱ak kuna wa rä, ka wakjuä wako̱le kuna wa wakjuä rä, ka tsu wayale kuna wa tsu rä.” 30 Je ra ite ishemi ka̱tsä ia̱: ‘¡Ma minoté sá ki̱ka!’, ñakäi ka̱ ukäla ia̱: ‘¡Sá ki̱ kuköwa̱!’ 31 Ka irä jiye kuna ta, jí käi ijewa te ji we̱ke̱ kal spa̱na ukä ja̱mi ra, ¿ ji o̱rmi kal ssi̱l ukä ja̱mi rä na? 32 Jera ñaebä ijewa wa̱ ditsä saka bol ji yakei wakbläk wa damiña ira kota̱nakcha̱wa̱. 33 Ijewa demijulu ka̱ kie “Sa̱tsa̱ku̱ Chichei” ni ska ra, jeska ijewa te iwätiaka̱ cruz ja̱mi, ñakäi je ji yakei wakbläk wa wätia tulaka̱ ijewa te, ekla ijula wämo kja̱ne, ekla ijula shule kja̱ne. 34 Jera Jesús te isha: “Papá, ba ku̱ ijewa jöwa̱ bitaba, ji we̱ke̱ ite rä je ia̱ ka ijewa je̱r ko̱ne ki̱ka. Jera ijewa ina su̱a jile wà ijewa wa̱ ji jienak iwa̱ bala pja̱klä ñaia̱. 35 Ditsä te isu̱e tso̱ klä ki̱ka, jera ñakäi sa̱ tsa̱ku̱i wa te ije ja̱ñetseke̱, te isheke̱: —Kju̱awa je tsa̱tkaksa̱ ite; ikuna ije rä Säbäkäkksa̱ kolole Säkeklä wa̱ ra, iwakei je̱k tsa̱tköksa̱. 36 Ñakäi guardia wa te ija̱ñetseke̱, ñasikäke̱wa̱ iwä ja̱mi uva diä jäi ma̱k iia̱, 37 te isheke̱: —¡Ba ne rä Judío wa Tsa̱ku̱i rä ra, ba wakei je̱k tsa̱tköksa̱! 38 Ñakäi itsa̱ka iyör katke te ishe rä: “Jí ne rä Judío wa Tsa̱ku̱i rä.” 39 Ale ji yakei wakbläk wa wäter tkete je ekla te Jesús weika te isha: —¡Ba ne rä Säbäkäkksa̱ rä ra, ba wakei je̱k tsa̱tköksa̱, ñaebä sá tsa̱tköksa̱! 40 Ata iel te iuña te sha iia̱: —Ba weikarke̱ ije käi ñaebä; jera ¿ka ba suane Säkeklä yika na? 41 Sa je weikarke̱ rä wata, jishtä sä te iwá̱ ja̱mi ideksa̱ sa̱ ia̱ rä. Ata ije wa̱ ka ji a̱ni yakei o̱ne kuna. 42 Jekjepa ite isha: —Jesús, mika̱ bä dewa̱ Sa̱tsa̱ku̱i ye ra, ma je̱r ja̱nopa yis ska. 43 Jera Jesús te isha iia̱: —Kte si̱ wà yie ishe ba ia̱, jir bä dämika̱ kätkäña yis da ka̱ baa ska. 44 Ka̱wä deka̱ las doce käi ra, ka̱ wätuinawa̱ itjä yee ka̱ biköle ska mine rämi las tres kje. 45 Jera ka̱wä wätuinawa̱, ñakäi sua Templo bala tkäkläksa̱ klasha̱naju̱mi moki̱. 46 Jera Jesús a̱na täkii, te isha: —¡Papá, yis te yis wikblu ju̱eta̱na ba jula na! Je sha ite ra, iduawa̱. 47 Ñerä guardia wa cien wäsikäk te ji o̱na su̱a ra, ite Säkeklä kjeisha kte baa wà te isha: —Iyina si̱ jí ditsä rä wämo. 48 Jera chu̱li̱i̱ tapar tso̱ iki̱ su̱ak wa biköle te ji o̱na su̱a ra, iminejuluni je̱r bata pakpä rami jela. 49 Ata iwa̱ su̱nak wa kajali ka̱miika, ñakäi alaklä wa biteleté ira Galilea ska jewa te ji o̱r te su̱e tso̱. 50 Ditsä ekla kie José ni, je rä Sanedrín wa sha̱, je rä ditsä bäi, ñakäi wämo. 51 Isaka te iwabiketsaksa̱ irä, ijewa te iwa̱ irä, je ia̱ ka issëne bäi. Ije rä Judea jukläyäkäí Arimatea wa, je te Säkeklä gobiernoí ki̱ssë kate. 52 Je mineju̱ Pilato wäki̱ Jesús nu̱l kiäkksa̱ iia̱. 53 Jekäi ite iya ja̱wa̱ksa̱ ra, ite ibutrawa̱ dätsi wà, blacha̱ ite jak ker ja̱tkele sa̱ nu̱l bläklä naka, je na yi a̱ni ka blerba. 54 Je día rä jile wa̱klä sábado yika, jera sábado dawa̱ju̱ kja irä. 55 Jekäi alaklä wa bitele Jesús da Galilea ska wa minemiña José ra te sa̱ nu̱l bläklä su̱a, ñakäi maikäi inu̱l me̱naka̱ rä käi je su̱a. 56 Jera ijewa dejuluni te ji jalanak ja̱ma̱a̱ shtä yula saka saka irä perfume irä. Ata ijewa je̱racha̱wa̱ sábado wà jishtä sa pakale ji wa̱k rä ja̱mi.

Lucas 24

1 Semana día säkätä sa̱ñireebä ra, ijewa minejulu sa̱ nu̱l bläklä ska, jewa wa̱ ji jalanak ja̱ma̱a̱ shtä yolole iwa̱ saka saka je shkä. 2 Ñerä ijewa te jak sa̱ nu̱l bläklä kjäshtäklä ku̱a buleleju̱mi kju̱awa, 3 ata ikjawa̱julu ra, ka iwa̱ Säkekewa Jesús nu̱l ko̱ne kuna. 4 Ñerä je te ijewa male̱che̱ kajali ra, ñawäsaka jäiyi wa bol ñajaklaka̱ ijewa wäja̱mi ñapajiele wäñileka̱ olóo. 5 Jera ijewa suanacha̱wa̱ wäbuacha̱wa̱ i̱ski̱. Jera je jäiyi wa te isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas te yi rä kseka yuleke̱ dulecha̱wa̱ wa sha̱na rä na? 6 Ka je kuna ji̱a jiska, ata ije shki̱naka̱ni. Bas je̱r ja̱no ikatke ji̱a Galilea ska ra jiräni iwa̱ iyile bas ia̱ rä jeska. 7 Ite isha rä ditsä yäbei shena ju̱nakksa̱ ditsä yakeila wa jula na wätenakka̱ cruz ja̱mi, ata tres día ra shki̱nakka̱ni. 8 Jekjepa ijewa je̱r ja̱na iwa̱ iyile ska. 9 Jera sa̱ nu̱l bläklä ska ijewa bitejuluni te je biköle bata shani once wa ia̱, ñakäi isaka kalabe ia̱. 10 Jewa rä María Magdala wa irä, Juana irä, María Jacobo a̱mi irä, isaka tso̱ña ijewa ra irä; jewa ne te ji o̱na bata sha Jesús ktei bata shäk wa ia̱ rä. 11 Ata ijewa ia̱ iktä ssër ka wata käi, je ki̱ka ka iwa̱ iktä kolone kuna. 12 Jeiräta Pedro je̱kaka̱ mineju̱ tu̱lee sa̱ nu̱l bläklä ska. Jera iwätka ija̱r su̱ak ra, ite ibuträklä ebä su̱a. Jera ibiteju̱ni male̱te̱lewa̱ jekäi ji o̱na te. 13 Ñerä je día ebä wà ijewa sha̱ bol dami jukläyäkä tsi̱ne kinak Emaús nika, je rä Jerusalén ska ra once kilómetro käi. 14 Jewa te ji o̱na biköle pake rami ñaia̱. 15 Ñerä ijewa te ipake rami, iñawächakewa̱ rami ra, Jesús wakei je̱k sikawa̱ shkamiña ijewa ra. 16 Ata ijewa yika irä blelewa̱, ka iwäna ijuenaklä yi irä käi. 17 Jera ite isha ijewa ia̱: —¿Je rä jibä pake rami bas te ñaia̱ jí bas dami ra rä na? Jera ijewa ñawäkukacha̱wa̱ je̱r ialecha̱wa̱ ta̱i. 18 Jekäi ijewa ekla kie Cleofas ni te ikúka te isha iia̱: —¿Ka̱ etkä wa déle Jerusalén ska wa sha̱na, ba ebä ne wa̱ ji o̱na jeska jí bala na ka ju̱ñer dä na? 19 Jera ite isha ijewa ia̱: —¿Jibä käi na? Jekäi ijewa te ikúka: —Ñe Jesús Nazaret wa je̱. Ije rä jile bata shäk, jekäi Säkeklä wäna irä, ditsä biköle wäna irä ite ji wá̱ rä täkili ta bäi si̱, ñakäi je te sa pakta rä täki ta bäi si̱. 20 Jekäi chui tsa̱ku̱i wa irä, sá tsa̱ku̱i wa irä, jewa te iju̱aksa̱ ktei wabiketsanakksa̱ kota̱nakwa̱, je wätiaka̱ ite cruz ja̱mi. 21 Ata sá te ibiketsa ije ne te sá Israel wa wetsemiksa̱ rä. Ka je ebä kuna, ata jira je o̱na wa̱ ka̱ tso̱ kja tres día. 22 Ñakäi alaklä wa tso̱ sá sha̱na jewa te sá male̱cha̱cha̱wa̱. Iminejulu sa̱ nu̱l bläklä ska, ka̱pañir dawa̱ kja ra, 23 jeska ka ijewa wa̱ inu̱l ko̱ne ji̱a, jekäi idejuluni te isha ángel wa kjayina su̱a ite; jewa te ishe ije katke rä kseka ni. 24 Je ukä ska sá sha̱ moska mine sa̱ nu̱l bläklä ska te iku̱a jishtä alaklä wa te isha käi, ata ka ijewa wa̱ ije su̱ne. 25 Jera ije te isha ijewa ia̱: —Bas ka je̱r ta wa, ji yile jile bata shäk wa wa̱ biköle je biketseke̱ bas te bas je̱r ska rä je̱naapa. 26 ¿Ka irä Säbäkäkksa̱ shena ji shka̱l ssäk je io̱na käi na, ñakäi oloi kanakka̱ ioloi wa na? 27 Jera ite ijewa je̱r ku̱a biköle kte yöle wa̱ iwakei ktei pakale käi je wà. Je shami ite Moisés wa̱ iyile skaté mine rämi jile bata shäk wa wa̱ iyile ska. 28 Jera idemijulu jukläyäkä tsi̱ne na mai ijewa mike̱ ska ra, ije juer imaju̱ ji̱a käi. 29 Jekäi ijewa te ikúka ji̱a te isha iia̱: —Ba käpöwa̱ sá kjäka, ka̱miskla ka̱wä dewa̱ kja rä ki̱ka. Jekäi iminewa̱ju̱ ijewa kjäka käpäk. 30 Ñerä ije̱k baklawa̱ yäkäk ra, ite pan kukawa̱. Jeki̱ ika̱kia, kjepa je butsa ma ite ijewa ia̱. 31 Jekjepa ijewa wäji̱atkena, jera ijewa wäna ijuena ije irä. Ata jeskabä ra ka ijuene ji̱a ijewa wäna. 32 Jera ijewa te isha ñaia̱: —Ije ka̱pakä rami sa ra ña̱la wà ra, ñakäi ite sa̱ je̱r ku̱e rami kte yöle wa ra, ¿ka irä sa̱ je̱r ska issër balii wäkaleka̱ käi na? 33 Jera je hora ebä wà iña jaka̱ bitejulu deka̱ni Jerusalén ska, jeska ijewa te ale once wa ku̱a tapalewa̱ isaka tso̱ ira wa ra ñara, 34 jera jewa te isha je bol wa ia̱: —¡Iyina si̱ Säkekewa shki̱naka̱ni! Ije̱k kjasha Simón ia̱. 35 Jera ijewa te ipaka ji o̱na ijewa ia̱ ña̱la wà käi, ñakäi maikäi Jesús te pan butsa ra ijewa wäna ijuena yi irä käi. 36 Ijewa te jekäi ipake rami ji̱a ra, plaa ra Jesús kaldu ijewa sha̱ moska, te isha ijewa ia̱: —Bas ssënopa baa. 37 Jera ijewa male̱te̱nacha̱wa̱ ta̱i, isuanacha̱wa̱ ta̱i. Ijewa te ibiketsa wikblu iá ne su̱ete ijewa te rä ni. 38 Ata ije te isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas male̱te̱nachawa̱ rä na? ¿Jiye bas je̱r ska bas je̱rika jekäi rä na? 39 Jikäi yis jula su̱o, yis klä su̱o. Yis wakei si̱ irä. Yis passö bas wa̱ isu̱aklä. Ka irä jiye kuna ta, wikblu iá rä ka yakata ka chichei ta, ata bas te yis su̱a yis dä yakata yis dä chichei ta. 40 Ite jekäi isha ra, ite ijula irä iklä irä kjasha ijewa ia̱. 41 Ata ka ijewa wa̱ ikolone iyina ye. Ka irä jiye kuna ta, ijewa ssëna a̱naa ki̱ka, ñakäi imale̱te̱nacha̱wa̱ ta̱i ki̱ka. Je ne ki̱ka Jesús te isha ijewa ia̱: —¿Bas wa̱ jile tso̱ ñanak jiska na? 42 Jekäi ijewa te nima kúkle kaku ma iia̱, ñakäi bul ña ma ite iia̱. 43 Jekäi ite ikukawa̱, je katá ite ijewa wäna. 44 Jera ite isha ijewa ia̱: —Jí ne yile yis wa̱ bas ia̱ yis kaldu ji̱a bas da ra rä, ishena o̱nak biköle jishtä yis ktei yöle Moisés ka̱wei ki̱ka irä, jile bata shäk wa wa̱ irä, Salmos ki̱ka irä te ishe rä käi. 45 Jekäi ite ijewa wäji̱atkewa̱ ijewa je̱r na kte yöle däkläwa̱, 46 jera ite isha ijewa ia̱: —Jikäi iyöle katke rä: Säbäkäkksa̱ rä weikanak kjepa tres día ra shki̱nakka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na, 47 ñakäi iwakei kie wà sä ditsei wä kju̱awa wa biköle rä pauta̱nak säkätäba jí Jerusalén skami sa kiana ñamanewakksa̱ sa̱ nui janakläwa̱ bitaba. 48 Jekäi bas dä je ji o̱na biköle su̱a bas te je pakäk wa. 49 ¡Issö! Yis Ká kabla ji ma̱k, je patkemi yis te däkwa̱ bas ja̱mi. Ata bas a̱ta̱no jí jukläyäkä ska täkili datse̱ ka̱sha̱ ki̱ je wà bas pajiena kje. 50 Jera Jesús te ijewa kia ja̱mi jukläyäkä ektaka marä Betania ska, jeska ije jula tkacha̱ te ji bäi sha o̱nak ijewa ia̱. 51 Ñerä ite jekäi ji bäi sherami ji̱a ijewa ia̱ ra, ije̱k bala butsa ijewa yika, kjepa iminetse̱mi ka̱jöir ska. 52 Jera ijewa te iwakei oloitsa e̱ná ra, iminejulu ni Jerusalén ka ssële a̱naa si̱. 53 Jera del ye ikajali Templo ska Säkeklä kjeishäk kte bäi wà. Amén.

Juan 1

1 Säkätä ra Kte ne tso̱ rä. Je Kte katke rä Säkeklä ra, ñakäi je Kte rä Säkeklä. 2 Säkätä ra je katke rä Säkeklä ra. 3 Ije ne oloi ja̱mi ji biköle yöleksa̱ rä. Ke ije kuna ra, ji tso̱ yöleksa̱, je etka a̱ni ka yöneksa̱ kuna. 4 Ije ne wa̱ se̱ne kseka tso̱ rä. Je se̱ne kseka rä ka̱ oloi ye ditsä ia̱. 5 Je ka̱ oloi ñirte ka̱tuil sha̱na, ata ka̱tuil ka tu̱neka̱ iki̱ka. 6 Ekla bakle patkele Säkeklä wa̱, je kie rä Juan. 7 Ije de rä ji su̱le iwa̱ je ktei shäk ye, iwa̱ je ka̱ oloi ktei shäklä, je wà biköle wa̱ je biketsäkläpa. 8 Ka ije rä je ka̱ oloi kuna, ata ije de rä je ka̱ oloi ktei shäk. 9 Je ka̱ oloi, ale ditsä biköle ñiwa̱kka̱, je ne däke̱wa̱ ka̱jiska rä. 10 Je katke kja ka̱jiska, je ne oloi ja̱mi ka̱jiska yöleksa̱ rä. Ata ka̱jiska wa wäna ka ijuene yi irä. 11 Ije de rä ji rä iwakei cha ska, ata iwakei ia̱ wa wa̱ ka ikinewa̱ kuna. 12 Ata ikiäkwa̱ wa, ñakäi ikie biketsäk wa, jewa ia̱ ite ka̱ ma̱ idäkläwa̱ Säkeklä yabala ye. 13 Ijewa ko̱na rä ka sa yabala ko̱rke̱ pi ta käi wà kuna, sa yaka ki̱ isherke̱ käi wà kuna, jäiyi wa ki̱ isherke̱ käi wà kuna, ata ijewa ko̱na rä Säkeklä ne oloi ja̱mi. 14 Je Kte manenaksa̱ yaka ye, je se̱na sa̱ sha̱na. Sá te iji wá̱ baa su̱a tsa̱na, je iji wá̱ baa je rä Sa Ká yaba eklabä je ne oloi. Ije rä je̱r bäi shäk ebä, kte si̱ shäk ebä. 15 Je ktei sha Juan te täkii: “Jí ne rä ale ktei yile yis wa̱ ekla däkju̱ yis itä ki̱ka, je ne kjaka̱ni yis tsa̱ta, ije rä yis yikaba ki̱ka ni rä.” 16 Ije wa̱ ji biköle tso̱, je ja̱mi sä biköle ia̱ ideksa̱. Ije je̱r bäi sha sa̱ ia̱ ra, jeska ki̱ta ije je̱r bäi sha ji̱a sa̱ ia̱. 17 Ka̱wei me̱leta̱na rä Moisés oloi ja̱mi. Ata je̱r bäi she irä, ñakäi ji rä iyina si̱ irä, je deksa̱ sa̱ ia̱ rä Jesucristo ne oloi ja̱mi. 18 Yi a̱ni wa̱ ka Säkeklä rä su̱le kuna mik a̱ni, ata iyaba eklabä kalme yitälewa̱ Sa Ká ja̱mi, je ne te ipaka sa̱ ia̱ rä. 19 Judío wa se̱nak Jerusalén ska wa te chui wa irä Leví wa irä patkami iwäki̱ ichakäk iia̱: “¿Yi ba rä na?” Jera jikäi Juan je̱k paka. 20 Ite ishaka̱ bulee, ka iwa̱ iblenewa̱. Ata bulee ite ishaka̱ rä: —Ka yis dä Säbäkäkksa̱ kuna. 21 Jera ijewa te ichaka iia̱: —¿Jera yibä ba rä? ¿Ba rä Elías na? Jera ite ikúka: —Ka yis dä je kuna. —¿Jera ba ne rä ale jile bata shäk rä na? Jera ite ikúka: —Kai. 22 Jera ijewa te ichaka iia̱: —¿Yibä ba rä na? Sá ki̱ ishena ju̱ñenak sá patkäkté wa ia̱ yinak. Jera ¿jiräni ba je̱k pakämi rä na? 23 Jera ite isha: —Yis ne rä ekla a̱nak ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska rä. Je te ishe: ‘Ña̱la paruöksa̱ Säkekewa yika’, jishtä Isaías jile bata shäk wa̱ iyile rä käi. 24 Je iwächakewa̱k wa rä patkele fariseo wa wa̱. 25 Jewa te iwächakewa̱ni jikäi: —Jera ka ba rä Säbäkäkksa̱ kuna, Elías kuna, ale jile bata shäk kuna ra, jera ¿jiye ba te sä wäukewe̱ke̱ rä na? 26 Jera Juan te jewa kúka te isha: —Yis te sä wäukewe̱ke̱ diklä wà, ata ekla ka bas wa̱ ju̱ñele kuna je kaldu bas sha̱na. 27 Je ne rä ale daju̱ ji̱a yis itäka rä, ata ka yis dä bäi kuna isandalia wämu̱aklä wäyäkksa̱bä jibä. 28 Je o̱na rä Jordán a̱mi kata Betania ska. Je ke̱i kje ra Juan te sä wäukewe̱te jeska. 29 Bulirishtä ra Juan te Jesús su̱a idaju̱ iwäki̱. Jera ite isha ditsä ia̱: “¡Issö, a̱mi ne rä Säkeklä Oveja yaba, ka̱jiska wa te ji yakei wakble nui tsa̱k ju̱ami rä! 30 Je ne rä ale yis wa̱ ktei yile: ‘Yis itä ki̱ka ekla däke̱ju̱, je ne kjaka̱ni yis tsa̱ta, ije rä yis yikaba ki̱ka ni rä.’ 31 Yis wa̱ ka iju̱ñer ije ne irä, ata yis dewa̱ sä wäukewa̱k diklä na rä ije kjayinaklä Israel wa ia̱.” 32 Jera Juan te Jesús ktei sha jikäi: —Yis te Säkeklä wikblu dawa̱ju̱ ka̱jöir namala käi su̱a, se̱ná iki̱ka. 33 Ka yis wa̱ iju̱ñer ije ne irä, ata Säkeklä yis patkäk sä wäukewa̱k diklä na je wa̱ iyile yis ia̱: “Yi ja̱mi ba te isu̱e Säkeklä Wikblu dawa̱ju̱ se̱nak iki̱ka ra, je ne rä sä wäukewa̱k Wikblu Sikina wà rä.” 34 Jekäi yie isu̱a, ñakäi yis te iktei she ije ne rä Säkeklä yaba rä. 35 Bulirishtä ra Juan kalduni jeska iwa̱ dulanak wa bol da, 36 jera ite Jesús su̱a idamaju̱, jera Juan te isha ijewa ia̱: —¡Issö, a̱mi ne rä Säkeklä Oveja yaba rä! 37 Je iwa̱ dulanak wa bol te je ssa ra, iminejulumi Jesús itä ki̱. 38 Jera Jesús je̱k manewa̱té te isu̱a ra idajulu iitä ki̱. Jera ite ichaka ijewa ia̱: —¿Ji shena bas ki̱ rä? Jera ijewa te ikúka: —Rabí, ¿mai ba katke rä? (Je wà rä Sapaktäk). 39 Jera Jesús te ikúka: —Sä shkä isu̱ak. Jera ijewa minemi te mai ska ikatke rä su̱a. Jera ka̱wä rä las cuatro käi. Je ki̱ka ijewa se̱na ji̱a ira je ke̱i ska. 40 Je Juan wa̱ iyile je ssäk wa bol minele Jesús da, jewa ekla kie rä Andrés ni. Je rä Simón Pedro el. 41 Jekäi säkätäba Andrés te iel Simón ku̱a, je ia̱ ite isha: —Sá te Mesías ku̱a. (Je wà rä Cristo). 42 Jera Andrés te Simón kia tsa̱mi Jesús wäki̱. Je su̱a Jesús te ra, jera ite isha iia̱: —Ba rä Simón, Jonás yaba, ata ba kirmi rä Cefas ni. (Je kte wà rä Pedro). 43 Bulirishtä ra Jesús te ibiketsaksa̱ minak Galilea ke̱i ska. Jera ite Felipe ku̱a. Jekäi ite isha iia̱: —Sä shkä yis da. 44 Je Felipe rä Betsaida wa. Je jukläyäkä ska Andrés irä Pedro irä se̱r dä. 45 Jekäi Felipe te Natanael ku̱a ra, ite isha iia̱: —Ekla ktei yöle Moisés wa̱ ka̱wei ska, ñakäi ktei yöle jile bata shäk wa wa̱, je wakei ku̱a sá te. Je rä ale José yaba, Jesús Nazaret wa. 46 Jera Natanael te isha: —¿Jibä bäi je dar Nazaret ska na? Jera Felipe te ikúka: —Sä shkä isu̱ak. 47 Ñerä Jesús te Natanael daju̱ iwäki̱ su̱a ra, ite isha: —Isu̱o, a̱mi daju̱ rä Israel wa si̱, ka irä sä wäyuäk kuna. 48 Jera Natanael te ichaka iia̱: —¿Mai ba wa̱ yis su̱le na? Jera Jesús te ikúka: —Ka Felipe wa̱ ba kirba ra, jera yis te ma su̱a ba kalme higuera niki̱na. 49 Jera Natanael te isha Jesús ia̱: —Rabí, ba ne rä Säkeklä yaba rä. Ba ne rä Israel wa tsa̱ku̱i rä. 50 Jera Jesús te isha iia̱: —Yie isha yis te ba su̱a higuera niki̱na, ¿je kju̱ei ba te yis biketsa na? Ata je tsa̱ta ba te jile su̱emi ji̱a. 51 Ñakäi ite ijewa ia̱ isha: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱: Bas te ka̱jöir su̱emi kjä bukleju̱mi, ñakäi Säkeklä ángel wa marka̱, darwa̱ ditsä yäbei bata ki̱, je su̱emi bas te.

Juan 2

1 Tres día ra jula kolone diei yana Caná Galilea ska. Jera jeska Jesús a̱mi katke. 2 Ñakäi Jesús irä iwa̱ dulanak wa irä kina jula kolone ki̱su̱ak. 3 Ñerä vino e̱nawa̱. Jekäi Jesús a̱mi te isha iia̱: —Vino e̱nawa̱ ijewa ki̱ka. 4 Jera Jesús te ikúka: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, ¿jiye ba te yis ia̱ je she na? Ka yis ke̱i däwa̱ba. 5 Jera ia̱mi te isha jeska kjanaklä wa ia̱: —Ji sheke̱ ije te bas ia̱ käi, iwo̱ bas ku̱. 6 Jeska jak yöle diklä bläklä jui ye kajali seis. Je diklei rä Judío wa ñasikitewa̱klä iwädular käi. Je diklä jui na diklä kjäwa̱ rä cincuenta litro käi, setenta litro käi ekla ekla. 7 Ñerä Jesús te isha kjanaklä wa ia̱: —Je diklä bläklä na diklä tiö tulöka̱ pshi pshii. Jera ijewa te itia ina pshi pshii. 8 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Iyäköka̱ tso̱mi iwatiäk tsa̱ku̱i ia̱. Jera ijewa te itsa̱mi iia̱. 9 Ñerä je te diklä ialewa̱ vino ye ya ssa ra, ka iwa̱ iju̱ñer maka je tsöna, ata kjanaklä wa tso̱ iwayäkäk wa wa̱ iju̱ñer. Jera ite jäiyi jula kolonak kiaté. 10 Jera ite isha iia̱: —Bena te sä tieke̱ säkätä rä vino bäi si̱ shtä wà, ata ijewa te iya kja ta̱i ra, jekjepa ite vino ka bäi si̱ kuna shtä tse̱ke̱ksa̱. Ata ba te vino bäi si̱ shtä tsa̱ta̱na watenak jí kjepa. 11 Je ne rä säkätä Jesús te ji wa̱mi kju̱awa ijuenaklä ye. Je wá̱ ite Caná Galileaka. Je wà ite ioloi kjasha ditsä ia̱. Je ki̱ka iwa̱ dulanak wa te ije biketsa. 12 Je itä ki̱ Jesús bitewa̱ju̱ ia̱mi ra, iel wa ra, iwa̱ dulanak wa ra, demi Capernaúmka. Jeska ijewa se̱na ka ta̱i kuna. 13 Ike̱i tkenawa̱ Judío wa wa̱ Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä. Jekäi Jesús mineju̱ däkka̱ Jerusalénka. 14 Jera Templo ska buey käi, oveja käi, namala käi watju̱ak wa tso̱, ñakäi inaklä manewa̱k wa tso̱ ñajäklelecha̱wa̱, jewa ku̱a Jesús te. 15 Jera ksa simana butra ite ksabata ye. Jekjepa je wà ite biköle patka tulaksa̱ Templo ektaka, ovejaje, bueyje; ñakäi inaklä mia̱ ju̱ami ite imanewa̱k wa yika, ñakäi mesa manewa̱ tulami ite. 16 Jekäi ite isha namala watju̱ak wa ia̱: —Jiska jí wa jömi, ke bas ku̱ yis Ká ju iawa̱ wa̱ jile watju̱aklä jui ye. 17 Jera Jesús wa̱ dulanak wa je̱r ja̱na iyöle katke etka ska, je te ishe rä: “Yis te bä ju kju̱eitketse itjä ka yis täkili ta ji̱a kje.” 18 Jera Judío wa te isha Jesús ia̱: —¿Jibä kjashemi ba te kju̱awa ijuenaklä sá wäna ba ia̱ ka̱wä tso̱ jekäi iwa̱klä rä na? 19 Jera Jesús te ikúka: —Jí Templo mio̱tköwa̱ bas ku̱, jera tres día ra yie iyuemika̱ni. 20 Je ki̱ka Judío wa te ikúka: —Jí ju yöle cuarenta y seis año kje, jera ¿maikäi ba ia̱ je yörmika̱ni tres día ebä ra rä na? 21 Ata je Templo ja̱mi rä iwakei yaka ne sha ite. 22 Je ki̱ka Jesús shki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na ra, jera iwa̱ dulanak wa je̱r ja̱na iwa̱ je ktei yileba ska. Jekjepa kte yöle irä, Jesús wa̱ iyile irä, je kuka ijewa te iyina si̱ ye. 23 Ñerä Jesús kalme Jerusalén ska Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä bala na ra, ite ji we̱ke̱ kju̱awa kju̱awa ijuenaklä ye je su̱a chu̱li̱i̱ wa te. Jekäi ijewa te ije kie biketsa. 24 Ata ka Jesús wäyöne ijewa ia̱, jishtä ijewa biköle je̱rikä rä ju̱ñer iwa̱ ki̱ka. 25 Ka ije ki̱ yi a̱ni shene sa̱ je̱rike pakäk ije ia̱, ije wa̱ iju̱ñer kja ji tso̱ sa̱ je̱r ska käi ki̱ka.

Juan 3

1 Judío wa tsa̱ku̱i wa ekla, je rä fariseo wa kie rä Nicodemo ni. 2 Tuina je deju̱ Jesús wäki̱ te isha iia̱: —Rabí, sá wa̱ iju̱ñer ba patkeleté rä Säkeklä wa̱ sa paktäk ye. Ka irä maikäi kuna ta, ba te ji we̱ke̱ kju̱awa ijuenaklä ye je ka o̱nak yi a̱ni ia̱, ka ije ra Säkeklä kaldu kuna ra. 3 Jera Jesús te ikúka: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe ma ia̱, ka sa̱ ko̱neni spa̱na ra, ka sa̱ wa̱ Säkeklä gobierno su̱nak. 4 Jera Nicodemo te isha iia̱: —¿Maikäi sä dewa̱ säkibii ra je ko̱rni rä na? ¿Jera je dämiwa̱ni etäbä kicha ia̱mi ska ko̱nakni na? 5 Jera Jesús te ikúka: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe ma ia̱; ka sa̱ ko̱ne diklä ja̱mi, ñakäi Säkeklä wikblu ja̱mi ra, ka sä däkwa̱ Säkeklä gobierno ja̱mi. 6 Sa̱ ko̱le ditsä ja̱mi, je rä yaka iá. Ata sa̱ ko̱le Säkeklä wikblu ja̱mi, je rä wikblu iá. 7 Ke ba male̱te̱na yie isha: ‘Bas kiana ko̱nakni spa̱na’, je yika. 8 Si̱wa̱ ju̱r maka ima käi. Ba te je bular ssë, ata ka ba wa̱ iju̱ñer mai idar, mai imar. Je su̱ta biköle sa̱ ko̱le Säkeklä wikblu ja̱mi wa rä. 9 Jera Nicodemo te ichaka iia̱: —¿Maikäi je o̱r na? 10 Jera Jesús te ikúka: —Ba rä Israel wa paktäk, ata ¿ka ba wa̱ je ju̱ñer na? 11 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe ba ia̱; ji ju̱ñer sá wa̱ je pakeke̱ sá te, ji su̱le sá wa̱ je ktei sheke̱ sá te, ata ka bas je̱r ssëne je sá te iktei sheke̱ kukäkwa̱ kte si̱ ye. 12 Yis te ji pake bas ia̱ ka̱jiska ji tso̱ ja̱mi, je ka kuke bas te kte si̱ ye ra, yis me ji pakä bas ia̱ ka̱jöir ji tso̱ ja̱mi ra, ¿maikäi bas ia̱ je kolor kte si̱ ye na? 13 “Yi a̱ni ka deleka̱ ka̱jöir ska. Ata ale biteleju̱ ka̱jöir ska je ebä, je rä ditsä yäbei. 14 Jekäi jishtä Moisés wa̱ tkäbe me̱i tkeleka̱ ka̱sha̱ ki̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo sha̱na, je su̱ta ditsä yäbei kiana tkenaka̱ rä ka̱sha̱ ki̱, 15 je rä yi te ije biketsa ra, jewa biköle se̱nakläni jekjeye. 16 “Iwa rä Säkeklä wa̱ ka̱jiska wa shka̱l e̱e̱na, ite iyaba eklabä ma̱ksa̱ kje. Je rä yi te ije biketsa ra, jewa biköle ka weikanacha̱kläwa̱ kuna, ata jewa se̱naklä jekjeye. 17 Jekäi ka Säkeklä wa̱ iyaba patkeneté ka̱jiska rä ka̱jiska wa ktei wabiketsäkksa̱ buka̱nak kuna, ata je rä ka̱jiska wa tsa̱tkenakläksa̱ ije oloi ja̱mi. 18 “Yi te ije biketsa ra ka je rä ktei wabitsaleksa̱ buka̱nak kuna, ata yi wa̱ ka ije biketsane ra, je rä ktei wabiketsaleksa̱ e̱ná buka̱nak. Ka irä jiye kuna ta, ka iwa̱ Säkeklä yaba eklabä kie biketsane kuna ki̱ka. 19 Jikäi ijewa ktei wabiketsanaksa̱ rä. Ka̱ oloi dewa̱ ka̱jiska sa̱ sha̱na. Ata ijewa wäbatsa ka̱tuil wà rä je ka̱ oloi tsa̱ta, ijewa te ji wakbleke̱ yakei ki̱ka. 20 Iwa rä biköle ji yakei wakbläk wa te je ka̱ oloi dokoitseke̱, ñakäi ka je je̱k yitäwa̱ je ka̱ oloi ja̱mi. Je rä ite ji yakei we̱ke̱ ka je juenaklä ye. 21 Ata se̱nak ji rä iyina si̱ ja̱mi wa ñayitäke̱wa̱ je ka̱ oloi ja̱mi, ijuenaklä ji we̱ke̱ ite rä Säkeklä oloi ja̱mi.” 22 Je itä ki̱ Jesús irä iwa̱ dulanak wa irä dejulu Judea ke̱i ska. Jeska ise̱na ji̱a ijewa ra. Jekäi ditsä wäukewa̱ ite. 23 Jera ñakäi Juan te sä wäukewe̱te Enón ska, je rä Salim ska ra alemana, jeska diklä tso̱ ta̱i ki̱ka. Jekäi ditsä däke̱ ta̱i wäoka̱nak. 24 Ka irä maikäi kuna ta, je ke̱i ska ka Juan jierwa̱ba sä wätiäklä ska. 25 Ñerä Juan wa̱ dulanak wa irä Judío wa ekla irä, jewa kju̱atka ñara je̱k siki tewe̱ ktei bata ki̱ka. 26 Jekäi jewa demijulu Juan wäki̱ te isha iia̱: —Rabí, ale shkele ba ra Jordán a̱mi kata ktei yile ba wa̱, ñera je te sä wäukewe̱ kate. Jebä ja̱mi biköle marmi. 27 Jera Juan te ikúka: —Ke ji me̱nopa ka̱jöir skaté ra, yi a̱ni ia̱ ka ji däkksa̱. 28 Bas wakwa ia̱ iyirmi jiräni yie isha käi, ka yis dä Säbäkäkksa̱ kuna, ata yis dä patkele ije wätsa̱kba. 29 Dulaklei jula kolonak busi ra, je ne ia̱ je busi rä däkksa̱ rä. Jekäi je dulaklei tsa̱tkäk kaldu te iktä ssa ra, jera issërke̱ a̱naa, iktä ssërke̱ ki̱ka. Jekäi jira yis ssëna a̱naawa̱. 30 Ije oloi kiana kanakka̱ jöikwäta, ata yis oloi kiana ja̱nakwa̱ wakwäta. 31 Ale dar ka̱jöir je rä biköle tsa̱ta. Ata yi datse̱ ka̱jiska je rä ka̱jiska wa ebä, ñakäi iktäke̱ rä ka̱jiska ji tso̱ ja̱mi. Ale dar ka̱jöir ska je rä biköle tsa̱ta. 32 Iwakei wa̱ ji su̱le iwakei wa̱ ji ssële, je ktei sheke̱ ite. Ata ije wa̱ ktei yinak je ka kuke yi te kte si̱ ye. 33 Ata yi te ije wa̱ ktei yinak kuka kte si̱ ye ra, je wà ijuena ite ibiketse Säkeklä ktä rä iyina si̱. 34 Ka irä jiye kuna ta, je patkeleté Säkeklä wa̱ je te rä Säkeklä ktä she. Je rä Säkeklä te iwikblu me̱ke̱ e̱e̱na si̱ ka mablenak kje ki̱ka. 35 Sa Ká wa̱ iyaba shka̱l, jekäi ite ji biköle ju̱aksa̱ ije ia̱ iwa̱ ju̱ñenak. 36 Yi te iyaba biketsa ra, je se̱rmi jekjeye. Ata yi wa̱ ka iyaba ktä ssëne ra, je ka se̱nak ji̱a, ata je ra Säkeklä kju̱atkämiwa̱.

Juan 4

1 Iyirke̱ Säkekewa te sä kukete iwa̱ dulanak wa ye, ite jewa wäukewe̱te Juan cha wäukewa̱te tsa̱ta. Je yirke̱ ssa fariseo wa te (ata ka Jesús si̱ wa̱ sä wäoka̱ne kuna, ata iwa̱ dulanak wa te.) Ñerä Jesús te je ju̱ña ra, 3 jera ite Judea jawa̱ta̱na mineju̱ etäbä kicha däkmini Galileaka. 4 Ije ka̱wä ta kjäkju̱ Samaria ke̱i wà. 5 Jekäi idemi jukläyäkä tso̱ etka Samaria ke̱i ki̱ kie Sicar ni ska. Je rä alemana ka̱ me̱le mikle Jacob wa̱ iyaba José ia̱ ska. 6 Jeska ishäkä ja̱r bile Jacob wa̱ diklä talanaklä. Ñerä Jesús demi shtirinawa̱ je̱tkawa̱ je kjä ki̱ka. Jera ka̱wä rä las doce kjena. 7 Jera alaklä ekla Samaria wa deju̱té diklä wayäkäk. Jera Jesús te isha iia̱: —Diklä mo̱ 'sia̱ 'swa̱ yanak. 8 Ata jera iwa̱ dulanak wa minemi jukläyäkäka ñanak tju̱ak. 9 Jera je Samaria wa te ikúka: —¿Ba rä Judío wa, ata yis dä alaklä Samaria wa, maikäi je ia̱ ba te diklä kie yanak na? Je sha ite rä, ka jiye kuna ta, Judío wa irä, Samaria wa irä, jewa rä ka däkwa̱ kuna ñaska. 10 Jera Jesús te ikúka: —Ba wa̱ iju̱ñelewa̱ kuna ji tso̱ Säkeklä wa̱ me̱nak sa̱ ia̱, ñakäi yi te ma ia̱ isheke̱ diklä mo̱ 'sia̱ rä ra, je ia̱ ba te ikiemi, jera ije te ba ia̱ diklä kseka me̱mi. 11 Jera je alaklä te ikúka: —Säkekewa, je diklä ja̱r dä ka̱mii, ñakäi ka ba wa̱ ji kuna iwayäkäkläka̱. ¿Mai jera ba te je diklä kseka tse̱ na? 12 Ata ¿ba rä sá ká Jacob tsa̱ta na? Ije te jí diklä talanaklä biata̱na sá ia̱. Je ya ije te, iyabala te, ibewak te. 13 Jera Jesús te ikúka: —Jí diklä yäk wa biköle je̱r bármi ni, 14 ata yi te diklä me̱ke̱ yie je ya ra, ka je je̱r bának ji̱a mik a̱ni. Jekäi je diklä me̱ke̱ yie je tsikirmi ije ja̱rka jöikwä jöikwä, ije se̱naklä kseka jekjeye. 15 Jera je alaklä te isha: —Säkekewa, je diklä mo̱ 'sia̱ ka yis je̱r bánaklä ji̱a, ñakäi ka yis däklä ji̱a jiska diklä wayäkäk. 16 Jera Jesús te isha: —Ma cho̱ ma se̱naklä kiäk, jekäi bä bitäni. 17 Ñerä je alaklä te ikúka: —Ka yis dä se̱naklä ta. Jera Jesús te isha iia̱: —Bäi ba te isha rä, ka yis dä se̱naklä ta ni. 18 Ma wa̱ ibakle cinco, ata jira ma wa̱ itso̱ je rä ka ma se̱naklä si̱ kuna. Jekäi ba te isha rä iyina si̱. 19 Jekäi je ssa je alaklä te ra, jera ite isha iia̱: —Säkekewa, yie issa ra, ba rä jile bata shäk. 20 Sá ká wa mikle wa te Säkeklä oloitsa rä jí ka̱tsä bata ska, ata bas te ishe Säkeklä oloitsäklä ke̱i rä Jerusalén ska ebä. 21 Jera Jesús te ikúka: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, yis ktä kukö. Ike̱i dämiwa̱ ji̱a bas wa̱ Sa Ká oloitsäklä ka jí ka̱tsä ska kuna, ñakäi ka Jerusalén ska kuna. 22 Bas ka je̱r ko̱ne jibä oloitseke̱ bas te rä ia̱, ata sá wa̱ iju̱ñer jibä oloitseke̱ sá te rä. Ka irä maikäi kuna ta, tsa̱tkeneksa̱ datse̱ rä Judío wa ja̱mi ki̱ka. 23 Ike̱i däke̱wa̱ ji̱a, jira je dewa̱ kja, Säkeklä oloitsäk si̱ wa wa̱ Sa Ká oloitsäklä iwikblu wà, ñakäi iwa̱ ioloitsäklä si̱. Sa Ká te jekäi ioloitsäk wa ne yuleke̱ rä. 24 Säkeklä rä wikblu iá. Je ki̱ka ioloitsäk wa kiana ioloitsäk rä wikblu wà, ñakäi ioloitsäk si̱. 25 Jera je alaklä te isha Jesús ia̱: —Yis wa̱ iju̱ñer Mesías däju̱, ale kinak Cristo ni. Mika̱ je deju̱ ra, ije te sa̱ je̱r ku̱emi ji biköle wà. 26 Jera Jesús te isha: —Yis ne irä, je ne ktä kaldu ba ra rä. 27 Jera ñawäsaka iwa̱ dulanak wa dejuluni. Jera iktäte alaklä ra te ijewa male̱cha̱cha̱wa̱. Ata yi a̱ni wa̱ ka ichakane: “¿Ji sherke̱ ba ki̱ rä?” “¿Jiye ba ka̱pakäke̱ ije ra rä?” 28 Jekäi alaklä te iu̱yaka wi̱ duacha̱ta̱na. Jekäi imineju̱ jukläyäkä na. Jera ite isha ditsä ia̱: 29 —Sä shkä ekla su̱ak. Ji biköle wakblele yis wa̱ je sha tulaka̱ni ite yis ia̱. Je rä le Säbäkäkksa̱ rä. 30 Jekäi je jukläyäkä ska ditsä bitejulu Jesús su̱ak. 31 Je dälei ja̱mi ra iwa̱ dulanak wa te isha iia̱: —Rabí, bä yäkö. 32 Jera ite ikúka: —Yis wa̱ ji tso̱ ñanak ka ju̱ñer bas wa̱. 33 Jera iwa̱ dulanak wa te isha ñaia̱: —Bäräle yilé wa̱ jile de iia̱ iwa̱ ñanak. 34 Jera Jesús te isha: —Yis patkäkté ki̱ ji shena o̱nak je we̱ irä, ji me̱le iwa̱ yis ia̱ o̱nak je e̱newe̱wa̱ irä, je ne rä yis ia̱ ra ñanak käi rä. 35 ¿Ka irä bas te ishe: ‘Däli tiäklä ke̱i sher ji̱a rä cuatro mes’ na? Ata yie ishe bas ia̱, bas wätkö däli tkele ki̱su̱ak, iälinawa̱ kja suruu tenak. 36 Itiäk wa to̱rte̱ kja. Jekäi ijewa te iwä se̱nak jekjeye shtä tapawe̱ kate. Je rä itkäk irä itiäk irä jewa ssënaklä a̱naa ñara. 37 Je rä jishtä ishe käi: ‘Ekla rä itkäk, isaka rä itiäk.’ Je rä iyina si̱. 38 Jekäi yis te bas patka däli tiäk, mai bas wakwa ka shka̱blele kuna shtä ska. Kju̱awa wa shka̱bla kja, ata jira bas dewa̱ña ijewa ra shka̱bläk. 39 Jekäi je jukläyäkä ska Samaria wa chu̱li̱i̱ te Jesús biketsa je alaklä te ji paka ijewa ia̱ ki̱ka. Ije te iktei sha rä jikäi: “Ji biköle wakblele yis wa̱ je shani ite yis ia̱.” 40 Je Samaria wa demi Jesús wäki̱ ra, jewa te ikuka ji̱a se̱nak iwakwa sha̱na. Jekäi ise̱na jeska ka̱ böiki. 41 Jera Jesús te ijewa pakta oloi ja̱mi ditsä saka chu̱li̱i̱ te ibiketsa. 42 Je itä ki̱ ijewa te isha je alaklä ia̱: —Jira sá te ije biketsa, ka irä ba te isha ebä ki̱ka kuna, ata sá wakwa te ije ktä ssa ki̱ka. Je wà sá wa̱ iju̱ñer iyina si̱ ije ne rä ka̱jiska wa tsa̱tkäkksa̱ rä. 43 Dos día deka̱ ra, jeska Jesús mineju̱mi däkmini Galileaka. 44 Ka irä jiye kuna ta, iwakei wa̱ iyile rä: “Jile bata shäk rä ka dälätsalewa̱ kuna iwakei ke̱i ska.” 45 Idemi Galilea ke̱i ska ra, Galilea wa te ikiawa̱ je̱r baa wà. Ka irä jiye kuna ta, Jesús te ji wá̱ saka saka Jerusalén ska ike̱i kjewe̱ sha̱na je su̱a ijewa te, ijewa dasta̱naña ike̱i kjewa̱k ki̱ka. 46 Jekäi Jesús demini Caná Galilea ska, ale iwa̱ diklä ialewa̱ vino ye ska. Jekäi Capernaúm ska sa̱ tsa̱ku̱i kja̱nei wa̱k ekla yaba jäiyi duärawa̱. 47 Jera ije te iju̱ña Jesús biteju̱té Judea ska deni Galilea ska ra, imineju̱mi Jesús yuläk. Jekäi ite ikia pjoo minak iyaba bäiwa̱kni, yëë iduärawa̱ ki̱ka. 48 Jera Jesús te isha je sa̱ tsa̱ku̱i kja̱nei wa̱k ia̱: —Ke bas ku̱ jile o̱le kju̱awa ijuenaklä ye irä, ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä irä, je su̱opa ra, ka bas wa̱ yis biketsanak kuna. 49 Jera je sa̱ tsa̱ku̱i kja̱nei wa̱k te ikúka: —Säkekewa, sä shkä ka yis yaba duäwa̱ba yika. 50 Jera Jesús te isha iia̱: —Ma cho̱ni. Ba yaba se̱rmi ji̱a. Jera ije te Jesús ktä kuka iyina si̱. Jekäi imineju̱mini. 51 Jera bulirishtä idamiju̱ ji̱a ra, ikjanaklä wa bite iña̱le̱i tsa̱k. Jekäi ijewa te isha iia̱: —Ba yaba kalme ji̱a kseka. 52 Jera ite ichaka ijewa ia̱: —¿Bikö ka̱wä ra ija̱lmanani rä na? Jera ijewa te ikúka: —Yiki la una ipatse̱nani rä. 53 Jera iká je̱r ku̱a ite je hora ne ska Jesús te isha iia̱: “Ba yaba se̱rmi ji̱a” ni rä. Je ne ki̱ka ije te Jesús biketsa, ñakäi iju ska tso̱ kalabe te. 54 Je ne rä Jesús te ji wá̱ idäkläka̱ botäbä kicha ijuenaklä ye Galilea ska, itso̱ Judeaka deni ra rä.

Juan 5

1 Je itä ki̱ Judío wa wa̱ jile ke̱i kjewa̱klä je dewa̱ni. Jekäi Jesús mineju̱mi däkka̱ Jerusalén ska. 2 Je jukläyäkä kjätkeleksa̱ kjäshtäklä etka kie Oveja ni, jeska diklä talanaklä yöle tso̱ je kie Hebreo wa ktä wà rä Betesda ni. Je kjä ja̱mi ju jarbe tso̱ yöle cinco. 3 Je niki̱na duë ta wa tso̱ tapalewa̱ ta̱i diklä wäbuka̱nake̱ ki̱ssäk: ka wä wajuenak kuna wa käi, klä ialewa̱ wa käi, karalewa̱ wa käi. 4 Ka irä jiye kuna ta, maiskale maiskale ra, ángel bitäke̱ju̱té te diklä wäkpeke̱. Jekäi je diklä wäbuka̱nake̱ ukä ska yi je̱k ja̱wa̱cha̱ba säkätä ija̱rka ra, jera mane shtä duë te ikteke̱ käi je rä bäinakni. 5 Jeska jäiyi ekla kalme. Je duaté treinta y ocho año kje. 6 Je kalme su̱a Jesús te ra, ite iju̱ña mikle iduaté rä. Jera ite ichaka iia̱: —¿Ba ki̱ ishena ma me bäirpa na? 7 Jera je duë ta te ikúka: —Säkekewa, diklä wäbuka̱nake̱ ra ka yis wa̱ yi kuna yis tsa̱kmiwa̱ diklä na, ata yis je̱käke̱ka̱ minakwa̱ diklä na ra, jera kju̱awa ebä kjäke̱wa̱ yis wätsa̱kba. 8 Jera Jesús te isha iia̱: —Ma je̱köka̱, ma je̱katashuäklä kuköwa̱, bä shkömi. 9 Jera ñawäsaka ibäinani. Jekäi ite ije̱katashuäklä kukawa̱, shkami. Ata je o̱na rä sábado wà. 10 Je ne ki̱ka Judío wa te isha je bäinani ia̱: —Jir dä sábado. Ka ka̱ kuna bä je̱katashuäklä tsa̱klämi. 11 Jera ije te ikúka: —Ñera yis bäiwa̱k ne te yis ia̱ isha: ‘Bä je̱katashuäklä köka̱, ma cho̱ ni rä.’ 12 Jera ijewa te ikúka: —¿Yi te ma ia̱ isha: ‘Bä käpäklä köka̱, ma cho̱’ ni rä na? 13 Ata je bäinani wa̱ ka iju̱ñer yi irä. Ka irä maikäi kuna ta, Jesús je̱k tsa̱ksa̱ jeska ditsä tso̱ chu̱li̱i̱ sha̱na. 14 Jarere shtä ra Jesús te je bäinani ku̱ani Templo ska. Jera ite isha iia̱: —Issö, bä bäinani, ata ke ba ku̱ ji yakei wakbla ji̱a, ka jile e̱e̱na si̱ o̱naklä bä ukä ja̱mi. 15 Jekäi imine te Judío wa ia̱ ishani Jesús ne te ibäiwa̱ni rä. 16 Je bata ki̱ka Judío wa te Jesús weikami, sábado wà ite jekäi iwe̱ke̱ kju̱ei. 17 Jekäi Jesús te isha ijewa ia̱: —Yis Ká shka̱blä kate ji̱a. Jekäi yis shka̱blä kate ñaebä. 18 Je kju̱ei ki̱ta ijewa te Jesús ktaklewa̱. Ka je rä ite iwá̱ sábado ukä ja̱mi ebä ki̱ka kuna, ata je rä ñakäi ite isha Säkeklä rä iKá ki̱ka. Je wà ije̱k sha irä Säkeklä ra ñaebä ni. 19 Je ki̱ka Jesús te isha ijewa ia̱: “Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, Säkeklä yaba je wakei ia̱ ka ji o̱nak, ata iKá te ji we̱ke̱ je su̱eke̱ ije te, je ja̱mi ebä ije te ji we̱ke̱. Jekäi ji we̱ke̱ iKá te käi, ñaebä je we̱ke̱ iyaba te. 20 Ka irä jiye kuna ta, iKá wa̱ iyaba shka̱l ta̱i. Jekäi ji we̱ke̱ ite je kjasheke̱ ite iyaba ia̱. Ata ji o̱le iwa̱ je tsa̱ta iKá te ikjashemi iyaba ia̱ iwa̱ o̱nak. Je te tsi bas male̱che̱che̱wa̱. 21 Maikäi iKá te sa̱ shki̱we̱ke̱ka̱ni sa̱ se̱naklä kseka je su̱ta iyaba te se̱ne kseka me̱ke̱ yi ia̱ issëna ima̱k käi. 22 Jekäi ñakäi iKá wa̱ ka yi a̱ni ktei wabiketsanakksa̱, ata iyaba ne kuka ite sä ktei wabiketsäkksa̱ rä. 23 Je rä biköle wa̱ iyaba oloitsäklä jishtä ijewa te iKá oloitse käi. Ata manele wa̱ ka iyaba oloitsane ra, je wa̱ ñakäi ka iKá ipatkäkté oloitsane. 24 “Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱: Yi te yis ktä ssa ra, ñakäi yis patkäkté biketsa ra, je se̱rmi jekjeye. Ka je rä ktei wabiketsanakksa̱ kuna buka̱nak, ata je rä deleksa̱ duewa̱ ska, baklewa̱ni se̱ne kseka ska. 25 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ike̱i tkenawa̱, jira je dewa̱ kja, jeska dulecha̱wa̱ wa te Säkeklä yaba ktä ssëmi. Jekäi je ktä ssäk wa se̱rmi kseka. 26 Jishtä iKá se̱r je̱k oloi ja̱mi, je su̱ta ite ima̱ iyaba ia̱ ije se̱naklä je̱k oloi ja̱mi. 27 Ñakäi ite ka̱wä ma̱ iyaba ia̱ iwa̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱, je rä ditsä yäbei ki̱ka. 28 Ke bas male̱te̱na je ktei yika. Ka irä jiye kuna ta, ike̱i dämiwa̱ jeska ra sa̱ tso̱ sä itäbiäklä ska biköle te ije ktä ssëmi. 29 Jekäi ijewa dämiksa̱. Sa̱ se̱le wämo wa shki̱rmika̱ni se̱nak kseka; ata sa̱ se̱le yakei wa shki̱rmika̱ni buka̱nak. 30 “Ka yis ia̱ jile o̱nak je̱r wà. Ata yis te issëke̱ käi, je ja̱mi yie sä ktei wabiketseksa̱ rä. Je ne ki̱ka yis te sä ktei wabiketseksa̱ rä wämo ebä. Ka irä jiye kuna ta, yis te iwe̱ke̱ rä ka yis wakei ki̱ ishene o̱nak käi kuna, ata jishtä yis patkäkté ki̱ isherke̱ o̱nak käi. 31 Ikuna yis wakei je̱k pakä ra, je rä ka iyina si̱ kuna. 32 Ata yis ktei shäk rä kju̱awa. Jekäi yis wa̱ iju̱ñer je te yis ktei sheke̱ rä iyina si̱. 33 Bas te yis ktei chakäk wa patkami Juan säwäukewa̱k wäki̱, jera ije te ji rä iyina si̱ je ktei sha. 34 Ka yis ki̱ yi sher kuna yis ktei shäk, ata yie jí sheke̱ rä bas tsa̱tkenakläksa̱. 35 Juan bakle rä jishtä tsi̱ni wäkaleka̱ oloo käi ka̱ñiwa̱k. Bas ssëna ssënak a̱naa ije oloika berbena bala na. 36 Ata jile tso̱ yis ktei shäk Juan te yis ktei sha tsa̱ta. ¿Ka je rä maikäi kuna ta? Yis te iwe̱te jishtä Sa Ká te iju̱ata̱na yis wa̱ o̱nak käi, je ne te ikjasheke̱ Sa Ká wa̱ yis patkeleté rä. 37 Jekäi Sa Ká yis patkäkté, je wakei te yis ktei sha. Ka bas wa̱ ije rä ktä ssële kuna; ñakäi ka bas wa̱ iwakei rä su̱le kuna. 38 Ñakäi ka bas wa̱ ije ktä kuna bas je̱r na del ye. Ka irä jiye kuna ta, ka bas wa̱ ale patkeleté ije wa̱ je biketsane ki̱ka. 39 Bas je̱k yuäke̱ tsa̱na kte yöle wà. Ka irä jiye kuna ta, bas te ibiketse je kte oloi ja̱mi bas se̱rmi jekjeye. Jekäi je yöle te yis ne ktei sheke̱ rä. 40 Ata ka bas ssëne däkwa̱ yis ja̱mi bas se̱naklä kseka. 41 “Ditsä te sä kjeisheke̱, ka je kiewa̱ yie. 42 Ata yis wa̱ bas ju̱ñer bäi bas je̱r ska ka bas wa̱ Säkeklä shka̱l. 43 Yis de rä yis Ká kie ja̱mi, ata ka bas wa̱ yis kinewa̱, ata yilé me bitäk iwakei kie ja̱mi ra, jera je kiemiwa̱ bas te. 44 Ka bas ia̱ yis biketsanak. Ka irä jiye kuna ta, bas wakwa ñakjeishäke̱ je kieke̱wa̱ bas te, ata Säkeklä eklabä me sä kjeishäpa, ka je payule kuna bas te. 45 Ke bas ku̱ ibiketsa yie bas kjatiemi Sa Ká ia̱ ni. Ata Moisés, ale bas wa̱ biketsanak bäi si̱, je ne te bas kjatiemika̱ rä. 46 Ata bas ku̱ Moisés ktä kuköpa kte si̱ ye ra, bas te yis ktä kukemi kte si̱ ye. Ka irä jiye kuna ta, Moisés te yis ne ktei yuata̱na rä. 47 Ata ka bas wa̱ Moisés wa̱ iyöle je kolone kte si̱ ye kuna ra, ¿maikäi bas ia̱ yis ktä kolor kte si̱ ye na?”

Juan 6

1 Je itä ki̱ Jesús mineju̱mi Galilea tipei a̱mi kata, je tipä kie etkä rä Tiberias ni. 2 Jera chu̱li̱i̱wa̱ dami ije itä ki̱. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te isu̱a ra Jesús te duë ta wa bäiwe̱ raka̱ ijuenaklä ye. 3 Jera Jesús mineka̱ ka̱ kichei ki̱, jeska ije̱tkawa̱ iwa̱ dulanak wa ra. 4 Jera Judío wa wa̱ Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä je ke̱i sher ji̱a elkje. 5 Ñerä Jesús wäkaka̱ ra, ite isu̱a chu̱li̱i̱wa̱ dar iwä ki̱. Jera ite ichaka Felipe ia̱: —¿Mai sa̱ ma pan tju̱ak jí ditsä wa̱ ñanak na? 6 Jesús te jekäi ichaka iia̱ iwa̱ iju̱ñaklä jiräni iwa̱ ikúkä ta í̱, ata iwakei wa̱ iju̱ñer kja ji we̱ mar ite käi. 7 Jera Felipe te ikúka: —Dosciento denario ka je däkka̱ pan tju̱aklä me̱nak ijewa biköle ia̱ kje berberiri a̱ni. 8 Ñerä Jesús wa̱ dulanak wa saka Andrés, je rä Simón Pedro el, je te isha Jesús ia̱: 9 —Jiska dulaklei yaba kaldu wa̱ cebada wä yöle pan ye shkä cinco, ñakäi nima botäbä, ata ¿maikäi je kjela däksa̱ je chu̱li̱i̱ wa ki̱ka na? 10 Jera Jesús te isha: —Ditsä pakö ñajäkläkwa̱. Jeska ka̱ rä tala ebä, jekäi iñajaklawa̱. Jera jäiyi wa ebä däka̱ rä cinco mil kjena. 11 Ñerä Jesús te pan kukawa̱. Jera ite wekte sha Säkeklä ia̱, kjepa ite ibala butsa ma̱ ditsä tso̱ ñajäklelecha̱wa̱ wa ia̱. Je su̱ta ite nima bala butsa bikö ijewa ki̱ isherke̱ käi. 12 Jera biköle ssënacha̱wa̱ ra, Jesús te isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Iukäla a̱ta̱na je tapawo̱ni ka iweikanakläwa̱ kuna a̱ni. 13 Jekäi cebada wä yöle pan ye cinco je ukäla ju̱leksa̱ yäkäk wa wa̱ je tapawa̱ni ijewa te, je te canasta pshiwa̱cha̱wa̱ doce. 14 Ñerä Jesús te jekäi iwá̱ kju̱awa ijuenaklä ye je su̱a ditsä te ra, ijewa te isha: —Iyina si̱ ije ne rä ale jile bata shäk däke̱ ka̱jiska rä. 15 Jesús je̱r na ide ditsä datse̱ kja iwäki̱ itsa̱kmi täkili wà kolonakwa̱ ijewa tsa̱ku̱i ye. Je ki̱ka ije mineka̱ju̱ni eklabä ka̱ bata ki̱ka. 16 Ka̱tuir dawa̱ ra iwa̱ dulanak wa minejulumini tipä kjä ska. 17 Jeska iñajiaka̱ ko̱no ja̱rka minemi tipä a̱mi kata däkmi Capernaúm ska. Jera ka̱tuinawa̱ kja yee, ata ka Jesús dajuena. 18 Ñerä si̱wa̱ ju̱naté ta̱i te tipä tjuewa̱ka̱ ta̱i. 19 Ijewa te ko̱no ju̱e rami cinco seis kilómetro kjena ra, ijewa te isu̱a Jesús daju̱té tipä bata ki̱ klä wà alemana ko̱no säkätä ja̱mi. Jekäi ijewa suanacha̱wa̱. 20 Jera ije te isha: —Yis ne irä, ke bas suana. 21 Jekäi ijewa ssëna bäi ikiäkwa̱ ko̱no ja̱rka. Jera ñawäsaka idemi mai imike̱ rä ska. 22 Bulirishtä ra je chu̱li̱i̱ wa a̱ta̱nata̱na a̱mi kata ibitejulu ska, jewa je̱r ku̱a ite ra jebä ko̱no rä, ata ka je ki̱ Jesús mataña iwa̱ dulanak wa ra, ata ijewa ebä minemi iki̱ka rä. 23 Jera ko̱no saka dar Tiberias ska dejulu mai ale Säkekewa te wekte sha Säkeklä ia̱ e̱ná ra, ijewa te pan ña ska. 24 Jekäi je chu̱li̱i̱ te isu̱a ra ka Jesús juena ji̱a jeska, ñakäi iwa̱ dulanak wa ka juena ji̱a jeska, jera iñajiaka̱ je ko̱no dejulu naka minejulumi Capernaúm ska Jesús yuläk. 25 Jewa te Jesús ku̱a tipä a̱mi kataka ra, jera ite ichaka iia̱: —Rabí, ¿bikökje ba de jí ka rä na? 26 Jera Jesús te ijewa kúka: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas te yis yuleke̱, ka je rä yis wa̱ ji o̱le ijuenaklä ye je su̱a bas te ki̱ka kuna, ata je rä bas te pan ña je te bas ssëwa̱cha̱wa̱ ebä ne ki̱ka. 27 Ke bas shka̱bla ñanak weikanakwa̱ shtä ebä yuläk, ata wë bas shka̱blö rä ñanak sa̱ se̱newa̱k jekjeye ka weikanakwa̱ kuna shtä je ne yuläk. Ditsä yäbei je te bas chewe̱mi je shtä wà. Ka irä jiye kuna ta, Sa Ká Säkeklä te rä ije ne nia ioloi wà. 28 Jera ijewa te ichaka Jesús ia̱: —¿Jibä wa̱k sá kiana sá wa̱ ji sherke̱ Säkeklä ki̱ o̱nak je wa̱klä rä na? 29 Jera Jesús te ikúka: —Ji sherke̱ Säkeklä ki̱ o̱nak je rä iwa̱ patkeleté je ebä biketsäk. 30 Jera ijewa te isha iia̱: —¿Ji we̱mi ba te ijuenaklä ye sá wa̱ su̱nak sá wa̱ ba biketsäklä ye ra rä na? ¿Ji we̱ mar ba te rä na? 31 Sá ká wa te maná ña ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. Je rä jishtä iyöle katke käi: ‘Ije te pan dar ka̱jöir ma̱ ijewa ia̱ iwa̱ ñanak.’ 32 Jera Jesús te ijewa kúka: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je pan dar ka̱jöir ka je me̱ne bas ia̱ Moisés wa̱ kuna. Ata yis Ká ne te pan si̱ dar ka̱jöir je me̱ke̱ bas ia̱ rä. 33 Iwa rä je pan me̱ke̱ Säkeklä te, je ne rä ale ka̱jöir ska dawa̱ju̱ se̱ne kseka ma̱k ka̱jiska wa ia̱ rä. 34 Jera ijewa te isha Jesús ia̱: —Säkekewa, ba ku̱ je pan mo̱ sá ia̱ del. 35 Jera Jesús te isha: —Yis ne rä pan sa̱ se̱naklä kseka rä. Jekäi yi däke̱wa̱ yis ja̱mi, je ka kota̱nak ji̱a bäli wa̱ mik a̱ni. Yi te yis biketsa, je ka je̱r bának ji̱a mik a̱ni. 36 Ata je rä jishtä yis te isha bas ia̱ käi, bas wa̱ yis su̱le, ata ka bas wa̱ yis biketsane kuna. 37 Ata bena yi me̱ke̱ Sa Ká te yis ia̱, jewa ne rä däkwa̱ yis ja̱mi. Ñakäi yi däke̱wa̱ yis ja̱mi, je ka ju̱naksa̱ yis wa̱ mik a̱ni. 38 Ka irä jiye kuna ta, yis biteju̱ ka̱jöir, ka je rä ji sherke̱ yis wakei ki̱ je wa̱k kuna, ata je rä ji sherke̱ yis patkäkté ki̱ je ne wa̱k. 39 Yis patkäkté ki̱ isherke̱ rä jikäi: Yi me̱le ije wa̱ yis ia̱, ka jewa mane a̱ni weikanakläwa̱ kuna yis ukä ja̱mi, ata sa̱ ke̱i bata jekje ra yis wa̱ ijewa shki̱wa̱kläka̱ni kseka. 40 Yis Ká ki̱ isherke̱ rä jikäi: je rä biköle iyaba su̱ak wa käi, ibiketsäk wa käi, jewa se̱naklä jekjeye; ñakäi sa̱ ke̱i bata jekje ra, yis wa̱ ijewa shki̱wa̱kläka̱ni. 41 Jera Judío wa te Jesús sha yakei ñaia̱, ije te isha: “Yis ne rä pan biteleju̱ ka̱jöir dä,” je ki̱ka. 42 Jekäi ijewa te isha ñaia̱: —¿Ije rä ka Jesús José yaba na? ¿Iká irä ia̱mi irä jewa rä ka sa̱ wa̱ su̱nak na? ¿Maikäi jira je te ishe yis biteleju̱ rä ka̱jöir ska ni rä na? 43 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Ke bas ku̱ yis sha yakei ñaia̱. 44 Sa Ká yis patkäkté, je wa̱ ka sä ssëne däkwa̱ yis ja̱mi ra, jera yi a̱ni ka däkwa̱ yis ja̱mi. Jekäi sa̱ ke̱i bata jekje ra, yis te yi dewa̱ yis ja̱mi wa shki̱we̱mika̱ni. 45 Jile bata shäk wa wa̱ iyöle te ishe rä: ‘Ijewa biköle paktemi Säkeklä te.’ Jekäi bena yis Ká ktä ssäk wa, ñakäi yönak yis Ká ja̱mi wa, jewa dämiwa̱ yis ja̱mi. 46 “Ka yi a̱ni wa̱ Sa Ká su̱le; ata ale dar Säkeklä ska, jebä ne wa̱ isu̱le rä. 47 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yi te yis biketsa je se̱rmi jekjeye. 48 Yis ne rä pan sa̱ se̱naklä kseka rä. 49 Bas kalí wa te maná ña ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska, jeiräta ijewa duacha̱wa̱. 50 Ata jí ne rä pan dawa̱ju̱ ka̱jöir ska, yi te je ñara je ka duäkläwa̱ ye rä. 51 Yis ne rä pan kseka biteleju̱ ka̱jöir dä. Yilé te je pan ñara, je se̱rmi ji̱a jekjeye. Je pan me̱nak yis wa̱ ka̱ biköle ska wa se̱naklä kseka, je rä yis wakei yaka.” 52 Jesús te jekäi isha te Judío wa kju̱atkewa̱ka̱ ñara. Jekäi ijewa te isha ñaia̱: —¿Maikäi ije te iwakei yaka me̱mi sa̱ ia̱ kata̱nak rä na? 53 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka bas wa̱ ditsä yäbei je yaka kata̱ne ra, ñakäi ka je pi yane ra, ka bas dä kseka kuna. 54 Yi te yis yaka katá ra, yis pi ya ra, je se̱rmi jekjeye. Jekäi sa̱ ke̱i bata jekje ra, yis te ije shki̱we̱mika̱ni. 55 Ka irä jiye kuna ta, yis yaka rä kata̱nak si̱, yis pi rä yanak si̱. 56 Yi te yis yaka katá ra, yis pi ya ra, je se̱r dä balewa̱ yis ja̱mi, ñakäi yis se̱r dä balewa̱ ije ja̱mi. 57 Jishtä Sa Ká se̱nak kseka te yis patkaté, jekäi yis se̱r dä ije oloi ja̱mi, je su̱ta yi te yis yaka katá ra, jera je se̱rmi yis oloi ja̱mi. 58 Je ne rä pan biteleju̱ ka̱jöir ska rä. Ka je rä jishtä sa kalí wa wa̱ iñale bata ska ra del ijewa duacha̱wa̱ käi kuna. Ata yi te je pan ña ra, je se̱rmi ji̱a jekjeye. 59 Je ktei wà Jesús te sa pakta Capernaúm ska ñapaktäklä jui na. 60 Ñerä ijewa te je ssa ra, Jesús wa̱ dulanak wa chu̱li̱i̱ te isha: —Je kte rä därërë. ¿Yi ia̱ je kolor na? 61 Jesús je̱r ku̱a ite ra, iwa̱ dulanak wa ktewe̱ kate je te, jera ite isha ijewa ia̱: —¿Je ne te bas ktewe̱ kate rä na? 62 Jekäi ra ikuna rä bas te ditsä yäbei ma̱ka̱ju̱ni mai ikätkä säkätä ska je su̱a ra, ¿jera me je we̱mi bas te na? 63 Säkeklä wikblu ne rä se̱ne kseka ma̱k sa̱ ia̱ rä, ata sa yaka ia̱ ka sa̱ tsa̱tkenak. Yis wa̱ ji yile bas ia̱ je kte rä wikblu iá, ñakäi je rä se̱ne kseka. 64 Ata bas sha̱ tso̱ ka jewa wa̱ yis biketsane kuna. Jesús te jekäi isha rä iwa̱ iju̱ñer kja säkätä mane wa wa̱ ka ije biketsane kuna rä ki̱ka, ñakäi yibä te ije ju̱emiksa̱ ikukäkwa̱ wa ia̱ rä ki̱ka. 65 Jera ite isha: —Je ne ki̱ka yie isha kja bas ia̱, yi a̱ni ka däkwa̱ yis ja̱mi, ka Sa Ká wa̱ issëne däkwa̱ yis ja̱mi ra. 66 Jera je ke̱i wà iwa̱ dulanak wa chu̱li̱i̱ te ijawa̱ta̱na ka shkene ji̱a ira. 67 Jera Jesús te ichaka iwa̱ dulanak wa doce ia̱: —¿Je su̱ta bas je̱r ssëna yis jäkwa̱ na? 68 Jera Simón Pedro te ikúka: —Säkekewa, ¿yibä ja̱mi sá mimi? Ba te ji sheke̱ ne wà sa̱ se̱rmi jekjeye rä. 69 Sá te ba biketsa, ñakäi sá wa̱ iju̱ñer ba ne rä ale sikii patkele Säkeklä wa̱ rä. 70 Jera Jesús te isha: —Yis wa̱ bas doce kolole yis wa̱ dulanak wa ye, ata bas sha̱ ekla rä be. 71 Je rä Judas ne sha ite rä, ale Simón Iscariote wa yaba. Ije rä iwa̱ dulanak wa doce ekla, ata je ne te Jesús ju̱emiksa̱ ji̱a ikukäkwa̱ wa ia̱ rä.

Juan 7

1 Je itä ki̱ka Jesús shka Galilea sha̱na. Ka issëne shkäk Judea sha̱na, je rä jeska Judío wa ki̱ ishena kota̱nakwa̱ ki̱ka. 2 Ata ike̱i tkenawa̱ kja Judío wa wa̱ Ju Yabala Yuäklä je ke̱i kjewa̱klä ra, 3 jera Jesús el wa te isha ije ia̱: —Ma cho̱ jiska däkmi Judea ke̱i ska, ba te ji we̱ke̱ kju̱awa su̱aklä jeska ba wa̱ dulanak wa wa̱. 4 Yi ssëna palei ju̱ñenak ra, je ka kiar ji wa̱k jakika. Ba te jekäi ji we̱ke̱ ra, jera je wo̱ biköle wäna. 5 Iwakei el wabä jibä wa̱ ka ije biketsane kuna, je ki̱ka ite isha jekäi iia̱. 6 Ñerä Jesús te isha ijewa ia̱: —Ka ike̱i däwa̱ba yis minaklä, ata bas ia̱ ra ka̱ tso̱ rä kjermita minak. 7 Ka̱jiska wa je̱r ki̱ ka bas iar kuna, ata jewa je̱r ki̱ yis ne iarke̱ rä, je rä ji we̱ke̱ ijewa te je sheke̱ yis te je rä yakei ni ki̱ka. 8 Jekäi bas cho̱ je ke̱i kjewa̱k. Ata ka yis mi kuna jí kje ra je ke̱i kjewa̱k, ka yis ke̱i däwa̱ba ki̱ka. 9 Jekäi ite isha e̱ná ra, jera ia̱ta̱na Galilea ska. 10 Ata Jesús el wa minejulu kja ike̱i kjewa̱k ra, jera ñakäi ije mineju̱, ata jakika, ka ju̱ñele kuna. 11 Ñerä Judío wa te Jesús yule dami ike̱i kjewe̱ ska. Jekäi jewa te ichake rami: —¿Me ale ekla de na? 12 Ñakäi ditsä tapana chu̱li̱i̱ te ipake tso̱ ñaia̱ ja̱lmana. Moska te ishe: “Je rä ditsä bäi”; ata isaka te ishe: “Kai, je te rä sä wäyueke̱.” 13 Ata yi a̱ni wa̱ ka iyineka̱ biköle wa̱ ssënakwa̱ käi, isuanacha̱wa̱ Judío wa yika ki̱ka. 14 Jera je ke̱i kjewa̱klä dami kja mosha̱ ra, Jesús deka̱ju̱ Templo ska te sa paktami. 15 Jera Judío wa male̱cha̱cha̱wa̱ ije te ji sheke̱ te. Je ki̱ka ijewa te ichaka ñaia̱: —Ka ije rä yöle kuna. ¿Jera maikäi ije wa̱ ji ju̱ñer bäi na? 16 Jera Jesús te ijewa kúka te isha: —Yis ka̱ju̱ñe ka je rä yis wakei cha kuna, ata je me̱le rä yis patkäkté ne wa̱. 17 Yilé je̱r ssëna iwa̱k Säkeklä ki̱ ishena käi ra, jera je je̱r ku̱emi ite yis ka̱ju̱ñe rä me̱le Säkeklä wa̱ iräle, ata ji sheke̱ yie rä yis wakei je̱r wà iräle. 18 Yi te sa pakteke̱ iwakei je̱r wà ra, je te iwe̱ke̱ rä iwakei kjeishäkläpa ditsä wa̱. Ata yi ki̱ ipatkäkté ne shena kjeiyinak bäi rä ra, je te ji we̱ rä bulee. Ka je ja̱mi ji yakei kuna. 19 “Bas ia̱ ka̱wei me̱leta̱na Moisés wa̱, ata bas sha̱ yi a̱ni te ka je wawe̱ kuna. ¿Jiye jera bas ki̱ yis shena kota̱nakwa̱ na?” 20 Jera je chu̱li̱i̱ wa te Jesús kúka: —Ba rä kololewa̱ be wa̱. ¿Yi ki̱ ba shena kota̱nakwa̱ na? 21 Jera Jesús te ikúka: —Etkabä yis te ji wá̱, je te bas biköle male̱cha̱cha̱wa̱. 22 Jekäi Moisés wa̱ bas pakale tene shkiri wa̱k, ata ka je rä Moisés te kuna, ata je rä sa kalí wa te. Ñera sábado wà yabala jäiyi wa ia̱ bas te tene shkiri we̱ rawa̱. 23 Ikuna ike̱i deka̱ sábado wà yabala jäiyi wa ia̱ tene shkiri wa̱klä, jera je we̱ke̱ bas te ka̱wei me̱le Moisés wa̱ ka shiriwa̱klä ra, ¿jiye bas kju̱atkacha̱wa̱ yis da, yie ekla bäiwa̱ni bäi sábado wà ki̱ka rä na? 24 Ke bas ku̱ ji wabiketsaksa̱ kje ji juerke̱ ja̱mi kuna, ata bas ku̱ ji wabiketsöksa̱ bulee si̱. 25 Jera se̱nak Jerusalén ska wa sha̱ te isha ñaia̱: —¿Ka je Jesús ne kteke̱wa̱ ijewa te rä na? 26 Ñera je ktä kaldu biköle wäkata ska, ata yi a̱ni wa̱ ka ji shä ta iia̱. Bäräle sa̱ tsa̱ku̱i wa te ibiketsa iyina si̱ Säbäkäkksa̱ irä. 27 Sa̱ wa̱ iju̱ñer mai je Jesús dar dä, ata mika̱ Säbäkäkksa̱ de ra, yi a̱ni wa̱ ka iju̱ñer mai idar dä. 28 Ñerä Jesús te sa paktami Templo na. Jekäi ite isha täkii: —Bas wa̱ yis su̱le, ñakäi bas wa̱ iju̱ñer mai yis dar dä. Ata ka yis dene rä yis wakei je̱r wà kuna. Yis patkäkté ka su̱le bas wa̱, je te ji we̱ rä bulee. 29 Ata yis wa̱ ije su̱le, yis bitele rä ije ska ki̱ka, ñakäi ije ne te yis patkaté rä. 30 Jekäi ite isha ki̱ka, ñawäsaka ditsä te ije kukeke̱wa̱. Ata ka yi a̱ni wa̱ ikolonewa̱ si̱, ka ike̱i däwa̱ba ki̱ka. 31 Ata sa tapar tso̱ e̱e̱na sha̱na chu̱li̱i̱ te ije biketsa. Jekäi ite isha ñaia̱: —Mika̱ Säbäkäkksa̱ de ra, jera ¿je te ji we̱mi kju̱awa ijuenaklä ye ije tsa̱ta na? 32 Fariseo wa te issa je chu̱li̱i̱ wa te jekäi Jesús pake tso̱ ñaia̱ ja̱lmana. Je kju̱ei chui tsa̱ku̱i wa irä, fariseo wa irä te Templo kjänanak wa patkami Jesús kukäkwa̱. 33 Jera Jesús te isha: —Yis se̱rmi ji̱a rä elkjebä bas sha̱na, jera yis maju̱mini yis patkäkté wä ki̱ka. 34 Bas te yis yulemi, ata ka bas ia̱ yis ko̱nak. Mai yis katke ska, ka bas däkmi. 35 Jera Judío wa te ichaka ñaia̱: —¿Maka ije te ibiketsa minak ka ko̱nak sa̱ ia̱ rä na? Bäräle iminaju̱ rä Judío wa minelemi Griego wa sha̱naka, jeska Griego wa paktäk. 36 Ije te isha: ‘Bas te yis yulemi, ata ka bas ia̱ yis ko̱nak, ñakäi ka bas däkmi mai yis katke ska.’ ¿Jiräni je wà rä na? 37 Jera je ke̱i kjewa̱klä bata rä dälätsalewa̱ si̱. Je díaí wà Jesús je̱k duaka̱ te isha täkii: —Yi je̱r bárke̱ ra, jewa kutepa yis ska iyäk. 38 Yi te yis biketsa ra jewa ia̱ io̱rmi jishtä kte yöle te ishe käi, jewa ja̱rka diklä kataka kseka tsikirmika̱. 39 Je rä Säkeklä Wikblu ne sha ite. Je rä däkksa̱ Jesús biketsäk wa ia̱. Ata je ke̱i wà ka Säkeklä Wikblu Sikina me̱rba, ka Jesús oloi karka̱ba ki̱ka. 40 Je chu̱li̱i̱ wa te je kte ssa ra, moska te isha: —Iyina si̱ ije ne rä jile bata shäk däke̱ rä. 41 Ata isaka te isha: —Ije ne rä Säbäkäkksa̱ rä. Ata isaka te isha: —¿Baishe Säbäkäkksa̱ bitämi Galilea ska na? 42 Ñera kte yöle te ishe rä Säbäkäkksa̱ däke̱ rä David batala ekla, ñakäi je bitämi rä ju tso̱ elkje kie Belén ska, mai David datse̱ ska. 43 Jekäi ijewa ñabalabutsa Jesús kju̱ei. 44 Ijewa moska ssëna ikukäkwa̱, ata yi a̱ni wa̱ ka ikolonewa̱. 45 Ñerä Templo kjänanak wa patkelemi Jesús kukäkwa̱ wa dejuluni chui tsa̱ku̱i wa irä fariseo wa irä jewa wäki̱ni. Jera jewa te ichaka je Templo kjänanak wa ia̱: —¿Jiye ka bas te itse̱te rä na? 46 Jera Templo kjänanak wa te ikúka: —Mik a̱ni ka yi a̱ni ktä ta ije ktäke̱ käi. 47 Jera fariseo wa te isha: —¿Bas wakwa ñajawa̱ wäyönakcha̱wa̱ ñaebä na? 48 ¿Mane sa̱ tsa̱ku̱i wa irä fariseo wa irä te Jesús biketsa rä na? 49 Ata je chu̱li̱i̱ wa wa̱ ka ka̱wei ju̱ñer, jewa rä weikalecha̱wa̱. 50 Jera Nicodemo, ale delesta̱na Jesús wäki̱, je rä ijewa sha̱ ekla, je te isha ijewa ia̱: 51 —¿Ka irä sa̱ ka̱wei te ishe, säkätä yi rä kjatele kiana ktä ssënak iju̱ñaklä ji wá̱ ite käi, kjepa iktei wabiketseke̱ksa̱ rä na? 52 Jera jewa te ikúka: —¿Jera ñaebä ba rä Galilea wa na? Ma je̱k yuö tsa̱na kte yöle ja̱mi. Je wà ba te iju̱ñemi jile bata shäk mane a̱ni ka je bitele Galilea ska kuna. 53 Jeska biköle minejulumi ijukani ekla ekla.

Juan 8

1 Ata Jesús mineju̱mi Olivo Yäkä Bata ska. 2 Bulirishtä sa̱ñireebä ra ideju̱ni Templo ska. Jera biköle ñatapawa̱ni ira. Jekäi ije̱tkawa̱ te ijewa pakta. 3 Ñerä alaklä ko̱nawa̱ ika̱wakblewa̱ jäiyi saka ra käi, je detse̱ Jesús wäki̱ ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä wa̱. Je paka ijewa te je̱k duäkcha̱ ijewa sha̱ moska. 4 Jekäi ijewa te isha Jesús ia̱: —Sapaktäk, jí alaklä ko̱nawa̱ ika̱wakblewa̱ke̱ ska. 5 Jera ka̱wei yöle ska Moisés te sa paka je shtä wa ktäkwa̱ tele jak wà. Ata ¿jiräni ba te je she na? 6 Je chaka ite Jesús ia̱ wäsi̱wa jiräni iwa̱ ikúkä ta í̱ ki̱ka, jewa ijewa wa̱ ije kjatiäkläwa̱pa. Ata Jesús je̱k buawa̱ te ishäkä yua ijulasku bata wà. 7 Jekäi ijewa te iwächakewa̱ ki̱ta. Ñerä ije̱k paruaka̱ni te isha ijewa ia̱: —Bas sha̱na yi tso̱ ka nui ta, je ku̱ je alaklä tiö jak wà säkätä. 8 Jera Jesús je̱k buawa̱ni te ishäkä yuani. 9 Ijewa te je ssa ra, jera iminemi ekla ekla, säkätä rä säkeyake wa. Jera Jesús irä, je alaklä kaldu ijewa sha̱ moska irä, jewa ebä a̱ta̱na. 10 Ñerä Jesús je̱k paruaka̱ni te ichaka iia̱: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, ¿me ijewa re na? ¿Yi a̱ni ka kuna ji̱a ba ki̱ nui ja̱wa̱kka̱ na? 11 Jera je alaklä te ikúka: —Säkekewa, ka yi kuna ji̱a. Jera Jesús te isha iia̱: —Ñaebä ka yis wa̱ nui ja̱nakka̱ ba ki̱ka. Ma cho̱ni, ka bä te ji yakei wakble kuna ji̱a. 12 Jeska Jesús ktani ijewa ra te isha: —Yis ne rä ka̱ oloi ye ka̱jiska wa ia̱ rä. Jekäi yi mike̱ yis da ra, jera ka je shkäk ji̱a ka̱ yee naka mik a̱ni. Ata je dami rä ka̱ oloi sa̱ se̱naklä kseka oloika. 13 Jera fariseo wa te isha Jesús ia̱: —Je wà ba wakei je̱k pakäke̱, je rä ka iyina si̱ kuna. 14 Jera Jesús te ikúka: —Ikuna yis wakei je̱k pakä ra, je rä iyina si̱. ¿Ka je rä jiye kuna ta? Yis wa̱ iju̱ñer mai yis dar dä, maka yis ma rä. Ata ka bas wa̱ iju̱ñer mai yis dar dä, maka yis ma rä. 15 Bas wakwa je̱rike ja̱mi bas te sä wabiketseksa̱, ata ka yis te yi a̱ni wabiketseksa̱. 16 Ata ikuna yis te sa wabiketsaksa̱ ra, je rä wabiketsaleksa̱ bulee. Ka irä jiye kuna ta, ka yis wa̱ je o̱nak rä eklabä kuna, ata yie je we̱ rä Sa Ká yis patkäkté jera ñara. 17 Bas ka̱wei yöle te ishe rä, isu̱ak bol te ishaka̱ ra, je rä iyina si̱. 18 Jekäi yis wakei je̱k pakä jishtä isu̱ak ekla käi, ñakäi Sa Ká yis patkäkté je te yis ktei sheke̱ jishtä isu̱ak el käi. 19 Jera ijewa te isha Jesús ia̱: —¿Mai ba ká katke rä? Jera Jesús te ikúka: —Ka bas je̱r ko̱r yi yis dä ia̱, ñakäi yi rä yis Ká rä ia̱. Ikuna rä yi yis dä ku̱ bas je̱r ku̱opa ra, jera ñaebä bas je̱r ku̱emi yi rä yis ká rä te. 20 Jesús te je kte wà sa pakta Templo na mai ofrenda jiäklä ska, ata yi a̱ni wa̱ ka ije kolonewa̱. Ka irä jiye kuna ta, ka ike̱i däwa̱ba ki̱ka. 21 Etäbä kicha Jesús te ishani ijewa ia̱: —Yis maju̱mi; bas te yis yulemi, ata bas duämiwa̱ ji yakei wakblele bas wa̱ je nuije. Mai yis ma rä jeska ka bas däkmi. 22 Jera Judío wa te isha ñaia̱: —¿Ije̱k ktäke̱wa̱ le irä? ¿Jiye ite isha: ‘Mai yis maju̱ jeska ka bas däkmi’ ni rä? 23 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Bas dar dä ka̱jiska; yis dar dä ka̱jöir ska. Bas dä ka̱jiska wa; ka yis dä ka̱jiska wa kuna. 24 Yie isha, bas duämiwa̱ ji yakei wakblele bas wa̱ je nuije. Ka irä jiye kuna ta, ka bas wa̱ ibiketsane yis ne ije rä ra, bas duämiwa̱ ji yakei wakblele bas wa̱ je nuije. 25 Jera ijewa te ichaka Jesús ia̱: —¿Yi ba rä na? Jera Jesús te ikúka: —Je rä jishtä säkätä yis wa̱ bas ia̱ iyileté je rami ji̱a käi. 26 Yis wa̱ kte tso̱ ji̱a yinak ta̱i bas ia̱, ñakäi yis kiana bas wabiketsäkksa̱ ji̱a. Ata yis patkäkté ktä rä iyina si̱. Jekäi ije wa̱ ji yile ssële yis wa̱ je ebä sheke̱ yie ka̱jiska wa ia̱. 27 Ata ka ijewa je̱r ko̱ne Jesús te Sa Ká ne sheke̱ rä ia̱. 28 Je ne ki̱ka Jesús te isha ijewa ia̱: —Mika̱ bas te ditsä yäbei tkaka̱ ka̱sha̱ ki̱ka ra, je ne kjepa bas je̱r ku̱emi ite yis ne ije rä. Ñakäi jekjepa bas je̱r ku̱emi ite ka yis wa̱ ji a̱ni o̱ne yis wakei je̱r wà kuna, ata Sa Ká wa̱ yis pautäle je ebä sha yis te rä. 29 Yis patkäkté je kaldu yis da. Sa Ká wa̱ ka yis dä jalewa̱ kuna eklabä, je rä ji te ije ssëwe̱ bäi je ebä we̱ke̱ yis te maitjä ki̱ka. 30 Jesús te jekäi isha ra, jera chu̱li̱i̱ te ije biketsa. 31 Jera Jesús te isha je Judío wa ibiketsäk wa ia̱: —Bas chatkawa̱ yis te kte sha ja̱mi ra, bas dämiwa̱ yis wa̱ dulanak wa si̱ ye, 32 ñakäi bas je̱r ku̱emi ji rä iyina si̱ te. Jekäi ji rä iyina si̱ te bas bäkemiksa̱. 33 Jera ijewa te isha Jesús ia̱: —Sá rä Abraham batala. Jekäi mik a̱ni ka sá rä kololewa̱ kuna yi a̱ni kjanaklä ye. Jera ¿maikäi ba te ishe sá ia̱ bas bakanamiksa̱ ni na? 34 Jera Jesús te ikúka: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ji yakei wakbläk je rä kololewa̱ ji yakei wakble wa̱ ikjanaklä ye. 35 Jekäi kjanaklä ka se̱nak iblui ju na jekjeye, ata blu yaba se̱rmi iju na jekjeye. 36 Jekäi Säkeklä yaba te bas bakaksa̱ ra, jera bas dämiksa̱ kjermita si̱. 37 Yis wa̱ iju̱ñer bas dä Abraham batala. Ata bas ki̱ yis shena rä kota̱nakwa̱, ka bas ki̱ yis ktä kiar ki̱ka. 38 Sa Ká ra yis kaldu ra, ji su̱a yis te käi, je ne pakeke̱ yis te rä. Ata ji sha bas ká te ssële bas wa̱, je ne we̱ke̱ bas te rä. 39 Jera ijewa te ikúka: —Abraham ne rä sá ká rä. Jera Jesús te isha: —Ikuna iyina si̱ bas dä Abraham batala ra, bas te iwe̱mi jishtä Abraham wa̱ io̱le käi. 40 Säkeklä wa̱ ji rä iyina si̱ yile ssële yis wa̱, je ebä ne sha yie bas ia̱ rä, ata jira bas ki̱ yis shena rä kota̱nakwa̱. Abraham wa̱ ka jekäi io̱ne. 41 Ata bas te iwe̱ke̱ jishtä bas ká te iwe̱ke̱ käi. Jera ijewa te ikúka: —Ka sá ko̱le rä ña̱la wä wa käi kuna. Sá ká rä eklabä, je rä Säkeklä. 42 Jera Jesús te ijewa ia̱ isha: —Ikuna rä Säkeklä rä bas ká ra, bas te yis shka̱li̱blemi. Ka irä jiye kuna ta, yis bite rä ije ska, je ne deju̱ jiska rä. Ka yis dene kuna yis wakei je̱r wà, ata ije te yis patkaté ki̱ka yis de rä. 43 ¿Jiye ka bas je̱r ko̱r yie ji sheke̱ je ia̱ na? Je rä ka bas ia̱ yis ktä kolor ki̱ka. 44 Bas dä bas ká be tsa̱ku̱i ja̱mi. Jekäi bas ssërke̱ iwa̱k jishtä je bas ká ki̱ ishena o̱nak käi. Säkätä si̱ bite rä jira, ije rä sä ktäkwa̱, ñakäi ije rä ji rä iyina si̱ dokoitsäk, ije ja̱mi ji rä iyina si̱ ka kuna ki̱ka. Ije ka̱yuäke̱ ra, jera ite isheke̱ iwakei del ja̱mi, idel dä ka̱yuäk ki̱ka, ñakäi ije ne rä ka̱yue wätsikiwa̱kka̱ rä. 45 Je ki̱ka yis te kte si̱ sha, je ka kuke bas te. 46 ¿Mane bas sha̱ ia̱ yis kjatermi yis dä ji yakei wakbläk ni na? Yis te kte si̱ ne sha ra, ¿jiye ka bas te yis ktä kuke na? 47 Yi rä Säkeklä ja̱mi ra, je te ji sheke̱ Säkeklä te ne ssë. Ata ka bas dä Säkeklä ja̱mi kuna, je ki̱ka ka bas te ji sheke̱ ite je ssë rä. 48 Jera Judío wa te Jesús kúka: —Sá te isha ba rä Samaria wa, ñakäi ba rä kololewa̱ be wa̱, ¿ka je sha sá te rä bulee na? 49 Jera Jesús te ikúka: —Ka yis dä kololewa̱ kuna be wa̱. Yis te rä yis ká ne oloi keka̱. Ata bas te yis kukawa̱ diekjela. 50 Ka yis wakei ki̱ ishene yis me oloi karka̱pa. Ata ekla kaldu je ki̱ ishena rä yis me oloi karka̱pa. Jekäi ije rä sä ktei wabiketsäkksa̱. 51 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yi te yis ktä wawá̱ ra, mik a̱ni ka je duäkwa̱. 52 Jera Judío wa te ikúka: —Jirje sa te isu̱a ra ba rä kololewa̱ be wa̱. Abraham duawa̱, ñaebä jile bata shäk wa duacha̱wa̱, ata ba te ishe yi te ba ktä wawá̱ ra, mik a̱ni ka je wa̱ duewa̱ shka̱l ssënak. 53 ¿Ata ba rä sa ká Abraham tsa̱ta na? Je duawa̱, ñaebä jile bata shäk wa duacha̱wa̱. Ata ¿yi ba rä je je̱k shä jekäi rä na? 54 Jera Jesús te ikúka: —Ikuna yis je̱k oloi kaka̱ ra, je rä ka wata. Ata yis oloi käkka̱ je rä yis Ká, ale bas wa̱ kinak bas Kekläí ni. 55 Ka bas wa̱ ije su̱le, ata yis wa̱ ije su̱le. Yis kuna ishäk ka yis wa̱ ije su̱le ni ra, jera yis dä ka̱yuäk bas käi. Ata yis wa̱ ije su̱le, ñakäi yis te iktä wawe̱. 56 Bas ká Abraham ssëna a̱naa si̱, ije te yis díaí su̱emi ki̱ka. Jekäi ite je su̱a; je te issëwa̱ a̱naa. 57 Jera Judío wa te ikúka: —Ka ba däka̱ba cincuenta año, jera ¿maikäi ba wa̱ Abraham su̱le na? 58 Jera Jesús te ikúka: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka Abraham kunaba yika, yis dä. 59 Je ne ki̱ka ijewa te jak katulaka̱ iwa̱ itiäklä. Ata ije je̱k blawa̱ ijewa yika. Jekäi Templo ska imineju̱mi.

Juan 9

1 Jekäi Jesús damiju̱ ña̱la wà ra, ekla ko̱le ka wä wajuenak kuna su̱a ite. 2 Jera Jesús wa̱ dulanak wa te ichaka iia̱: —Rabí, ¿yi wa̱ je ñak kate ije ko̱naklä ka wä wajuenak kuna rä na? ¿Iwakei wa̱ na, ata ia̱mi wa̱, iká wa̱? 3 Jera Jesús te ikúka: —Ka je ñak kuna iwakei wa̱, ia̱mi wa̱, iká wa̱. Ata je rä ji o̱r Säkeklä ia̱ je kjayinaklä ije ja̱mi. 4 Ka̱wä kalme ji̱a ra, yis kiana yis patkäkté je kja̱nei wa̱k. Ata ka̱tuirmiwa̱, je ke̱i wà yi a̱ni ia̱ ka ji o̱nak ji̱a. 5 Ata jí yis kaldu ji̱a ka̱jiska ra, jera yis dä ka̱ oloi ye ka̱jiska wa ia̱. 6 Je sha ite ukä ska ra, ikjali tjua ishäkä ki̱ je wäjabawa̱ ite, je dölií wà ite je ka wä wajuenak kuna wäbala pacha̱. 7 Jera ite isha iia̱: —Ma cho̱ wä paskuäkni diklä talawa̱klä kie Siloéni ska. (Je kte wà rä patkelemi). Jekäi imineju̱ wä paskuäk; je daju̱ni ra iwäbala wajuena bäi. 8 Jera se̱nak ipája̱mi wa irä, ñakäi yi wa̱ irä su̱nak del jile kaku kiäk irä, jewa te ichaka ñaia̱: —¿Ka je ne rä ale del kätkä jile kaku kiäk rä na? 9 Jera moska te isha; —Je ne irä. Ata isaka te isha: —Ka irä je kuna, ata ijuer ije su̱ta. Ata iwakei te isha: —Yis ne irä. 10 Jera ijewa te ichaka iia̱: —Jera, ¿maikäi bä wä wajuena rä na? 11 Jera ite ikúka: —Ekla kie Jesús, je te döli wäjabawa̱, je wà ite yis wäbala pacha̱. Jera ite isha 'sia̱: ‘Ma cho̱ Siloé ska wä paskuäk.’ Jekäi yis dasta̱na wä paskuäk. Jera yis wä wajuena. 12 Jera ijewa te ichaka iia̱: —¿Me je de? Jera ite ikúka: —Ka 'swa̱ iju̱ñer. 13 Jera ijewa te je bakle ka wä wajuenak kuna je tsa̱mi fariseo wa wäki̱ka. 14 Ka irä jiye kuna ta, Jesús te döli wäjabawa̱, ñakäi iwä wajuewa̱ rä sábado wà ki̱ka. 15 Je ne ki̱ka fariseo wa te iwächakewa̱ maikäi iwäbala wajuena rä käi. Jekäi ite isha ijewa ia̱: —Ite yis wäbala pacha̱ döli wà; jekäi yis wä paskua ra, jera yis wä wajuena. 16 Jera fariseo wa sha̱ te Jesús sha ñaia̱: —Ka je rä patkele kuna Säkeklä wa̱, ka ite sábado dälätse ki̱ka. Ata ijewa sha̱ te isha: —Ikuna ije rä ji yakei wakbläk ra, ¿maikäi ije ia̱ ji o̱r jekäi ijuenaklä ye na? Jekäi ijewa te ibiketsa kju̱awa kju̱awa. 17 Jera etäbä kicha ijewa te je ka wä wajuenak wächakewa̱ni: —¿Ji ni ba wakei te bä wä wajuewa̱k wakei she na? Jera ite ikúka: —Je rä jile bata shäk. 18 Ata Judío wa wa̱ ka ibiketsane ije rä ka wä wajuenak kuna, je ne wä wajuena rä, ata ijewa te je wä wajuele a̱mi irä iká irä kiajaté wächakenak kjepa ijewa te ibiketsa ije ne irä. 19 Jera ijewa te ichaka iia̱: —¿Jí rä bas yaba na? ¿Jí ne rä bas wa̱ yinak iko̱le rä ka wä wajuenak kuna ni rä na? Jera ¿maikäi jira iwä wajuerke̱ na? 20 Jera ijewa te ikúka: —Iyina si̱ je rä sá yaba, iyina si̱ je ko̱le rä ka wä wajuenak kuna. 21 Ata maikäi iwä wajuenani räle je ka ju̱ñer sá wa̱. Yi te iwä wajuewa̱ räle je ka ju̱ñer sá wa̱. Je rä säkenawa̱, je wakei ia̱ ichakö. Iwakei te bas kúkemi. 22 Iká irä ia̱mi irä suanacha̱wa̱ Judío wa yika kju̱ei ijewa te ikúka jekäi rä. Ka irä jiye kuna ta, Judío wa rä ñaje̱rko̱le kja, manele te ishe Jesús dä Säbäkäkksa̱ ni ra, je rä ju̱nakksa̱ ñapaktäklä jui ska. 23 Je ne ki̱ka iká ia̱mi te isha: “Je rä säkenawa̱, je wakei ia̱ ichakö.” 24 Jekäi etäbä kicha jewa te je bakle ka wä wajuenak kuna kiateni. Jewa te isha iia̱: —Säkeklä ne kjeishö kte bäi wà. Ata sá wa̱ iju̱ñer je ditsä rä ji yakei wakbläk. 25 Jera ite ikúka: —Yis wa̱ ka iju̱ñer ije rä ji yakei wakbläk räle, kai räle, ata yis wa̱ jí ebä ne ju̱ñer dä: Säkätä ra ka yis dä wä wajuenak kuna, ata jira yis wä wajuena. 26 Jera jewa te ichakani iia̱: —¿Me ma wá̱ ite rä na? ¿Maikäi ba wäbala wajuewa̱ ite rä na? 27 Jera ite ijewa kúka: —Yis te isha kja bas ia̱, ata ka bas wa̱ issëne. Jera ¿jiye bas te issakle ni? Ata ¿bas ssëna däkwa̱ña ije wa̱ dulanak wa ye na? 28 Jera jewa te ija̱ñetsa te isha: —Ba rä ije ktä kukäk. Ata sá rä Moisés ktä kukäk. 29 Sá wa̱ iju̱ñer iyina si̱ Säkeklä kta Moisés da. Ata ka sá wa̱ ije ju̱ñer maka ije datse̱ räle. 30 Jera je wä wajuele te ijewa kúka: —¿Je rä maikäi na? Ije te yis wäbala wajuewa̱, ata ka bas wa̱ iju̱ñer maka idatse̱ rä. 31 Sa̱ wa̱ iju̱ñer Säkeklä wa̱ ji yakei wakbläk wa ka ktä ssënak, ata yi rä Säkeklä oloitsäk ñakäi ji wa̱k jishtä iki̱ ishena käi, je ne ktä ssë ite rä. 32 Mikle bite rä jira kje ka yi wa̱ issële sa̱ ko̱le ka wä wajuenak kuna je wä wajuewa̱ yi te. 33 Ikuna ije rä ka patkele kuna Säkeklä wa̱ ra, ka je ia̱ ji o̱nak. 34 Jera ijewa te isha: —Ba ko̱le del ji yakei ebä wakbläk ¿maikäi je ia̱ sá pauta̱nak na? Jera ijewa te iju̱aksa̱. 35 Jesús te issa ijewa te iju̱aksa̱, kjepa ite je ku̱ani ra, ite ichaka iia̱: —¿Ba te ditsä yäbei biketsa na? 36 Jera ite ikúka: —Säkekewa, yis ia̱ ishö yi irä yis wa̱ ije biketsäkläpa. 37 Jera Jesús te ikúkani: —Ba wa̱ ije su̱le kja. Je ne ktä kaldu ba ra rä. 38 Jera ite isha Jesús ia̱: —Säkekewa, yie ba biketsa si̱. Jera ije̱tkawa̱ wakte iwäja̱mi. 39 Jera Jesús te isha: —Yis de ka̱jiska rä sä ktei wabiketsäkksa̱, sä ka wä wajuenak kuna wa wä wajuenaklä, ñakäi sä wä wajuenak wa je ianakläwa̱ ka wä wajuenak kuna. 40 Jera fariseo wa sha̱ tso̱ Jesús säkätä ja̱mi wa te je ssa ra, ijewa te ichaka iia̱: —Jera ¿sá rä ka wä wajuenak kuna na? 41 Jera Jesús te ikúka: —Bas kuna ka wä wajuenak kuna ra, jera ka bas dä nui ta. Ata bas te ishe: ‘Sá wä wajuer’, je ki̱ka bas dä nui ta ji̱a.

Juan 10

1 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yi ka baka̱newa̱ oveja kjätkeleksa̱ kjäshtäklä si̱ ska ra, ata ikjawa̱ju̱ kju̱awa ska ra, je wakei rä jakbläk, sa̱ ki̱ssäk jakiblenak ña̱la ki̱. 2 Ata yi kjawa̱ju̱ ikjäshtäklä ska ra, je ne rä oveja kjänanak si̱ rä. 3 Je ia̱ ikjä kukäk te ikjäye ja̱we̱ke̱. Ñakäi je ktä ssë oveja te. Jekäi ite ioveja chakeke̱ ikie ja̱mi; jekjepa ite ijeke̱ksa̱ iektaka. 4 Jekäi ioveja biköle jaksa̱ ite ra, ije mike̱ iwäkse. Jekäi jewa mar iitä ki̱, ijewa wa̱ iktä rä ssënak ki̱ka. 5 Ka oveja minak kju̱awa itä ki̱, ata je yika ijewa julurtkämi, ka ijewa wa̱ kju̱awa wa ktä rä ssële kuna ki̱ka. 6 Jekäi Jesús te ipaka ditsä ia̱ jile she ja̱mi, ata ka ijewa je̱r ko̱ne ji sha ite rä ia̱. 7 Je ne ki̱ka Jesús ktani ijewa ra te isha: “Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yis ne rä oveja kjäkläwa̱ rä. 8 Biköle bakle yis yikaba jewa rä jakbläk wa ebä, sa̱ ki̱ssäk jakiblenak ña̱la ki̱ ebä. Ata je oveja wa wa̱ ka ijewa ktä ssëne. 9 Yis ne rä sä kjäkläwa̱ rä. Yilé kjawa̱ju̱ jeska ra, je rä tsa̱tkenakksa̱. Jekäi ije kjämiwa̱ju̱ dämiksa̱ju̱. Jekäi ite tala ku̱emi. 10 “Jakbläk wa däke̱ rä oveja jakibläk, iktäkcha̱wa̱, iweikäkcha̱wa̱. Ata yis de rä ijewa se̱naklä kseka, ka kseka ebä kuna, ata ise̱naklä bäi si̱. 11 Yis ne rä oveja kjänanak bäi si̱ rä. Oveja kjänanak bäi rä je̱k ju̱akksa̱ duäkwa̱ oveja tsa̱tkenakläksa̱. 12 Ata oveja kjänanak to̱nak, ka je rä iwakei si̱ kuna, ka je rä ikjänanak si̱ kuna. Jekäi mika̱ je te lobo su̱a idaju̱ ra, ite oveja jeke̱wa̱ta̱na, iturke̱mi iyika. Jekäi lobo te oveja kteke̱, je te isaka juluwe̱tkeke̱mi iyika. 13 Ikjänanak tu̱rke̱mi ije rä to̱nak ebä ki̱ka, ñakäi ka je je̱r ja̱mi oveja dälär kuna ki̱ka. 14 “Yis ne rä oveja kjänanak bäi si̱ rä. Yis wa̱ yis oveja rä su̱nak, ñakäi yis oveja wa̱ yis dä su̱nak. 15 Je rä jishtä Sa Ká wa̱ yis dä su̱nak, ñakäi yis wa̱ ije rä su̱nak käi. Jekäi yis dä je̱k ju̱akksa̱ duäkwa̱ yis oveja tsa̱tkenakläksa̱. 16 Yis wa̱ oveja saka tso̱, ka je rä jí oveja kjätkele tso̱ wa kuna. Yis kiana ijewa jäkté ñaebä. Jewa te yis ktä ssëmi. Jekäi oveja biköle dämiwa̱ eyaka yebä, kjänanak ta eklabä. 17 Yis Ká wa̱ yis shka̱l. Ka irä jiye kuna ta, yis dä je̱k ju̱akksa̱ duäkwa̱, je ukä ska yis je̱käkläka̱ni se̱nakni. 18 Yi a̱ni ia̱ ka yis kota̱nakwa̱ kuna, ata yis wakei je̱k ju̱ake̱ksa̱ duäkwa̱. Jekäi yis ia̱ ka̱ tso̱ yis je̱k ju̱akläksa̱ duäkwa̱, ñakäi yis ia̱ ka̱ tso̱ yis je̱käkläka̱ni se̱nakni. Yis ia̱ je ka̱wei ma̱ rä yis Ká te. 19 Jera Jesús te jekäi isha bata ki̱ka Judío wa ñabalabutsaksa̱ni. 20 Jekäi chu̱li̱i̱ te isha: —Je rä kololewa̱ be wa̱. Je rä yuletelewa̱. ¿Jiye bas te ije ktä ssëke̱ ji̱a rä na? 21 Ata moska te isha: —Ikuna ije rä kololewa̱ be wa̱ ra, jera ka ije ia̱ uta̱nak jekäi. ¿Maikäi be ia̱ ka wäbala wajuenak kuna bäirni na? 22 Templo siki teleni mikle je ke̱i kjewa̱klä dewa̱ni. Je rä ka̱ tse̱l ke̱i wà. 23 Jera Templo juitä ki̱ ju yöle jarbe kie Salomón ni, je niki̱ka Jesús shkä kaldu. 24 Jera Judío wa te Jesús kjä butrawa̱ te ichaka iia̱: —¿Bikö sá kiana iki̱ssäk ba wa̱ ishäklä sá ia̱ rä na? Ba rä Säbäkäkksa̱ ra, ishöka̱ sá ia̱ bulee. 25 Jera Jesús te ikúka: —Je rä yile kja yis wa̱ bas ia̱, ata ka bas wa̱ yis ktä kolone iyina si̱ ye. Ñakäi yis te ji we̱ke̱ kju̱awa yis Ká kie oloi ja̱mi, je te ikjasheke̱ yi yis dä. 26 Ata ka bas wa̱ je biketsane, bas dä ka yis oveja wa kuna ki̱ka. 27 Yis oveja wa te yis ktä ssëke̱; ñakäi yis wa̱ ijewa rä su̱nak. Jekäi ijewa mike̱ yis itä ki̱. 28 Yie ijewa ia̱ se̱ne jekjeye me̱ke̱. Je ki̱ka ka ijewa rä weikanakcha̱wa̱ kuna mik a̱ni; ñakäi yi a̱ni ia̱ ka ijewa bakanakksa̱ yis jula na. 29 Yis Ká ijewa ma̱k yis ia̱, je rä biköle tsa̱ta. Je ki̱ka yi a̱ni ia̱ ijewa ka bakanakksa̱ Sa Ká jula na. 30 Yis irä Sa Ká irä je rä etka yebä. 31 Jera etäbä kicha Judío wa te jak katulaka̱ni iwa̱ Jesús tiäklä. 32 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Yis te ji wá̱ bäi ta̱i bas wäna jishtä Sa Ká te yis paka iwa̱k käi. ¿Je sha̱ mane bata ki̱ka bas te yis kteke̱wa̱ jak wà rä na? 33 Jera Judío wa te ikúka: —Ka sá te ba tie jak wà rä ji o̱le bäi ba wa̱ ki̱ka kuna, ata ba kta yakei Säkeklä ukä ja̱mi kju̱ei, ñakäi ba rä ditsä ebä, jeiräta ma je̱k shä ba rä Säkeklä ni je kju̱ei. 34 Jera Jesús te ijewa kúka: —Ata ¿ka bas ka̱wei ki̱ka iyöle te ishe rä: ‘Yie isha bas dä säkeklä wa ni na?’ 35 Jekäi kte yöle rä ka tse̱nakju̱mi kuna. Jekäi ikuna rä yi ia̱ Säkeklä ktä rä me̱le je wakwa sha ite säkeklä wa ni ra, 36 jera ¿maikäi ale Sa Ká wa̱ kolole patkeleté iwa̱ ka̱jiska, je she bas te iktäke̱ yakei Säkeklä ukä ja̱mi, je ite isha: ‘Yis dä Säkeklä yaba’ ni je bata ki̱ka rä na? 37 Jekäi yis Ká te yis paka ji wa̱k je ka o̱ne yis wa̱ ra, ke yis biketsa. 38 Ata ka bas wa̱ yis ktä biketsane iyina si̱ ra, jera wë bas ku̱ yis biketsö yis Ká te yis paka iwa̱k je we̱ke̱ yis te ki̱ka. Jekäi ra bas je̱r ko̱rmi, ñakäi bas te ibiketsemi Sa Ká rä yis ja̱mi, ñakäi yis dä Sa Ká ja̱mi. 39 Ñerä etäbä kicha Judío wa te Jesús kukeke̱wa̱, ata ikjaksa̱ju̱ ijewa yika. 40 Jekäi imineju̱mii Jordán a̱mi kata mai Juan wa̱ sä wäokle säkätä ska. Jeka ise̱na. 41 Jeska chu̱li̱i̱ date iwäki̱. Jera ijewa te isha: —Ñera Juan säwäukewa̱k wa̱ ka ji o̱le kju̱awa kuna ijuenaklä ye. Ata jini ije te Jesús ktei sha je biköle rä iyina si̱. 42 Jekäi jeska chu̱li̱i̱ te Jesús biketsa.

Juan 11

1 Ekla kie Lázaro duärawa̱. Je se̱r dä jukläyäkä tsi̱ne Betania ska. Jeska María irä iel Marta irä se̱r dä. 2 Je María ne rä ale Säkekewa klä ki̱ka perfume tkäkju̱mi rä, ñakäi iklä pasikäk itsa̱ku̱ kä wà rä. Lázaro, ale duärawa̱, je rä ijewa jäke. 3 Ñerä ikuta wa te kte patkami Jesús ia̱ jikäi: —Säkekewa, ma wa̱ shka̱ta duärawa̱. 4 Ata Jesús te issa ra, ite isha: —Je duë ia̱ ka iduäkwa̱ kuna, ata je duë rä Säkeklä oloi kanakläka̱, je wà Säkeklä yaba oloi kanakläka̱. 5 Jesús wa̱ Marta irä iel irä, Lázaro irä jewa shka̱l dä ta̱i. 6 Ata ite issa Lázaro duärawa̱ ra, jera ise̱na ji̱a ka̱ böiki ikatke ska. 7 Je ukä ki̱ ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Sä shkäni etäbä kicha Judea ke̱i ska. 8 Jera ijewa te isha iia̱: —Rabí, ata jí kukjuna Judío wa te bä kteke̱wa̱ kia jak wà. ¿Jera ma mike̱ni jeska na? 9 Jera Jesús te ikúka: —¿Ka irä ka̱piana rä doce hora na? Jekäi sa̱ me shkä ka̱piana ra, ka sa klasku tkenakwa̱. Ka irä jiye kuna ta, ka̱ oloi tso̱ ka̱jiska je wà sä wä wajuerke̱. 10 Ata sa̱ me shkä ka̱tuil na ra, jera sä rä klasku tkenakwa̱, ka sä wäna ka̱ oloi juer ki̱ka. 11 Jesús te je sha e̱ná ra, jera ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Sa̱ wa̱ shka̱ta Lázaro kapawa̱, ata yis maju̱mi ishki̱wa̱kni. 12 Jera iwa̱ dulanak wa te isha iia̱: —Säkekewa, ikuna ikapawa̱ irä ra, tsi ibäirka̱ni. 13 Jesús te rä Lázaro duawa̱ ne sha, ata ijewa te je biketsa ite rä sä käpä si̱ ne sha. 14 Je ki̱ Jesús te ijewa ia̱ ishaka̱ bulee: —Lázaro duawa̱. 15 Ata yis ssëna a̱naa ka yis katke kuna jeska ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, je rä kianak bas ia̱, bas wa̱ yis biketsäklä. Jeiräta sä shkä iwäki̱. 16 Jera iwa̱ dulanak Tomás kie etkä Ko̱lo̱ ni, je te isha isaka Jesús wa̱ dulanak wa ia̱: —Sä shkä ira duäkcha̱wa̱ña. 17 Jesús demiju̱ ra, ite iju̱ña Lázaro itäbinawa̱ kja cuatro día. 18 Betania rä alemana Jerusalén ska tres kilómetro kjena. 19 Jekäi Judío wa demi chu̱li̱i̱ Marta irä María irä je̱r pabläk, ijäke duawa̱ ki̱ka. 20 Ñerä Marta te iju̱ña Jesús daju̱ ra, jera imineju̱ iña̱le̱i tsa̱k, ata María a̱ta̱na ju ska. 21 Jera Marta te isha Jesús ia̱: —Säkekewa, ikuna ba katkepa jiska ra, ka yis jäke dunewa̱. 22 Ata yis wa̱ iju̱ñer del maitjä ji biköle kieke̱ ba te Säkeklä ia̱ je me̱mi ite ba ia̱. 23 Jera Jesús te isha iia̱: —Bä jäke shki̱rmika̱ni. 24 Jera Marta te isha: —Yis wa̱ iju̱ñer ije shki̱rmika̱ni rä mika̱ biköle shki̱rke̱ka̱ni sa̱ ke̱i bata jekje ska. 25 Jera Jesús te ikúka: —Yis ne rä sa̱ shki̱wa̱kka̱ni rä, yis ne rä se̱ne kseka rä. Jekäi mane yis biketsäk wa duawa̱ ra, jewa se̱rmi ji̱a. 26 Je su̱ta bena yi tso̱ ji̱a kseka wa te yis biketsa ra, mik a̱ni ka jewa duäkcha̱wa̱. ¿Ba te je kte biketsa na? 27 Jera ite ikúka: —Säkekewa, jekäi irä, yis te ibiketsa iyina si̱ ba ne rä Säbäkäkksa̱ rä, Säkeklä yaba rä, ale däke̱ju̱ ka̱jiska rä. 28 Marta te jekäi isha ra, imineju̱ iel María kiäk. Jera ite isha iia̱ jakika: —Sapaktäk deju̱. Je te ba kia. 29 María te je ssa ra, ije̱kaka̱ plaa mineju̱mi iwäki̱. 30 Jera ka Jesús dämiba je ju tso̱ elkje ska, ata ikaldu ji̱a mai Marta te iku̱a ska. 31 Jera Judío wa kajali María ra ju naka ije̱r pabläk te isu̱a ije̱kaka̱ plaa mineju̱ ra, jera ijewa minejulumi iitä ki̱. Ijewa te ibiketsa imineju̱ rä sa̱ nu̱l bläklä ska ji̱ak. 32 Jekäi María demi Jesús kaldu ska te isu̱a ra, ije̱k ja̱wa̱mi plaa wakte iklä säkätä ja̱mi te isha iia̱: —Säkekewa, ikuna ba katkepa jiska ra, ka yis jäke dunewa̱. 33 Jesús te María ji̱ake̱ su̱a, ñaebä Judío wa de ira wa ji̱ate jela su̱a ra, issënawa̱ shi̱ana, ije̱r ianawa̱ ta̱i. 34 Jera Jesús te ichaka ijewa ia̱: —¿Mai bas te iblawa̱ rä na? Jera ijewa te ikúka: —Säkekewa, sä shkä isu̱ak. 35 Jera Jesús ji̱aksa̱. 36 Je ne ki̱ka Judío wa te isha ñaia̱: —Ije su̱o. Je rä iwa̱ shka̱ta ta̱i. 37 Ata moska te isha: —Ije te ale ka wä wajuenak kuna je wä wajuewa̱ ra, ¿maikäi ka je ia̱ ji o̱r ka Lázaro duäkläwa̱ ye rä na? 38 Jera Jesús ssënawa̱ni shi̱ana. Jekäi idemi sa̱ nu̱l bläklä ska. Je rä ishäkä wä ja̱r kjäitäle jak wà. 39 Jera Jesús te isha: —Jak tso̱ ju̱omi. Ata je duawa̱ kuta Marta te isha: —Säkekewa, ije jalanaka̱ kja nu̱u̱, je wa̱ ka̱ tso̱ cuatro día ki̱ka. 40 Jera Jesús te isha iia̱: —Ata ¿ka yis wa̱ iyine ma ia̱ ma je̱r ja̱no ra, ba te Säkeklä te ji we̱ baa su̱emini na? 41 Jera ijewa te jak tsa̱ju̱ami. Jera Jesús wäkaka̱ jöikje te isha: —Wekte ba ra Papá, ba te yis ktä ssa ki̱ka. 42 Yis wa̱ iju̱ñer ba te yis ktä ssë maitjä. Ata yie ishe jikäi, yis säkätä ja̱mi tapar tso̱ wa wa̱ issäklä, ijewa wa̱ ibiketsäklä iyina si̱ ba ne wa̱ yis patkeleté rä. 43 Ite je sha e̱ná ra, jera ia̱na täkii: —Lázaro, bä kuteksa̱. 44 Jera je dulewa̱ deksa̱ju̱ klä pabutälewa̱ jula pabutälewa̱ sua kukäla wà, ñakäi wä pabutälewa̱ sua kukä saka wà. Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Ipayöksa̱ni, ijöwa̱ minak. 45 Ñerä Judío wa dele María wäki̱ka wa te ji wá̱ Jesús te je su̱a ra, jewa sha̱ chu̱li̱i̱ te Jesús biketsa. 46 Ata moska minemi fariseo wa wäki̱, jewa te ji wá̱ Jesús te pakani. 47 Je ki̱ka chui tsa̱ku̱i wa irä, fariseo wa irä, jewa te Sanedrín wa tapawa̱wa̱. Jeska ijewa te ichaka ñaia̱: —¿Me sa te iwe̱ na? Ije te ji we̱ke̱ ta̱i ijuenaklä ye. 48 Jekäi sa te ije jawa̱ bitaba ra, jera biköle te ije biketse mar. Jekjepa ra Roma wa dämijulu sa̱ ka̱kiäklä jui irä, sä ditsei wä irä, weikäkcha̱wa̱. 49 Jera ijewa sha̱ kie Caifás, je rä chui wa tsa̱ku̱i je año wà, je te isha ijewa ia̱: —Ka bas wa̱ ji a̱ni ju̱ñer. 50 Ka bas wa̱ ibiketsane saje wa ia̱ ra bäi si̱ rä eklabä me duäwa̱ sajewa biköle säkei ye, ka saje ditsei wä kalabe tuanakläwa̱ ye. 51 Jekäi ite isha rä ka iwakei je̱r wà kuna. Ata ije rä chui wa tsa̱ku̱i je año bala na ki̱ka, ite ibata shaba jishtä Jesús kiana duäkwa̱ ijewa biköle säkei ye rä käi. 52 Ata ka ijewa ditsei wä ebä säkei ye kuna, ata ñakäi Säkeklä yabala tso̱ bala butsäle ka̱ biköle ska jewa biköle tapanakläwa̱ etka yebä. 53 Jekäi je día skami ijewa te ibiketsaksa̱ Jesús ktäkwa̱. 54 Je ki̱ka ka Jesús shkene ji̱a su̱nak yile wa̱ käi Judío wa sha̱na, ata ije̱k tsa̱ju̱ami kju̱awa demi jukläyäkä kie Efraín ska. Je ke̱i rä alemana ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. Jeska ise̱na iwa̱ dulanak wa ra. 55 Judío wa wa̱ Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä je ke̱i tkenawa̱. Je ki̱ka Judío wa dar je ke̱i biköle ska minejulumiba chu̱li̱i̱ Jerusalén ska je̱k siki tewa̱k, je ke̱i kjewe̱ mar yika. 56 Jewa te Jesús yule rami. Jekäi idäke̱ Templo ska ra, ite ichakeke̱ ñaia̱: —¿Maikäi irä bas ia̱ ra? ¿Ka idäk ike̱i kjewa̱k na? 57 Ñerä chui tsa̱ku̱i wa irä, fariseo wa irä, jewa wa̱ ka̱wei me̱le rä manele te iju̱ña mai Jesús katke ra, je wa̱ ibata shäklä ijewa ia̱, ijewa wa̱ ikukäkläwa̱.

Juan 12

1 Jekäi Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä sher ji̱a seis día ra, Jesús demiju̱ Betania ska mai Lázaro katke ska. Ije ne rä ale shki̱leka̱ni Jesús wa̱ dulecha̱wa̱ wa sha̱na rä. 2 Jeska ijewa te jile äliwa̱ Jesús ia̱. Je wachewa̱ Marta te. Jeska Jesús da ñatululewa̱ yäkäk wa sha̱na Lázaro kalmeña. 3 Ñerä María te perfume yöle nardo wak si̱ wà säkei ta doloiebä je tsa̱ksa̱ una libra. Jekäi je tkaka̱ ite Jesús klä ki̱ka, pasikani ite itsa̱ku̱ kä wà. Je te ju ja̱r kalabe jalawa̱ka̱ ja̱ma̱a̱. 4 Jekäi Jesús wa̱ dulanak wa ekla Judas Iscariote wa, je ne te iju̱emiksa̱ ikukäkwa̱ wa ia̱ rä, je te isha: 5 —¿Jiye ka je perfume wato̱neju̱mi tresciento denario kjena säkei me̱nak ka jita wa ia̱ rä na? 6 Ka iwa̱ je yine rä ije̱r ja̱mi ka jita wa dälärke̱ ki̱ka kuna, ata ije rä jakbläk ne ki̱ ite jekäi isha rä. Ka irä maikäi kuna ta, ije ne rä ijewa inaklä jui tsa̱k rä, ata je te ijierke̱ ina je kaku jakibleke̱. 7 Jera Jesús te isha: —Ije jöwa̱ bitaba. Je bla ite rä wao̱nak yis itäbir mar díaí wà. 8 Ka irä jiye kuna ta, del ka jita wa tso̱ bas sha̱na rä, ata yis je ka se̱nak del bas sha̱na. 9 Judío wa chu̱li̱i̱wa̱ te iju̱ña Jesús katke Betania ska ra, jera iminejulumi jeka, ka Jesús ebä su̱ak kuna, ata iwa̱ Lázaro shki̱leka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na iwa̱ je su̱ak ñaebä. 10 Ata chui tsa̱ku̱i wa te iwabiketsaksa̱ ñaebä Lázaro ktäkwa̱. 11 Ka irä jiye kuna ta, je shki̱leka̱ni bata ki̱ka Judío wa chu̱li̱i̱ ñabutsäte ijewa yika Jesús biketsäk. 12 Bulirishtä ra je chu̱li̱i̱wa̱ dele Jerusalén ska ike̱i kjewa̱k jewa te iju̱ña Jesús daju̱. 13 Jekäi ijewa te jäyuk kä tia, je wäkseka iminejulumi iña̱le̱i tsa̱k. Jewa te ikjeisha a̱le täkii: “¡Hosana! Bäije ale daju̱ Säkekewa kie ja̱mi rä, ale Israel wa tsa̱ku̱i rä.” 14 Jera Jesús te burro yaba ku̱a, je ki̱ ije̱tkaka̱. Je rä iyöle katke käi: 15 “Yaba busi Sión, ke ba suana ji yika; isu̱o, ba tsa̱ku̱i daju̱té je̱tkeleka̱ burro yaba ki̱ka.” 16 Je o̱na ke̱i ska ra Jesús wa̱ dulanak wa ka je̱r ko̱ne iia̱. Ata Jesús oloi kanaka̱ kjepa ijewa je̱r ku̱a ite ra jekäi io̱na je rä ije ne ktei yöle, ñakäi je kte te ishe ssëta ditsä te iwa̱ iia̱ rä. 17 Ditsä tso̱ Jesús da iwa̱ Lázaro kileksa̱ ishäkä wäja̱r naka iwa̱ ishki̱leka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na ra, jewa te je ktei pakani. 18 Je ne ki̱ka je ditsä chu̱li̱i̱ minejulumi Jesús ña̱le̱i tsa̱k rä. Ka irä jiye kuna ta, jewa te issa Jesús te jekäi iwá̱ ijuenaklä ye ki̱ka. 19 Ata fariseo wa te isha ñaia̱: —¡Isu̱o! Itjä ka bas wao̱r. Ñera biköle marmi ijebä ra. 20 Je ditsä delemi Jerusalén ska Säkeklä oloitsäk ale ike̱i kjewe̱ marmi ska, jewa sha̱na Griego wa tso̱. 21 Ijewa demi Felipe wäki̱. Felipe dar Betsaida ska, je rä Galilea ke̱i ska. Ije ia̱ ijewa te isha pjoo: —Säkekewa, sá kiana Jesús su̱ak. 22 Jera Felipe mineju̱ je bata shäk Andrés ia̱. Jekäi Andrés mineju̱ Felipe ra je bata shäk Jesús ia̱. 23 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Ike̱i dewa̱ kja ditsä yäbei oloi kanakläka̱. 24 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ke trigo wädoloi ja̱nowa̱pa ishäkä ki̱ka duäkwa̱ ra, jera maitjä irä etka wä ebä. Ata iduawa̱ ra, jera ije̱rmika̱ wänak ta̱i. 25 Je su̱ta yi je̱k shka̱li̱bla ra, je rä weikanakwa̱. Ata yi je̱k dokoitsa ka̱jiska ra, je rä ije̱k tsa̱tkaksa̱ se̱nak jekjeye. 26 Yilé ssëna yis kja̱nei wa̱k ra, je kiana minak yis da. Jekäi ra mai yis katke ska, yis kja̱nei wa̱k kätkämiña. Yilé te yis kja̱nei we̱ke̱ ra, jera yis Ká te je oloi kemika̱. 27 “Jira yis je̱r ianawa̱ ta̱i. ¿Ata jiräni yie ishe na? ‘¿Papá, yis bäköksa̱ jí hora yika ni na?’ Ata je ne ye yis de jí hora ska rä. 28 Papá, ba kie oloi köka̱pa.” Jera kte ssënaté ka̱jöir, te isha: —Yis te ioloi kaka̱ kja, ata yis te ioloi kemika̱ni etäbä kicha. 29 Ñerä chu̱li̱i̱ tapar tso̱ jeska wa te je ssa ra, jera moska te isha ñaia̱: —Tala ne bulana rä. Ata isaka te isha: —Ángel ne kta Jesús da rä. 30 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Je kte ssënaté rä wata ye bas ne ia̱; ka je rä yis ia̱ kuna. 31 Jira ka̱jiska wa ktei wabiketsarmiksa̱, jira ka̱jiska tsa̱ku̱i ju̱rmiksa̱. 32 Ata mika̱ yis tkenaka̱ ka̱sha̱ ki̱ka ra, yie biköle ssëwe̱mi däkwa̱ yis ja̱mi. 33 Ije te isha jekäi wà rä ditsä wa̱ iju̱ñaklä jishtä ije duämiwa̱ rä. 34 Jera ditsä te isha: —Sá wa̱ issële ka̱wei yöle te ishe rä Säbäkäkksa̱ se̱rmi rä jekjeye. ¿Jera maikäi ba te ishe ditsä yäbei kiana tkenakka̱ ka̱sha̱ ki̱ ni na? Ata yibä je ditsä yäbei rä na? 35 Jera Jesús te ikúka: —Ka̱ oloi ñirmi ji̱a elkje bas sha̱na. Jekäi ka̱ oloi tso̱ ji̱a ra, bas shkä ebä, ka ka̱tuil wa̱ bas kukäkläwa̱ kuna. Ata yi shkäke̱ ka̱tuil na ra, ka iwa̱ iju̱ñer maka imar dä. 36 Ata je ka̱ oloi tso̱ ji̱a bas sha̱na ra, jera je ka̱ oloi biketsö bas ku̱ bas däkläwa̱ je ka̱ oloi yäbeila ye. Jesús te isha e̱ná jekäi ra, ije̱k butsaju̱mi je̱k blawa̱ ditsä yika. 37 Jesús wa̱ ji o̱le kju̱awa ijuenaklä ye ijewa wäna ta̱i, ata maitjä ka ijewa wa̱ je biketsane kuna. 38 Je rä io̱nakläpa jishtä jile bata shäk Isaías te isha käi. Je te isha: “Säkekewa, ¿yi te sä ktä kuka na? Säkekewa, ¿yi ia̱ ba jula täkili kjayile rä na?” 39 Je ki̱ka ka ijewa ia̱ ije biketsanak. Ka irä jiye kuna ta, Isaías te ietkä sha ji̱a rä: 40 “Ite ijewa iawa̱cha̱wa̱ ka wä wajuenak kuna, ñakäi ite ijewa je̱r doloi tewa̱cha̱wa̱. Je rä ka ijewa wä wajuenaklä kuna, ka ijewa je̱r na ji däkläwa̱ kuna, ka ijewa je̱rike manenakläksa̱ kuna, ka yis wa̱ ijewa bäinewa̱klä ye.” 41 Isaías te jekäi isha rä. Ka irä jiye kuna ta, ite ije oloi su̱a ki̱ka, jekäi ite ije paka. 42 Jeiräta Judío wa chu̱li̱i̱ te Jesús biketsa. Ñakäi itsa̱ku̱i wa sha̱ manele te ibiketsa. Ata ka iwa̱ iyineka̱ kuna yi a̱ni ia̱, isuanacha̱wa̱ fariseo wa yika iö itulurksa̱ ñapaktäklä jui ska ki̱ka. 43 Ka irä jiye kuna ta, ijewa ki̱ ishena ditsä me sä kjeishäpa Säkeklä me sä kjeishäpa je tsa̱ta. 44 Jera Jesús te isha täkii: “Yi te yis biketsa ra, ka je wa̱ yis ebä biketsane kuna, ata yis patkäkté ne biketsa ite rä. 45 Jekäi manele te yis su̱a ra, je rä sa̱me̱ishärä yis patkäkté ne su̱a ite rä käi. 46 Yis de ka̱jiska rä ka̱ oloi ye, yis biketsäk wa biköle ka se̱naklä kuna ji̱a ka̱tuil na. 47 Mane yis ktä ssäk wa wa̱ ka yis ktä dälätsane ra, jera ka yis wa̱ ije ktei wabiketsanaksa̱ buka̱nak kuna. Ka irä jiye kuna ta, ka yis de ne rä ka̱jiska wa ktei wabiketsäkksa̱ buka̱nak kuna, ata yis de rä ka̱jiska wa tsa̱tkäkksa̱. 48 Ata mane yis dokoitsäk wa, ñakäi ka yis ktä kukäk kuna wa, jewa rä ktei wabiketsäkksa̱ ta. Ale kte yile yis wa̱; je ebä te iktei wabiketsemiksa̱ sa̱ ke̱i bata jekje ra. 49 Ka irä jiye kuna ta, ka yis wa̱ kte yine rä yis wakei je̱r wà kuna, ata Sa Ká yis patkäkté je wakei te yis ia̱ ka̱wei ma̱ jishtä yis kiana ishäk käi, jini yis kiana ipakäk käi. 50 Yis wa̱ iju̱ñer ije wa̱ ka̱wei me̱le je oloi ja̱mi sa̱ se̱rmi jekjeye, jekäi ji sheke̱ yis te je rä jiräni Sa Ká wa̱ yis ia̱ ji yile je ja̱mi bulee.”

Juan 13

1 Säktäkwa̱ bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä tkenawa̱ kja ra, Jesús wa̱ iju̱ñer ihoraí dewa̱ iminakläju̱ ka̱jiska däkmi Sa Ká wäki̱. Ije wa̱ iwakei ja̱mi wa tso̱ ka̱jiska jewa rä shka̱li̱blenak, jekäi ite ijewa shka̱li̱bla ma rä ibata jekje. 2 Jekäi ka̱tuinawa̱ ra ijewa yäkä kajali. Jera Judas, Simón Iscariote wa yaba, je̱r ssëwa̱ kja be tsa̱ku̱i te Jesús ju̱akksa̱ ikukäkwa̱ wa ia̱. 3 Ata Jesús wa̱ iju̱ñer Sa Ká wa̱ ji biköle rä ju̱leksa̱ ije ia̱ iwa̱ ju̱ñenak. Ñakäi irä patkeleté Säkeklä wa̱, je maju̱mini Säkeklä wäki̱ka, je ju̱ñer iwa̱. 4 Jekäi ije̱k duaka̱ iyäkä tso̱ ska te ije̱k ki̱ shönak ya ju̱ami, jekäi ite paño mu̱awa̱ ikipa ja̱mi. 5 Jera ite diklä tia u̱ yaka yöle naka, je wà ite iwa̱ dulanak wa klä paskuami, je pasikani ite paño mo̱lewa̱ ikipa ja̱mi wà. 6 Ñerä ideju̱ Simón Pedro kalme ska ra, je te isha iia̱: —Säkekewa, ¿ba te yis klä paskueke̱ na? 7 Jera Jesús te ikúka: —Ji we̱ke̱ yis te, ka je ia̱ ba je̱r ko̱ne jira, ata je̱na je̱na ra, je te ba je̱r ku̱emi. 8 Ata Pedro te isha: —Ka yie ka̱ me̱ ba wa̱ yis klä paskuäklä mik a̱ni. Jera Jesús te ikúka: —Ka yis wa̱ ba klä pasuka̱ne ra, jera ka ba rä yis ja̱mi kuna. 9 Jera Simón Pedro te isha: —Säkekewa, jera ke yis klä ebä paskua, ata ñakäi yis jula irä yis tsa̱ku̱ irä paskuö. 10 Jera Jesús te isha: —Sä rä okle kja ra, ka jiye sä shene ji̱a ukäk. Ata sä klä ebä ne sherke̱ pasuka̱nak rä, je ekta rä yëë ki̱ka. Bas dä yëë, ata ka bas bena rä yëë kuna. 11 Jesús wa̱ iju̱ñer yibä te iju̱emiksa̱ ikukäkwa̱ wa ia̱ rä. Je ki̱ka ite isha: “Bas bena rä ka yëë kuna.” 12 Ñerä Jesús te ijewa klä paskua e̱ná ra, ite iwa̱ shönak je̱k ki̱ jiawa̱ni je̱k baklawa̱ni yäkäk, jera ite ichaka ijewa ia̱: —¿Bas je̱r ku̱a je yis te iwá̱ te na? 13 Bas te yis kie Sapaktäk ni, Säkekewa ni. Jera je sha bas te rä bäi, yis dä jekäi ki̱ka. 14 Jeiräta yis bas Paktäk bas Säkekewaí ne te bas klä paskua rä ra, je su̱ta bas kiana ñaklä paskuewa̱k. 15 Yis te je wá̱ rä bas wa̱ mablenak, bas wa̱ iwa̱klä jishtä yis te iwá̱ bas ia̱ käi. 16 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, kjanaklä rä ka iblui tsa̱ta kuna, je su̱ta yi rä patkeleté je rä ka ipatkäkté tsa̱ta kuna. 17 Jekäi bas te je ju̱ña, je wawá̱ bas te ra, bäije bas dä. 18 Ka yis wa̱ bas bena yine kuna. Mane wa rä kolole yis wa̱ jewa ju̱ñer yis wa̱. Ata ishena o̱nak jishtä kte yöle te ishe käi: “Pan ñak yis daña, je klä ñak kaka̱ni ji wa̱k yis ukä ja̱mi.” 19 Jira yie je she ka io̱rba yikaba. Je rä mika̱ je o̱na ra bas wa̱ ibiketsäklä yis ne irä. 20 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yi te yis wa̱ patkele kiawa̱ ra, je rä ite yis ne kiawa̱ rä; jera yi te yis kiawa̱ ra, je rä ite yis patkäkté ne kiawa̱ rä. 21 Jesús te jekäi isha e̱ná ra, jera ije̱r ianawa̱ ta̱i te ishaka̱: —Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas sha̱ ekla te yis ju̱emiksa̱. 22 Je ki̱ka iwa̱ dulanak wa ñasu̱a bena, ka iwa̱ iju̱ñer manebä si̱ sha ite rä. 23 Jera jewa sha̱ ekla, ale Jesús wa̱ shka̱ta, je kalme je̱k ku̱lewa̱ Jesús pja̱ ja̱mi, 24 je je̱r ku̱a Pedro te julasku bata wà iwa̱ ichakäklä Jesús ia̱ manebä sha ite rä í̱. 25 Jera je je̱k ku̱wa̱wa̱ Jesús je̱r bata ja̱mi, te ichaka iia̱: —Säkekewa, ¿yibä irä na? 26 Jera Jesús te ikúka: —Mane ia̱ yis te pan nu̱we̱ che̱ mar da ra, je ne irä. Jekäi ite pan nu̱wa̱cha̱, cha̱mi ite Judas, ale Simón Iscariote wa yaba ia̱. 27 Judas te je pan ñara, jera ñawäsaka Satanás kjawa̱ Judas ja̱rka. Jera Jesús te isha Judas ia̱: —Ji we̱ke̱ ba te, je wo̱ mane mane. 28 Jera ñatululewa̱ yäkäk wa mane a̱ni ka je̱r ko̱ne iia̱ jiye ite jekäi isha iia̱ rä. 29 Ata Judas ne wa̱ ijewa inaklä jui tso̱ rä, je ki̱ka ijewa manele te ibiketsa Jesús te isheke̱ iia̱ rä: “Jile sherke̱ sa̱ wa̱ ike̱i kjewa̱klä je tju̱o” iräle, ata ite ipatkeke̱ jile ma̱k ka jita wa ia̱ iräle. 30 Jekäi ite je ña e̱ná ra, imineju̱mi. Jera ka̱tuinawa̱ kja. 31 Judas mineju̱ kja ra, jera Jesús te isha: —Jira ditsä yäbei oloi karmika̱, jekäi je wà Säkeklä oloi karmika̱. 32 Je wà Säkeklä oloi kanaka̱ ra, jera ñaebä Säkeklä te ije oloi kemika̱ iwakei ra. Je oloi kemika̱ ite rä plaa. 33 Yabala rikä wa, yis se̱rmi ji̱a berbena bas da. Bas te yis yulemi, ata yie ishe bas ia̱ jishtä yis wa̱ iyile Judío wa ia̱ käi: ‘Mai yis ma rä jeska ka bas däkmi.’ 34 Jira yis te ka̱wei spa̱na me̱ bas ia̱, je rä bas ñashka̱li̱blö. Jishtä yis te bas shka̱li̱bla käi, bas ñashka̱li̱blö. 35 Jekäi bas ñashka̱li̱bla ra, je wà biköle te isu̱emi bas dä yis wa̱ dulanak wa. 36 Jera Simón Pedro te isha Jesús ia̱: —Säkekewa, ¿maka ba maju̱ rä? Jera Jesús te ikúka: —Mai yis ma rä, jeska ka ba kjäk yis itä ki̱ jira, ata je̱na je̱na ra bä kjämi yis itä ki̱ jeska. 37 Jera Pedro te ichaka iia̱: —Säkekewa, ¿jiye jí kje ra ka yis kjäk ba itä ki̱ na? Yis je̱k ju̱amiksa̱ ba kju̱ei. 38 Jera Jesús te ikúka: —¿Ba je̱k ju̱amiksa̱ duäkwa̱ yis kju̱ei na? Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe ba ia̱, ka oshkoro a̱rka̱ba yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatäbä kicha ka ba wa̱ yis su̱le ni.

Juan 14

1 Ke bas je̱r iana. Bas te Säkeklä biketse käi, bas ku̱ yis biketsö ñaebä. 2 Yis Ká ju ska ija̱r bala tkeleksa̱ tso̱ ta̱i. Ke ikuna jekäi ra, ka yis wa̱ iyinak. Yis maju̱ ka̱ yuläkba bas ia̱. 3 Jekäi yis maju̱ te ka̱ yula bas ia̱ ra, jera yis däni bas jäkmi yis da. Je rä bas se̱naklä mai yis katke rä ska. 4 Bas wa̱ mai yis maju̱ je ju̱ñer, ñakäi bas wa̱ je ña̱le̱i ju̱ñer. 5 Jera Tomás te isha iia̱: —Säkekewa, ka sá wa̱ iju̱ñer maka ba maju̱ rä, jera ¿maikäi sá wa̱ je ña̱le̱i ju̱ñer na? 6 Jera Jesús te ikúka: —Yis ne rä ña̱la rä, ji rä iyina si̱ rä, ñakäi se̱ne kseka rä. Yi a̱ni ka däkmi Sa Ká wäki̱, ka idenewa̱ yis oloi ja̱mi ra. 7 Ikuna yi yis dä ku̱ bas je̱r ku̱opa ra, jera ñaebä yi rä yis Ká rä te bas je̱r ku̱emi; ata jirami bas je̱r ku̱a ite, ñakäi bas te ije su̱a e̱ná. 8 Jera Felipe te isha: —Säkekewa, Sa Ká kjashö sá ia̱, je ne kjela sherke̱ sá ki̱ rä. 9 Jera Jesús te ikúka: —Felipe, ta̱i yis se̱na bas sha̱na, ¿ata ka ba je̱r ko̱r yi yis dä ia̱ na? Yi wa̱ yis su̱le ra, je wa̱ Sa Ká su̱le; jera ¿maikäi ba te ishe: ‘Sa Ká kjashö sá ia̱ ni?’ 10 ¿Ka ba wa̱ ibiketsane iyina si̱ yis tso̱ rä Sa Ká ja̱mi, ñakäi ije tso̱ rä yis ja̱mi na? Kte yinak yis wa̱ bas ia̱, ka je she kuna yis te yis wakei je̱r wà. Ata Sa Ká se̱nak yis ja̱rka te ji tso̱ iwa̱ o̱nak je ne we̱ kate rä. 11 Yie isha yis dä Sa Ká ja̱mi, ñakäi Sa Ká rä yis ja̱mi, je kukö bas ku̱ kte si̱ ye. Ata ka bas wa̱ ikolone kte si̱ ye ra, bas ku̱ yis ktä kukö kte si̱ ye ji o̱le yis wa̱ kju̱awa je ki̱ka. 12 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yi te yis biketsa ra, ñaebä ji we̱ke̱ yis te je we̱mi ije te. Ijewa te je we̱mi yis wa̱ ji o̱le tsa̱ta, je rä yis maju̱mi Sa Ká wäki̱ je ki̱ka. 13 Ji kieke̱ bas te yis kie ja̱mi ra, je biköle we̱mi yis te Sa Ká oloi kanakläka̱ iyaba oloi ja̱mi. 14 Jekäi bas te jile kia yis ia̱ yis kie ja̱mi ra, yie je we̱mi. 15 “Bas wa̱ yis shka̱l da, jera yis wa̱ ji yile o̱nak je wawe̱mi bas te. 16 Jekäi Sa Ká ia̱ yis ka̱kiämi, jekäi ite Sa̱ Tsa̱tkäk saka me̱mi bas ia̱, je wa̱ bas wapebläklä jekjeye. 17 Je rä iwikblu ktäk bulee. Ka je kolonak ka̱jiska wa ia̱. Ka irä jiye kuna ta, ka ijewa wäna ije juer, ñakäi ka ije̱r ko̱r yi irä ia̱. Ata bas je̱r ku̱a ite yi irä. Ka irä jiye kuna ta, ije se̱r dä bas da, ñakäi ije se̱rmi bas ja̱rka. 18 “Ka yis wa̱ bas janakwa̱ta̱na shchul wa käi. Ata yis dämini bas wäki̱. 19 Berbena ebä ra ka̱jiska wa wa̱ ka yis su̱nak ji̱a, ata bas te yis su̱emi ji̱a. Yis dä kseka. Je ki̱ka bas se̱rmi kseka. 20 Je ke̱i wà bas je̱r ko̱rmi yis dä yis Ká ja̱mi, ñakäi bas dä yis ja̱mi, ñakäi yis dä bas ja̱mi. 21 Yi wa̱ yis wa̱ ji yile o̱nak ju̱ñer, ñakäi je wawá̱ ite ra, je ne wa̱ yis shka̱l dä. Jekäi yi wa̱ yis shka̱l da, je shka̱li̱blemi yis Ká te. Jekäi yie ije shka̱li̱blemi, ñakäi yis je̱k kjashämi ije ia̱.” 22 Jera Judas, ka Iscariote wa kuna te ichaka Jesús ia̱: —Säkekewa, ¿jiye ba je̱k kjashämi sá ebä ia̱, ata ka ka̱jiska wa ia̱ kuna rä na? 23 Jera Jesús te ikúka: —Manele wa̱ yis shka̱l da, je te yis ktä wawe̱mi. Jekäi yis Ká te ije shka̱li̱blemi. Ñakäi sá dämiwa̱ ije ska, jekäi sá se̱rmi ije ra. 24 Yi wa̱ ka yis shka̱l da, ije wa̱ ka yis ktä wao̱nak. Jí kte ssënak bas wa̱ je rä ka yis ktä kuna, ata je rä Sa Ká yis patkäkté je ne ktä. 25 “Yis te je sha bas ia̱ yis kaldu ji̱a bas sha̱na ra. 26 Ata Sa̱tsa̱tkäk, ale Wikblu Sikina patkenak ji̱a Sa Ká wa̱ yis kie ja̱mi, je te bas je̱r ku̱emi ji biköle wà, ñaebä ite bas je̱r ja̱we̱mini ji biköle yile yis wa̱ bas ia̱ jeska.” 27 “Yis te ssëne baa ju̱eke̱ta̱na bas ia̱. Jishtä yis ssër baa käi yie bas ia̱ ime̱ke̱. Je ssëne baa me̱nak yis wa̱ bas ia̱, ka je rä jishtä ka̱jiska ji tso̱ te sä ssëwe̱ baa käi kuna. Jekäi ke bas je̱r iana, ke bas suana. 28 Yis te isha bas ia̱ yis maju̱, ata yis däni bas wäki̱ka, je ssa bas te. Ikuna rä bas wa̱ yis shka̱l da, jera yis maju̱ Sa Ká wäki̱ka te bas ssëwe̱mi rä a̱naa, je rä Sa Ká rä yis tsa̱ta ki̱ka. 29 Jí kje ra yie je sha bas ia̱, ka je o̱rba yika; je rä mika̱ je o̱na ra, bas wa̱ yis biketsäklä.” 30 “Ka yis ktä ji̱a jaree bas da, ka̱jiska tsa̱ku̱i daju̱ kja ki̱ka. Ka je tu̱nakka̱ yis ki̱ka. 31 Ata je rä ka̱jiska wa wa̱ isu̱aklä yis wa̱ Sa Ká shka̱l, ñakäi jishtä Sa Ká te yis paka iwa̱k ra, jekäi yie iwe̱ke̱. “Jekäi bas ñajöka̱, sä shkä.”

Juan 15

1 “Yis ne rä uva kicha si̱ rä. Yis Ká ne rä uva kicha pasu̱ak rä. 2 Jekäi bena ijula tkelewa̱ yis ja̱mi ka wänak kuna shtä, jewa tie tuleke̱ksa̱ ite. Ata ijula wänak shtä, jewa bäi we̱ke̱ ite iwänaklä ki̱ta. 3 Jekäi bas dä ijula bäile kja, kte yile yis wa̱ bas ia̱ oloi ja̱mi. 4 Bas se̱no balewa̱ yis ja̱mi, jera yis se̱rmi balewa̱ bas ja̱mi. Ka ijula wänak je̱r wà, ata je shena rä se̱nak balewa̱ ikicha ja̱mi. Je su̱ta ka bas se̱ne balewa̱ yis ja̱mi ra, jera ka bas wänak. 5 “Yis ne rä ikicha rä, bas dä ijula. Yi se̱r balewa̱ yis ja̱mi ra, ñakäi yis dä balewa̱ ije ja̱mi ra, jera je wärmi ta̱i. Ata bala butsäle yis yika ra, ji a̱ni ka o̱nak bas ia̱. 6 Yi ka se̱ne balewa̱ yis ja̱mi ra, je rä ju̱nakksa̱ ka kianak ji̱a ijula ye. Je rä ssi̱nakwa̱ kita̱nakni tulunakka̱ yökö ki̱ka dälänakwa̱. 7 “Bas se̱r dä balewa̱ yis ja̱mi ra, ñakäi yis ktä tso̱ rä balewa̱ bas ja̱mi ra, ji sherke̱ bas ki̱ käi je kiö bas ku̱, jera je o̱rmi bas ia̱. 8 Bas wäna ta̱i ra, je wà bas te ikjashemi bas dä yis wa̱ dulanak wa. Je wà yis Ká oloi karmika̱. 9 Jishtä Sa Ká wa̱ yis shka̱l, je su̱ta yis wa̱ bas shka̱l. Jekäi bas se̱no balewa̱ yis wa̱ bas shka̱l ja̱mi. 10 Yis wa̱ ji yile o̱nak wawá̱ bas te ra, bas se̱rmi balewa̱ yis wa̱ bas shka̱l ja̱mi, jishtä yis Ká wa̱ ka̱wei me̱le yis ia̱ je wawá̱ yie, je ki̱ka yis se̱r dä balewa̱ ije wa̱ yis shka̱l ja̱mi käi. 11 “Yie jekäi isha bas ia̱ je rä bas ssënaklä a̱naa, yis käi, ñakäi bas ssënaklä a̱naa wa̱ si̱. 12 Jikäi yie bas pake iwa̱k rä: Bas ñashka̱li̱blö, jishtä yis te bas shka̱li̱bla käi. 13 Sa̱ je̱k ju̱aksa̱ duäkwa̱ sa̱ wa̱ shka̱ta wa ki̱, jera je tsa̱ta ka sa̱ ia̱ ñashka̱li̱blenak ji̱a. 14 Ji sheke̱ta̱na yis te je wá̱ bas te ra, bas dä yis wa̱ shka̱ta wa. 15 Ka jira yie bas kie kuna ji̱a kjanaklä wa ni. Ka irä jiye kuna ta, kjanaklä wa wa̱ ka iju̱ñer ji we̱ke̱ iblui te rä käi. Ata yie bas kie rä yis wa̱ shka̱ta wa ni, ji biköle yile yis ká wa̱ je ssa yis te, je shani yie bas ia̱ je ki̱ka. 16 Ka bas wa̱ yis kolone kuna, ata yis ne te bas kuka rä, bas minaklä wänak; ñakäi je bas wärke̱ ka weikanakläwa̱ kuna. Jekäi ra ji kieke̱ bas te Sa Ká ia̱ yis kie ja̱mi käi, je ma̱klä iwa̱ bas ia̱. 17 Jikäi yie bas pakeke̱ iwa̱k rä: Bas ñashka̱li̱blö. 18 “Ka̱jiska tso̱ wa je̱r ki̱ bas iana ra, bas ku̱ iju̱ñopa säkätä ra yis ne iana ijewa je̱r ki̱ rä. 19 Bas kuna rä ka̱jiska wa ye ra, jewa te bas shka̱li̱blemi bas dä ijewa ja̱mi ki̱ka. Ata ka bas dä ka̱jiska wa kuna, ata ka̱jiska wa sha̱na yis wa̱ bas kolole, je ne ki̱ka ka̱jiska wa je̱r ki̱ bas iarke̱ rä. 20 Yis wa̱ bas ia̱ iyile: ‘Kjanaklä rä ka iblui tsa̱ta kuna’, jeska bas je̱r ja̱no. Ijewa te yis kukawa̱ weikanak ra, jera ite bas kukemiwa̱ weikanak je su̱ta. Jekäi jewa te yis ktä wawá̱ ra, jera ite bas ktä kukemi wao̱nak. 21 Ata ijewa te je biköle we̱mi bas ukä ja̱mi yis kie kju̱ei. Je rä ka iwa̱ yis patkäkté ju̱ñer ki̱ka. 22 “Ke yis döpa, ke yis ku̱ ijewa ia̱ ji shöpa ra, jera ka ijewa rä nui ta. Ata jira ka ijewa je̱k wetsäklei ji̱a ji yakei wakblele iwa̱ yika. 23 Yi te yis dokoitsawa̱ ra, je te yis Ká dokoitsawa̱ ñaebä. 24 Ke yis ku̱ ji ka o̱le kuna yi a̱ni wa̱ je wo̱pa ijewa sha̱na ra, jera ka ijewa rä nui ta kuna. Ata jira ijewa te je su̱a, jeiräta jewa te yis irä yis Ká irä je dokoitsa. 25 Je rä io̱nakläpa jishtä kte tso̱ ijewa ka̱wei ska yöle te ishe käi: ‘Jewa te yis dokoitsawa̱ ka ji a̱ni wata ki̱.’ 26 “Ata Sa̱ Tsa̱tkäk deju̱ ra, je te yis ktei shemi. Je patkemi yis te bas ia̱. Je me̱mi Sa Ká te. Je rä iwikblu ktäk bulee, je daksa̱ju̱ rä Sa Ká ska. 27 Ñakäi bas te yis ktei shemi. Ka irä jiye kuna ta, bas kja yis da säkätä ska bite rä jira kje ki̱ka.

Juan 16

1 “Yie jekäi isha bas ia̱ ka bas wäbuta̱nakläwa̱ kuna. 2 Ijewa te bas tulemiksa̱ ñapaktäklä jui ska, ñakäi ike̱i dämiwa̱ ji̱a mika̱ yilé te bas ktawa̱ ra, ijewa te ibiketsemi rä ite Säkeklä ne kja̱nei we̱ke̱ rä. 3 Ite jekäi iwe̱mi ka iwa̱ Sa Ká ju̱ñer ki̱ka, ñakäi ka iwa̱ yis ju̱ñer ki̱ka. 4 Jekäi yis te je ktei sha bas ia̱, je rä mika̱ je ke̱i dewa̱ ra, bas je̱r ja̱naklä yis wa̱ iyile bas ia̱ ska. “Ka yis wa̱ je yine bas ia̱ säkätä ra, yis katke ji̱a bas sha̱na ki̱ka. 5 Ata jira yis maju̱mi yis patkäkté wäki̱. Jeiräta bas sha̱na yi a̱ni wa̱ ka ichakane yis ia̱: ‘¿Maka ma maju̱ rä?’ 6 Ata bas je̱r ianacha̱wa̱ yie isha jekäi ki̱ka. 7 Ata yis te kte si̱ she mar bas ia̱: Yis maju̱ni je rä kianak bas ia̱. Ka irä jiye kuna ta, ka yis minene ra, ka Sa̱ Tsa̱tkäk däkju̱ bas ska. Ata yis mineju̱ ra, jera yie ipatkemi bas ia̱. 8 Jekäi ije de ra, jera ite ka̱jiska wa ia̱ ikjashemi ijewa rä nui ta, ñakäi ji wämo kjashemi ite iia̱, ñakäi ktei wabiketsaneksa̱ je kjashemi ite iia̱. 9 Ka irä maikäi kuna ta, ijewa rä nui ta, je juermi ka iwa̱ yis biketsane ki̱ka. 10 Ñakäi ji wämo juermi yis maju̱mi Sa Ká ska je ki̱ka, jekäi ka bas wa̱ yis su̱nak ji̱a. 11 Ñakäi ktei wabiketsaneksa̱ juermi, ka̱jiska tsa̱ku̱i rä ktei wabiketsaleksa̱ e̱ná ki̱ka. 12 “Yis wa̱ itso̱ ji̱a ta̱i yinak bas ia̱, ata jí kje ra ka bas täki ta iwä kukäk. 13 Ata mika̱ iwikblu ktäk bulee si̱ dewa̱ ra, jera ite bas je̱r ku̱emi ji rä iyina si̱ biköle wà. Ka irä maikäi kuna ta, ka iwa̱ ji yinak iwakei je̱r wà kuna, ata ji ssa ite käi je biköle shemi ite, ñakäi ji dämi ji̱a sa̱ ki̱ka je bata shemi ite bas ia̱. 14 Je te yis oloi kemika̱. Ka irä maikäi kuna ta, ji tso̱ yis wa̱ je kukemi ite yinakni bas ia̱. 15 Ji tso̱ Sa Ká wa̱ je biköle rä yis cha. Je ne ki̱ka yie isha rä je iwikblu te ji tso̱ yis wa̱ je kukemi yinakni bas ia̱. 16 “Jirä berbena ra ka bas wa̱ yis su̱nak ji̱a, ata je itä ska berbena ra bas te yis su̱emini.” 17 Jera iwa̱ dulanak wa sha̱ te ichaka ñaia̱: —Je ite isha: ‘Jirä berbena ra ka bas wa̱ yis su̱nak ji̱a, ata je itä ska berbena ra bas te yis su̱emini’, ¿jiräni je wà rä na? Ñakäi ite isha: ‘Yis maju̱mi Sa Ká ska,’ ¿jiräni je wà rä na? 18 Jekäi ite ichaka ñaia̱: —¿Je berbena sheke̱ ite je wà rä jiräni na? Ji sheke̱ ite je ia̱ ka sa̱ je̱r ko̱ne. 19 Jesús je̱r ku̱a ite ijewa te ichakakle iki̱ka. Je ki̱ka ite isha ijewa ia̱: —Je yie isha: ‘Jirä berbena ra ka bas wa̱ yis su̱nak ji̱a, ata je itä ska berbena ra bas te yis su̱emini’, ¿je ne chakeke̱ bas te ñaia̱ rä na? 20 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas ji̱ami bas kjoyirmi, ata ka̱jiska wa ssërmi a̱naa. Jekäi bas je̱r iarcha̱miwa̱, ata je je̱r iane rä tse̱nakju̱mi, jekäi bas je̱r ssërmini a̱naa. 21 Mika̱ alaklä wa jula wako̱r mar da, jera ije̱r iarke̱ ike̱i dewa̱ ki̱ka. Ata mika̱ iyaba su̱a ra, ka ije̱r ja̱r kuna ji̱a idua ska, je rä iyaba ko̱na te issëwa̱ni a̱naa ki̱ka. 22 Je su̱ta jira bas je̱r ianacha̱wa̱, ata yie bas su̱emini, jera bas ssërmini a̱naa. Jekäi yi a̱ni ia̱ je ssëne a̱naa ka tse̱nak ju̱nami kuna bas yika.’ 23 “Je ke̱i wà ka bas wa̱ ji chakanak ji̱a yis ia̱ a̱ni. Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ji kia bas te yis kie ja̱mi Sa Ká ia̱ käi, je me̱mi ite bas ia̱. 24 Ka bas wa̱ ji a̱ni kirba yis kie ja̱mi, ata bas ku̱ ji kiö, jera je dämiksa̱ bas ia̱, bas ssënaklä a̱naa wa̱ si̱. 25 “Yie ji paka jile she ja̱mi, ata ike̱i dämiwa̱ ka yis ktäklä kuna ji̱a jile she ja̱mi, ata yis te Sa Ká ktei pakemi bulee. 26 Je ke̱i wà bas te jile kiemi yis kie ja̱mi. Ka yie ishe yis ka̱kiämi Sa Ká ia̱ bas säkei ye ni. 27 Ka irä jiye kuna ta, Sa Ká wakei wa̱ bas shka̱l bas wa̱ yis shka̱l ki̱ka, ñakäi bas te ibiketsa yis dar dä Säkeklä ska je ki̱ka. 28 Yis bite Sa Ká ska je deju̱ ka̱jiska, ata ka̱jiska jeke̱wa̱ yie, jekäi yis maju̱ni Sa Ká ska.” 29 Jera iwa̱ dulanak wa te isha: —Jirje ba te isha rä bulee ka jile she ja̱mi kuna. 30 Ba wa̱ ji biköle ju̱ñer, je te jira sá je̱r ku̱a. Ñakäi ka jiye ba ki̱ yi sher kuna ba wächakewa̱k, je te jira sá je̱r ku̱a. Ata je ba te isha wà sá te ibiketse ba dar dä Säkeklä ska. 31 Jera Jesús te ichaka ijewa ia̱: —¿Jí kjepa bas te yis biketsa rä na? 32 ¡Issö! Hora däke̱wa̱ je dewa̱ kja bas butsa̱na tuläklämi ekla ekla, maka bas mar käi. Jekäi bas te yis jemiwa̱ta̱na eklabä, ata ka yis a̱ta̱nak eklabä, je rä Sa Ká kaldu yis da ki̱ka. 33 Yie jekäi isha bas ia̱ bas ssënaklä baa bas dä yis ja̱mi ki̱ka. Ka̱jiska bas weikarmi ta̱i, ata bas je̱r ssëno täkii. Ka irä jiye kuna ta, yis dä tu̱leka̱ ka̱jiska ji tso̱ je ki̱ka.

Juan 17

1 Jesús te je sha e̱ná ra, jera iwä kaka̱ ka̱jöir te isha: “Papá, ike̱i dewa̱ e̱ná. Ba ku̱ ba yaba oloi köka̱, je ba yaba wa̱ ba oloi käkläka̱. 2 Ba te ka̱wä ma̱ ije ia̱ ditsä biköle ju̱ñaklä, je rä iwa̱ se̱ne jekjeye ma̱klä ba wa̱ me̱le ije ia̱ wa biköle ia̱. 3 Jí ne rä se̱ne jekjeye rä, je rä ijewa ñayitäklä ba Säkeklä si̱ eklabä ja̱mi, ñakäi Jesucristo patkeleté ba wa̱ je ja̱mi. 4 “Yie ba oloi kaka̱ ka̱jiska. Ji ma̱ ba te yis ia̱ o̱nak je e̱wa̱wa̱ yis te. 5 Jekäi Papá, jira ba ku̱ yis oloi köka̱ni ba wakei ra jishtä yis dä oloi kaleka̱ ba ra ka̱jiska ka yörksa̱ba yika käi. 6 “Ditsä ma̱ ba te yis ia̱ ka̱jiska wa sha̱na, jewa ia̱ yie ba kie paka. Ijewa rä ba cha; jewa ma̱ ba te yis ia̱, jekäi ijewa te ba ktä wawá̱. 7 Jira ijewa wa̱ iju̱ñer ji biköle me̱le ba wa̱ yis ia̱ je dar dä ba ska. 8 Ka irä jiye kuna ta, ba te yis ia̱ kte ma̱, je ma̱ni yis te ijewa ia̱. Ijewa te je kuka, ijewa je̱r ku̱a ite si̱ yis bite rä ba ska, jekäi ijewa te ibiketsa ba ne te yis patkaté rä. 9 “Yis ka̱kiäke̱ rä ijewa ki̱ka. Ka yis ka̱kiä kuna rä ka̱jiska wa ki̱ka kuna. Ata yis ka̱ kieke̱ rä ba wa̱ me̱le yis ia̱ wa ki̱ka, jewa rä ba cha ki̱ka. 10 Ji rä yis cha je biköle rä ba cha, ji rä ba cha je biköle rä yis cha. Jewa ja̱mi yis oloi kanaka̱. 11 “Ka yis kätkäk ji̱a ka̱jiska, ata ijewa käjäklämi ji̱a ka̱jiska, jekäi yis maju̱mi ba ska. Papá sikina si̱, ba ku̱ ijewa kjänanopa ba kie me̱le ba wa̱ yis ia̱ je oloi ja̱mi, ijewa däkläwa̱ etka yebä jishtä saje wa rä etka yebä käi. 12 Yis kja ijewa sha̱na ka̱jiska ra, jera yis te ijewa kjänana ba kie me̱le ba wa̱ yis ia̱ je oloi ja̱mi. Yis te ijewa wetsa, jekäi jewa mane a̱ni ka weikanewa̱ kuna, ata ekla bitele weikanakwa̱ je ebä ne weikanawa̱ rä. Je rä io̱nakläpa kte yöle kalme te ishe käi. 13 “Jira yis maju̱ ba wäki̱. Je ki̱ka yie jí sheke̱ ka̱jiska ka yis miju̱ba yika ijewa ssënaklä a̱naa wa̱ si̱ ije̱r ska, jishtä yis ssëna a̱naa wa̱ si̱ käi. 14 Yie ba ktä ma̱ ijewa ia̱. Ata ka̱jiska wa te ijewa dokoitsa ka ijewa rä ka̱jiska wa kuna ki̱ka, jishtä ka yis dä ka̱jiska wa kuna käi. 15 Ka yis ka̱kiä kuna ba wa̱ ijäkläksa̱ ka̱jiska, ata ba wa̱ ikjänanaklä ale yakei si̱ wakei yika. 16 Ka ijewa rä ka̱jiska wa kuna, jishtä ka yis dä ka̱jiska wa kuna käi. 17 Ba ku̱ ijewa siki tewo̱ ji rä iyina si̱ wà, ba ktä rä kte si̱. 18 Jishtä ba te yis patkaté ka̱jiska wa sha̱na, jekäi ñaebä yis te ijewa patkami ka̱jiska wa sha̱na. 19 Jekäi ijewa bata ki̱ka yis je̱k ju̱ake̱ksa̱, je rä ijewa siki tenaklä ji rä iyina si̱ wà. 20 “Ka yis ka̱kiä kuna ijewa ebä ki̱ka, ata ijewa te sa pakteke̱ oloi ja̱mi yi dämiwa̱ ji̱a yis biketsäk ye, jewa ki̱ka ñaebä yis ka̱ kiäke̱, 21 ijewa biköle däkläwa̱ etka yebä, ijewa däkläwa̱ saje wa ja̱mi, jishtä Papá ba rä yis ja̱mi, ñakäi yis dä ba ja̱mi käi. Je rä ka̱jiska wa wa̱ ibiketsäklä ba ne te yis patkaté rä. 22 Ba wa̱ yis ia̱ oloi me̱le je ma̱ yie ijewa ia̱, ijewa däkläwa̱ etka yebä jishtä saje wa rä etka yebä käi. 23 Yis dä ijewa ja̱mi, ba rä yis ja̱mi, je rä ijewa däkläwa̱ etka yebä si̱. Je rä ka̱jiska wa wa̱ isu̱aklä ba ne te yis patkaté rä, ijewa wa̱ isu̱aklä ba wa̱ ijewa shka̱l jishtä ba wa̱ yis shka̱l käi. 24 “Papá, je me̱le ba wa̱ yis ia̱ wa, sherke̱ yis ki̱ se̱nakña yis da mai yis kätkä ska, je rä ijewa wa̱ yis oloi su̱aklä. Je oloi rä me̱le ba wa̱ yis ia̱. Ka irä jiye kuna ta, ba wa̱ yis shka̱l ka̱jiska ka yörksa̱ba yika. 25 Papá wämo si̱, yi ba rä je ia̱ ka̱jiska wa ka je̱r ko̱ne. Ata yi ba rä je te yis je̱r ku̱a, ñakäi jí wa je̱r ku̱a ite ba ne te yis patkaté rä. 26 Yie ijewa je̱r ku̱a ba kie wà, jekäi yie ijewa je̱r ku̱emi ji̱a je wà, je rä ijewa ñashka̱li̱bläklä, jishtä ba wa̱ yis shka̱l käi, ñakäi yis däkläwa̱ ijewa ja̱mi.”

Juan 18

1 Jesús te je sha e̱ná ra, imineju̱mi iwa̱ dulanak wa ra diklä dochoi kie Cedrón a̱mi kata däkmi mai kal yäkä wäbala je̱le bäklä ska, je na ikjawa̱ju̱ iwa̱ dulanak wa ra. 2 Judas, ale Jesús ju̱akksa̱ ikukäkwa̱ wa ia̱, je wa̱ je ke̱i rä su̱le, je ne ska Jesús ñatapawa̱ ka̱raa iwa̱ dulanak wa ra rä ki̱ka. 3 Jeska Judas deju̱ guardia eyaka wa wäkse, ñakäi Templo kjänanak wa patkele chui tsa̱ku̱i wa wa̱, fariseo wa wa̱ jewa wäkse, tsi̱ni ta, kal bata wäkaleka̱ ta, ñakpäklä ta. 4 Ata Jesús wa̱ iju̱ñer kja jibä o̱rmi iukä ja̱mi biköle käi, je ki̱ka imineju̱ ijewa wäki̱ka te ichaka ijewa ia̱: —¿Yi yuleke̱ bas te rä? 5 Jera ijewa te ikúka: —Jesús Nazaret wa. Jera ite isha: —Yis ne irä. Judas ale iju̱akksa̱ kalduña ijewa ra. 6 Jesús te isha ijewa ia̱ yis ne irä ra, jera ñawäsaka iñasikani shäbeka jolonacha̱wa̱ i̱ski̱. 7 Jera ite ichakani ijewa ia̱: —¿Yi yuleke̱ bas te rä? Jera ijewa te ikúka: —Jesús Nazaret wa. 8 Jera ite isha: —Yis te isha yis ne irä. Jekäi bas te yis yuleke̱ ra, jí wa jöwa̱ minakjulu bitaba. 9 Ite jekäi isha io̱naklä jishtä iwakei wa̱ iyile käi: “Ba wa̱ me̱le yis ia̱ wa mane a̱ni ka weikanewa̱ kuna yis ukä ja̱mi.” 10 Simón Pedro wa̱ espada shkä, je sikaksa̱ ite, je wà ite chui wa tsa̱ku̱i kjanaklä bika, ikukä wämo tia ju̱ami. Je kjanaklä kie rä Malco. 11 Jera Jesús te isha Pedro ia̱: —Ba espada patköwa̱ni ikjuä na. Sa Ká ne te yis ia̱ copa cha̱te ra, ¿ka irä yis ka̱wä ta je yäkwa̱ na? 12 Jera je guardia eyaka wa irä, itsa̱ku̱i irä, Templo kjänanak wa patkele Judío wa wa̱ irä, jewa te Jesús kukawa̱ mu̱awa̱, 13 je minetse̱ iwa̱ säkätä rä Anás wäki̱, je rä Caifás nuakji ki̱ka. Jera je Caifás ne rä je año wà ra chui wa tsa̱ku̱i rä. 14 Je ne wa̱ iyile Judío wa ia̱: “Bäi si̱ rä eklabä me duäwa̱ saje wa biköle säkei ye” ni rä. 15 Simón Pedro irä Jesús wa̱ dulanak el irä, jewa minejulu iitä ki̱. Je iel dä su̱le chui tsa̱ku̱i wa̱. Je ki̱ka je kjawa̱ju̱ Jesús da chui wa tsa̱ku̱i juitä ki̱. 16 Ata Pedro a̱ta̱na juitä kjätkeleksa̱ kjä ska. Jera je iel dulanak Jesús wa̱ je rä su̱le chui tsa̱ku̱i wa̱, je deksa̱ju̱ te ka̱kia busi ikjä kukäk ia̱. Jera ite Pedro kiawa̱ ija̱rka. 17 Jera je kjanaklä ikjä kukäk te ichaka Pedro ia̱: —¿Ka ba rä ije wa̱ dulanak wa sha̱ ekla kuna na? Jera ite isha: —Ka yis dä jewa kuna. 18 Jeska kjanaklä wa irä, Templo kjänanak wa irä, jewa wa̱ yökö wäkar katke ka̱ tse̱li ta̱i ki̱ka, jeska ijewa tapar tso̱ klä ki̱ bának. Je ra Pedro bár kalduña ijewa ra. 19 Chui wa tsa̱ku̱i te Jesús wächakewa̱ iwa̱ dulanak wa ki̱ka irä ika̱ju̱ñe ki̱ka irä. 20 Jera Jesús te ikúka: —Yis te ji sha ka̱jiska wa ia̱ biköle wäkata ska. Del yis te sa pakta rä ñapaktäklä jui ska, ñakäi Templo ska. Jeska rä Judío wa biköle ñatapawa̱klä. Ka yis wa̱ ji a̱ni yine rä jaki käi kuna. 21 Jera ¿jiye ba te yis wächakewe̱ na? Manele wa̱ yis ktä rä ssënak, ijewa ia̱ ichakö jiräni yis wa̱ iyile rä. Ijewa wa̱ iju̱ñer ji ni yis te isha rä käi. 22 Ite jekäi isha ra, jera Templo kjänanak wa ekla kaldu jeska, je te Jesús kpa jula wà te isha iia̱: —¿Jiye ba te chui wa tsa̱ku̱i kúke jekäi rä na? 23 Jera Jesús te ikúka: —Yis te isha rä yakei ra, ishö yis ia̱, ¿ji sha yis te yakei rä na? Ata yis te isha rä bäi ra, ¿jiye ba te yis kpa na? 24 Jera Anás te ipatkami mo̱lewa̱ chui wa tsa̱ku̱i Caifás wäki̱. 25 Je dälei ja̱mi Pedro bár kaldu yökö kjä ja̱mi, jera jeska tso̱ wa te isha iia̱: —¿Ka ba rä ije wa̱ dulanak wa sha̱ ekla kuna na? Jera ite iblawa̱ te isha: —¡Ka yis dä jewa kuna! 26 Chui wa tsa̱ku̱i kjanaklä ekla, je rä ale Pedro wa̱ kukä teleju̱mi je saka wa, je te iwächakewa̱: —¿Ka ba ne su̱a yis te kal yäkä wäbala na Jesús da rä na? 27 Jera Pedro ka̱yuawa̱ni. Jera je wäsaka oshkoro a̱naka̱. 28 Ñerä ka̱ñir dawa̱ kja ra, Caifás ska ijewa wa̱ Jesús minetse̱ Pretorio ska. Ata ka ijewa minenewa̱ Pretorio na. Je rä ka ijewa ianacha̱kläwa̱ kuna ñá ye, je rä ijewa wa̱ Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä je kätäkläña. 29 Je ki̱ka Pilato deksa̱ju̱ ijewa wäki̱ te isha: —¿Ji kju̱ei bas te jí ekla kjatieke̱ rä na? 30 Jera ijewa te ikúka: —Ke ije kuna ji yakei wakbläk ra, ka sá wa̱ idenetse̱ bä wäki̱. 31 Jera Pilato te isha ijewa ia̱: —Bas wakwa ku̱ itso̱mi ktei wabiketsöksa̱ bas wakwa ka̱wei ja̱mi. Jera Judío wa te isha iia̱: —Ata ka sá ia̱ ka̱wei kuna yi a̱ni ktäkläwa̱. 32 Je sha ijewa te je rä io̱naklä jishtä Jesús wa̱ iyile käi. Je sha ite rä iju̱ñenaklä jishtä iduämiwa̱ rä käi. 33 Jera Pilato minewa̱ju̱ni Pretorio na. Jeska ite Jesús kiami iwäki̱. Jera ite isha iia̱: —¿Ba ne rä Judío wa Tsa̱ku̱i rä na? 34 Jera Jesús te ikúka: —¿Je ba te ichaka biketsa rä ba wakei te na, ata kju̱awa te ma ia̱ yis paka rä na? 35 Jera Pilato te ikúka: —Ka yis dä Judío wa kuna. Ata ba wakei ke̱i ska wa irä, chui tsa̱ku̱i wa irä, jewa ne te ba ju̱aksa̱ yis ia̱ rä. ¿Jera ji wá̱ ba te rä na? 36 Jera Jesús te ikúka: —Yis dä sa̱ tsa̱ku̱i ka je ke̱i rä ka̱jiska kuna. Ata yis kuna sa̱ tsa̱ku̱i ye ka̱jiska ra, jera yis tsa̱tkäk wa kju̱atkämi ka yis ju̱nakläksa̱ kuna Judío wa ia̱. Ata yis dä sa̱ tsa̱ku̱i ka je ke̱i rä ka̱jiska kuna. 37 Jera Pilato te isha iia̱: —¿Jera iyina si̱ ba rä sa̱ tsa̱ku̱i na? Jera Jesús te ikúka: —Ba te ishe yis dä sa̱ tsa̱ku̱i. Ata je ne ye yis ko̱na rä, ñakäi je ne ye yis de ka̱jiska rä, je rä yis wa̱ ji rä iyina si̱ ktei shäklä. Jekäi mane wa rä ji rä iyina si̱ ja̱mi wa biköle te yis ktä ssëke̱. 38 Jera Pilato te ichaka Jesús ia̱: —¿Jibä rä ji rä iyina si̱ rä na? Ñerä Pilato te jekäi isha e̱ná ra, ideksa̱ju̱ni Judío wa wäki̱ te isha ijewa ia̱: —Yis wäna ijuer ka irä nui ta a̱ni. 39 Ata bas wädular dä Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewe̱ sha̱na yis te sä wätelewa̱ wa sha̱ ekla wäyeksa̱ni bas ia̱. ¿Jekäi bas ki̱ yis shena Judío wa Tsa̱ku̱i wäyäkksa̱ni bas ia̱ na? 40 Ata ijewa te ishani täkii: —Ke je ju̱aksa̱ni, ata Barrabás ne ju̱oksa̱ni rä. Je Barrabás dä sa̱ ki̱ssäk iwa̱ sä ji jakibläklä.

Juan 19

1 Jekjepa Pilato te Jesús patkami buka̱nak ksabata wà. 2 Jera guardia wa te dika butra corona ye tkaka̱ itsa̱ku̱ ki̱ka, jekäi ite shönak je̱k ki̱ siöö yëna shuaka̱ iki̱. 3 Jera ijewa ñasikäke̱wa̱ jirä jirä iwäja̱mi te isheke̱ iia̱: —Judío wa tsa̱ku̱i, ma se̱nopa ji̱a maitjä. Ñakäi ite itieke̱ jula wà. 4 Jekjepa Pilato deksa̱ju̱ni Judío wa wäki̱ka te isha ijewa ia̱: —¡Jikäi issö! Yis ma itsa̱kksa̱ bas wäki̱ bas je̱r ko̱naklä yis ia̱ ra ka irä nui ta. 5 Jera Jesús deksa̱ju̱ dika butälewa̱ corona ye tkeleka̱ itsa̱ku̱ ki̱ka, pajielewa̱ shönak je̱k ki̱ so̱lo̱o̱ siöö yëna wà. Jera Pilato te isha Judío wa ia̱: —Isu̱o, jí ne rä ije rä. 6 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä, Templo kjänanak wa irä, te Jesús su̱a ra, jera ijewa kjoyina täkii: —¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi! ¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi! Jera Pilato te isha ijewa ia̱: —Bas wakwa ku̱ itso̱mi wätenakka̱. Ata ka yis wäna ijuer ta nui ta irä käi. 7 Jera Judío wa te ikúka: —Sá wa̱ ka̱wei tso̱, je sá ka̱wei ja̱mi ra ikiana duäkwa̱, ije̱k sha irä Säkeklä yaba ni ki̱ka. 8 Pilato te je ssa ra, isuanawa̱ ki̱ta. 9 Je ki̱ka ite Jesús tsa̱miwa̱ni etäbä kicha Pretorio na. Jeska ite ichaka Jesús ia̱: —¿Mai ba dar dä? Jera Jesús wa̱ ka ikúkane. 10 Je ki̱ka Pilato te isha iia̱: —¿Ka bä ktä yis da na? ¿Ka ba wa̱ iju̱ñer yis ia̱ ka̱wä tso̱ bä yäkläksa̱ iräle, bä wätiäkläka̱ cruz ja̱mi iräle na? 11 Jera Jesús te ikúka: —Ke ba ia̱ ka̱wä me̱nopa ka̱jöir skaté ra, ka ba ia̱ ji o̱nak yis ia̱. Je ne ki̱ka yis ju̱akksa̱ ba ia̱, je rä nui ta ba tsa̱ta. 12 Jeska ra Pilato te ibiketsami maikäi ra ite Jesús yemiksa̱ kjermita. Ata Judío wa te isha täkii Pilato ia̱: —¡Ba te ije yaksa̱ni kjermita ra, ka ba rä César ja̱mi kuna! ¡Yi je̱k kukäke̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye ra, jewa mar dä César bolki ye! 13 Ñerä Pilato te je ssa ra, ije te Jesús tsa̱ksa̱ ju shäbeka. Jekäi ije̱tkawa̱ iwa̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska. Je juitä kie rä Wätele Jak Wa ni. Hebreo wa ktä wà je kie rä Gábata ni. 14 Je día rä jile wa̱klä Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewe̱ mar yika. Jera ka̱wä rä las doce käi. Jera Pilato te isha Judío wa ia̱: —¡Jí bas tsa̱ku̱i su̱o! 15 Jera ijewa kjoyina täkii: —¡Iweiköwa̱! ¡Iweiköwa̱! ¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi! Jera Pilato te ichaka ijewa ia̱: —¿Jera yis kiana bas tsa̱ku̱i wätiäkka̱ cruz ja̱mi na? Ata chui tsa̱ku̱i wa te ikúka: —Ka sá wa̱ sa̱ tsa̱ku̱i saka kuna, ata César ebä. 16 Jera ite iju̱aksa̱ ijewa ia̱ wätenakka̱ cruz ja̱mi. Jekäi ijewa te Jesús tsa̱mi. 17 Jera iwakei wa̱ icruz minetse̱ demi ka̱ kie Sa̱tsa̱ku̱ Chichei Ke̱i ska, (Hebreo wa ktä wà je kie rä Gólgota ni). 18 Jeska ijewa te iwätiaka̱ cruz ja̱mi. Ditsä saka bol wätena tulaka̱ña ije ra cruz saka ja̱mi, ekla ijula wämo kja̱ne, ekla ijula shule kja̱ne. Ata Jesús dä ijewa moska. 19 Jera Pilato te kte yua wätia tka cruz ja̱mi itsa̱ka, je yöle te ishe rä: “Jesús Nazaret wa, Judío wa Tsa̱ku̱i.” 20 Jesús wätenaka̱ rä jukläyäkä ska ra alemana. Je ne ki̱ka Judío wa chu̱li̱i̱ te je kte yöle katke su̱a. Je yöle rä Hebreo wa ktä wà, Latín wà, Griego wa ktä wà. 21 Je ki̱ka Judío wa chui tsa̱ku̱i wa te isha Pilato ia̱: —Ke iyua: ‘Je rä Judío wa tsa̱ku̱i’, ata iyuö rä: ‘Jí te isha yis dä Judío wa tsa̱ku̱i’ ni. 22 Jera Pilato te ikúka: —Yis te iyua e̱ná, tsu itso̱ jekäi. 23 Guardia wa te Jesús wätiaka̱ e̱ná cruz ja̱mi ra, jera ijewa te ji jienak iwa̱ bala pja̱ iwakwa cuatro ja̱mi, däkksa̱ iwakwa ia̱ ekla ekla. Ata Jesús paiklä rä takärbe ka batsäle kuna, yöle etka yebä, wäbatsälemi wakwämi. 24 Je ne ki̱ka ijewa te isha ñaia̱: —Ke sa̱ ku̱ ikshatkawa̱; ata sa̱ ina su̱o jile wà sa̱ wa̱ isu̱aklä yi ia̱ idämiksa̱ rä ki̱ka. Je wá̱ ijewa te rä io̱naklä jishtä kte yöle kalme te ishe käi: “Jewa te yis sua bala pja̱ ñaia̱. Jewa inami jile wà isu̱aklä yi ia̱ yis paiklä dämiksa̱ rä ki̱ka.” Jera je su̱ta guardia wa te iwá̱. 25 Jesús a̱mi irä, ia̱mi el irä, María Cleofas se̱naklä irä, María Magdala wa irä, jewa kajali Jesús wätenaka̱ cruz ja̱mi ska. 26 Ñerä Jesús te ia̱mi su̱a ra, ñakäi iwa̱ dulanak shka̱ta iwa̱ kaldu ia̱mi ra je su̱a ite ra, jera ite isha ia̱mi ia̱: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, je kaldu rä ba yaba. 27 Jera ite isha je iwa̱ dulanak ia̱: —A̱mi rä ma a̱mi. Jekäi je ke̱i skami iwa̱ dulanak te ikiawa̱ iwakei ju ska. 28 Je ukä ska Jesús je̱r ku̱a ite ra ji bena o̱na e̱ná. Jekäi kte yöle wao̱naklä ki̱ka ite isha: —Yis je̱r bánawa̱. 29 Jeska uva diä jäi tso̱ jile jui na pshii. Jekäi ijewa te je uva diä jäi wà esponja nu̱wa̱, je tkaka̱ ite hisopo bata ki̱, je tka ite Jesús kjä ja̱mi. 30 Jesús te je uva diä jäi kuya e̱ná ra, ite isha: —Io̱na e̱ná. Jera itsa̱ku̱ ja̱wa̱wa̱, jekäi ije̱k jawa̱ duäkwa̱. 31 Je día rä jile wa̱klä Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewe̱ mar yika, je ki̱ka ka Judío wa ki̱ sä nu̱l shene a̱ta̱nak cruz ja̱mi je sábado wà, (je sábado rä dälätsalewa̱ e̱e̱na ki̱ka) ijewa te ka̱kia Pilato ia̱ iwa̱ ijewa klä pja̱cha̱kläwa̱ iduächa̱kläwa̱ nu̱l wäyä tuläkläksa̱ jeska. 32 Jera guardia wa minejulu jeka te bol tso̱ wäteletuläka̱ Jesús da je säkätä klä pja̱wa̱, je itä ki̱ iel ñaebä. 33 Ata idemijulu Jesús ska ra, ite isu̱a iduawa̱ e̱ná. Je ne ki̱ka ka iwa̱ iklä pa̱newa̱. 34 Ata guardia wa ekla te itka uka bata wà ipare na. Jera ñawäsaka pi irä diklä irä deksa̱ju̱ ñara. 35 Je su̱ak te je ktei she kate. Je te iktei she rä iyina si̱. Ije wa̱ iju̱ñer kte si̱ ne sheke̱ ite rä. Je rä bas wa̱ ibiketsäkläña. 36 Jekäi je biköle o̱na rä idäkläksa̱ jishtä kte yöle te ishe käi: “Ichichei mane a̱ni rä ka pa̱nakwa̱ kuna.” 37 Ñakäi iyöle etkä te ishe: “Iwa̱ tkeleksa̱ je ki̱su̱emi iwakwa te tsa̱na.” 38 Je itä ki̱ José Arimatea wa te Pilato ia̱ ka̱kia iwa̱ Jesús nu̱l tsa̱klämi. Je José rä je̱k patkele Jesús ja̱mi jakika, isuarke̱ Judío wa yika ki̱ka. Jekäi Pilato te ka̱ ma̱ iia̱, jera imineju̱ te inu̱l tsa̱mi. 39 Jera Nicodemo, ale delesta̱na tuina Jesús wäki̱ je demiña. Je wa̱ mirra irä áloes irä ji̱akaleka̱ je demi cien libra käi. 40 Jekäi ijewa bol te Jesús nu̱l butrawa̱ sua suruu wà ijalawa̱klä ja̱ma̱a̱ ra ñara, jishtä Judío wa wädular sa̱ nu̱l bläk käi. 41 Jesús wäteleka̱ cruz ja̱mi ska kal yäkä wäbala tso̱. Je kal yäkä wäbala ska sa̱ nu̱l bläklä kate spa̱na, je na yi a̱ni ka nu̱l blerba. 42 Je día rä Judío wa wa̱ jile wa̱klä sábado yika. Jera sábado dawa̱ju̱ kja irä ki̱ka, ñakäi je sa̱ nu̱l bläklä kate rä alemana ki̱ka, ijewa te Jesús nu̱l blacha̱ jeska.

Juan 20

1 Semana día säkätä wà aleji̱a ka̱ ji̱a yee ra, María Magdala wa demiju̱ sa̱ nu̱l bläklä ska. Ñerä ite isu̱a ra, jak sa̱ nu̱l bläklä kjäshtäklä tse̱na ju̱nami. 2 Jera itu̱namini Simón Pedro irä Jesús wa̱ dulanak el shka̱ta iwa̱ irä jewa wäki̱, te isha ijewa ia̱: —Ijewa te sa̱ nu̱l bläklä ska Säkekewa nu̱l tsa̱mi, ata ka sä wäna ijuene mai ijewa te iblani räle. 3 Jera Pedro irä Jesús wa̱ dulanak el irä jewa minejulu inu̱l blenawa̱ ska. 4 Je bol julunami ñara. Ata iel tu̱na rä Pedro tsa̱ta, demi säkätäba sa̱ nu̱l bläklä ska. 5 Jekäi ije̱k buawa̱ te isu̱a ra ibuträklä suruu ebä kalmeta̱na. Ata ka iminenewa̱ ija̱rka. 6 Jekjepa Simón Pedro demi iitä ki̱, kjawa̱ju̱ sa̱ nu̱l bläklä ja̱rka. Je te isu̱a ra, ibuträklä ebä kalme. 7 Ñakäi ite isu̱a ra, itsa̱ku̱ pabuträklä kalme ka ibuträklä ra kuna, ata pa̱lema kju̱awaka. 8 Jera Jesús wa̱ dulanak el ale demiju̱ säkätäba sa̱ nu̱l bläklä ska je kjawa̱ju̱ña ira. Je te isu̱a, jekäi ite ibiketsa iyina si̱ irä. 9 Jeiräta kte yöle wa̱ iyile ishena rä shki̱nakka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na, ka je ia̱ ijewa je̱r ko̱rba. 10 Jera je Jesús wa̱ dulanak wa bol bitejuluténi isaka wa tso̱ ska. 11 Jekäi María Magdala wa ji̱á kaldu sa̱ nu̱l bläklä ektaka. Je ji̱á kaldu ra, ije̱k buawa̱ ija̱r su̱ak. 12 Jera ite ángel wa su̱a bol pajiele sua suruu wà. Jewa kajali ñak ki̱ inu̱l me̱leka̱ ska, ekla itsa̱ku̱ kja̱ne, iel iklä kja̱ne. 13 Jewa te isha María ia̱: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, ¿jiye ma ji̱ake̱ rä na? Jera ije te ikúka: —Ijewa te yis Säkekewaí tsa̱mi. Ata ka yis wa̱ iju̱ñer mai ite je blani räle. 14 Ite jekäi isha ra, ije̱k manewa̱ shäbeka. Jera Jesús kaldu su̱a ite, ata ka iwäna ijuene ije ne irä. 15 Jera Jesús te isha iia̱: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, ¿jiye ma ji̱ake̱ rä na? ¿Yibä yuleke̱ ba te rä na? Ata María te ibiketsa ije rä je kal yäkä wäbala pasu̱ak. Je ki̱ka ite isha iia̱: —Säkekewa, ba ne te inu̱l tsa̱mi rä ra, ishö yis ia̱ mai ba te iblani rä yis wa̱ itsa̱kläténi. 16 Jera Jesús te isha: —¡María! Jera María je̱k manewa̱ni te isha iia̱ Hebreo ktä wà: —¡Raboni! (Je wà rä Sapaktäk.) 17 Jera Jesús te isha iia̱: —Yis jöwa̱. Ka irä jiye kuna ta, ka yis dämika̱ba Sa Ká wäki̱. Ata ma cho̱ yis el wa ia̱ ishäk: “Yis maka̱ju̱ yis Ká ska, bas Ká ska, yis Kekläí ska, bas Kekläí ska.” 18 Jekäi María Magdala wa mineju̱ Jesús wa̱ dulanak wa ia̱ ibata shäk, te isha ijewa ia̱: “Yis te Säkekewa su̱ani.” Jera ite ipaka ijewa ia̱ jiräni ije te isha iia̱ käi. 19 Ñerä je semana día säkätä tuir dawa̱ kja ra, iwa̱ dulanak wa tapar tso̱ ñakjätelecha̱wa̱, isuanacha̱wa̱ Judío wa yika ki̱ka. Jera plaa ra Jesús de kaldu ijewa sha̱ moska, te isha ijewa ia̱: —Bas ssënopa baa. 20 Ite jekäi isha ra, ite ijula irä ipare irä kjasha ijewa ia̱. Jekäi iwa̱ dulanak wa te Säkekewa su̱ani ra, ijewa ssëna a̱naa. 21 Jera Jesús te ishani ijewa ia̱: —Bas ssënopa baa. Jishtä Sa Ká te yis patkaté käi, je su̱ta yis te bas patkeke̱. 22 Ite jekäi isha ra, ite ijewa wäkju̱a te isha ijewa ia̱: —Wikblu Sikina döksa̱pa bas ia̱. 23 Bas te yi nui jawa̱ bitaba ra, je rä jalewa̱ bitaba Säkeklä wa̱. Jekäi ka bas wa̱ yi nui janewa̱ bitaba ra, ka je rä jalewa̱ bitaba kuna. 24 Jesús dasta̱na ra, Tomás ale doce wa sha ekla, kie etkä Ko̱lo̱ ni, je ka kaldu kuna ijewa ra. 25 Je ia̱ Jesús wa̱ dulanak wa saka te isha: —Sá te Säkekewa su̱ani. Ata Tomás te ijewa ia̱ isha: —Ka yis wa̱ ijula ki̱ clavo itäri su̱ne ra, ka yis julasku patkenewa̱ clavo itäri na ra, ka yis julasku patkenewa̱ ipare na ra, mik a̱ni ka yis wa̱ ikolonak kte si̱ ye. 26 Ñerä ocho día ukäki̱ Jesús wa̱ dulanak wa tapanawa̱ni etäbä kicha ju ja̱rka. Jera Tomás kalduña ijewa ra. Jera ju rä kjäitälewa̱, ata Jesús deju̱ je̱k duawa̱ ijewa sha̱na te isha ijewa ia̱: —Bas ssënopa baa. 27 Jera ite isha Tomás ia̱: —Bä julasku tköwa̱ jiska; yis jula su̱o. Bä jula siköte patköwa̱ yis pare na. Ke ba ku̱ ibiketsa ka irä iyina kuna, ata ibiketsö iyina si̱ irä. 28 Jera Tomás te ikúka: —¡Yis Säkekewaí, yis Kekläí! 29 Jera Jesús te isha iia̱: —Ba te yis su̱a ki̱ka ba te ibiketsa iyina si̱ irä. Ata, ¡yi wa̱ ka isu̱ne te ibiketsa iyina si̱ irä ra bäije jewa rä! 30 Jesús te jile saka wá̱ ta̱i ijuenaklä ye iwa̱ dulanak wa wäna, ata jewa ka yöne jí äyë ki̱ka. 31 Ata jí yöle rä bas wa̱ ibiketsäklä Jesús ne rä Säbäkäkksa̱ rä, je ne rä Säkeklä yaba rä, jekäi bas te ibiketsa ra, je rä bas se̱naklä kseka ije kie oloi ja̱mi.

Juan 21

1 Je ukä ki̱ Jesús je̱k kjashani etäbä kicha iwa̱ dulanak wa ia̱ tipä Tiberias kjä ja̱mi. Ije̱k kjasha rä jikäi: 2 Simón Pedro irä, Tomás kie etkä Ko̱lo̱ ni irä, Natanael dar Caná Galilea ke̱i ska irä, Zebedeo yabala bol irä, Jesús wa̱ dulanak wa saka bol irä, jewa tapar kajali ñara ra. 3 Ñerä Simón Pedro te isha ijewa ia̱: —Yis maju̱ nima kukäk. Jera ijewa te isha: —Sá marmiña ba ra. Jekäi iminemi ñajiaka̱ ko̱no na. Ata je tuinei wà ka iwa̱ nima kolone itjä. 4 Jera ka̱ñir dawa̱ kja ra, Jesús je̱k duawa̱ tipä kse̱i ki̱ka. Ata iwa̱ dulanak wa wäna ka ijuene Jesús ne irä. 5 Jera Jesús te ichaka ijewa ia̱: —Yabala, ¿ka sä ji kätäpa na? Jera ijewa te ikúka: —Kai. 6 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas kla ju̱omi ko̱no ektaka sä jula wämo kja̱ne. Jeska bas te ikukemi. Jekäi ijewa te iju̱ami je kja̱ne. Jera iwakolona ta̱i ka ijewa ia̱ isika̱nakka̱ kjekla. 7 Jera Jesús wa̱ dulanak shka̱ta iwa̱ te isha Pedro ia̱: —¡Säkekewa ne irä! Simón Pedro te issa Säkekewa ne irä ni ra, jera ite ipaiklä jiani plaa, irä je̱k payeleju̱mi ki̱ka. Jekäi ije̱tka ja̱wa̱mi diklä ki̱ka. 8 Ata iwa̱ dulanak saka bite ko̱no wäkseka. Jewa te nima kolona kla na sike dar iitä ki̱, jeska tipä kjä rä alemana cien metro kjena ki̱ka. 9 Iñajolowa̱ksa̱ tipä kjä ska ra, ijewa te isu̱a yökö wäkata katke, je ki̱ka nima kuka̱na kalme pan ra ñara. 10 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Je bas nima kuka jirä sha̱ jöté. 11 Jera Simón Pedro je̱k jiacha̱ ko̱no ja̱rka te kla sikaksa̱ ka̱ pjota ki̱. Je na nima ta̱i ta̱i tso̱ pshii ciento cincuenta y tres. Je kjekla irä jeiräta ka kla butsa̱ne tkäwa̱ iia̱. 12 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Bas kute yäkäk. Jera iwa̱ dulanak wa mane a̱ni wa̱ ka ichakäklei iia̱: “¿Yi ba rä na?”, iwa̱ iju̱ñer Säkekewa ne irä ki̱ka. 13 Jera Jesús deju̱ te pan kukawa̱, je wà ite ijewa chewa̱, jekäi ñaebä ite ichewa̱ nima wà. 14 Je ne rä Jesús shki̱leka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na ukä ska ra ije̱k kjasha deka̱ mañatäbä kicha iwa̱ dulanak wa ia̱ rä. 15 Ijewa yaká e̱ná ra, Jesús te ichaka Simón Pedro ia̱: —Simón, Jonás yaba, ¿ba wa̱ yis shka̱l jí wa tsa̱ta na? Jera Pedro te ikúka: —Säkekewa, jekäi irä. Ba wa̱ iju̱ñer yis wa̱ ba shka̱l. Jera Jesús te isha iia̱: —Jera yis oveja yabala pasu̱o ba ku̱. 16 Jera etäbä kicha Jesús te ichakani iia̱: —Simón, Jonás yaba, ¿ba wa̱ yis shka̱l na? Jera Pedro te ikúka: —Säkekewa, jekäi irä. Ba wa̱ iju̱ñer yis wa̱ ba shka̱l. Jera Jesús te isha iia̱: —Jera yis oveja wa kjänano ba ku̱. 17 Jera Jesús te ichakani iia̱ idäkläka̱ mañatäbä kicha: —Simón, Jonás yaba, ¿ba wa̱ yis shka̱l na? Jera Pedro je̱r ianawa̱, ite ichaka iia̱ mañatäbä kicha: “¿Ba wa̱ yis shka̱l na?” je ki̱ka. Jera ite ikúka: —Säkekewa, ba wa̱ ji biköle ju̱ñer. Ba wa̱ iju̱ñer yis wa̱ ba shka̱l. Jera Jesús te isha iia̱: —Jera yis oveja wa pasu̱o ba ku̱. 18 Kte si̱ kte si̱ wà yie ishe ba ia̱, ma ji̱a dulaklei ra, ba je̱k pajiäke̱ ma mike̱ maka ba shkakle käi; ata mika̱ bä dewa̱ säkibii ra, jera ba jula ji̱atkämi jekjepa kju̱awa te ba pajiemi ba tse̱mi mai ka bä shkakle ska. 19 Jesús te jekäi isha iju̱ñenaklä maikäi Pedro duämiwa̱ rä käi, je wà iwa̱ Säkeklä oloi käkläka̱. Jesús te je sha e̱ná ra, ite isha iia̱: —¡Sä shkä yis da! 20 Jera Pedro wämanewa̱ shäbeka te isu̱a Jesús wa̱ dulanak shka̱ta iwa̱ daju̱ ijewa itä wà. Je ne je̱k ku̱wa̱wa̱ Jesús je̱r bata ja̱mi ijewa yakata̱na ska ichakäk iia̱: “Säkekewa, ¿mane te ba ju̱emiksa̱ ba kukäkwa̱ wa ia̱ rä na?” 21 Je su̱a Pedro te ra, jera ite ichaka Jesús ia̱: —Säkekewa, ¿ata me ije dämiwa̱ rä na? 22 Jera Jesús te Pedro kúka: —Ikuna yis ki̱ ije shena se̱nak ji̱a yis däni ke̱i kje ra, ¿je wa̱ ji tso̱ ba ia̱ na? Ata ba shkä yis da. 23 Je ki̱ka iyina sä el wa sha̱na, je iwa̱ dulanak rä ka duäkwa̱ kuna. Jeiräta ka Jesús wa̱ iyine ka iduäkwa̱ kuna, ata ite isha rä: “Ikuna yis ki̱ ije shena se̱nak ji̱a yis däni ke̱i kje ra, ¿je wa̱ ji tso̱ ba ia̱ na?” 24 Je iwa̱ dulanak ne te jí ipakale je ktei she iyina si̱ irä. Je ne te je yua rä. Jekäi sa̱ wa̱ iju̱ñer je te je ktei sha rä iyina si̱. 25 Jesús te jile saka wá̱ rä ta̱i. Ata yie ibiketse je ktei biköle kuna yöleksa̱ etka etka ra, je äyë kjuä kalabe ka kjäkwa̱ ka̱jiska.

Hechos 1

1 Teófilo, yis äyë yöle säkätä ska yie iyua, ji wa̱mi Jesús te käi biköle, jini ite sa paktami käi biköle, 2 ma rä iminetse̱ ka̱jöir ke̱i kje. Jekäi ka imitse̱ba yika, ite ji shata̱na Wikblu Sikina oloi ja̱mi iwa̱ kolole iktei bata shäk ye wa ia̱ ijewa wa̱ o̱nak. 3 Jekäi ije te ji shka̱l ssa itä ska ije̱k kjashani ijewa ia̱ kseka, ite ji wá̱ rä saka saka ijuenaklä iyina si̱ ishki̱naka̱ni. Cuarenta día bala na ije̱k kjashäte ijewa ia̱, ite ka̱jöir gobierno ktei pakete ijewa ia̱. 4 Jekäi etaba kicha Jesús yäkä kalme ijewa ra ra, ite isha ijewa ia̱ rä: “Ke bas minakksa̱julu Jerusalén ska, ata Sa Ká kablele ji ma̱k, ale yis wa̱ iyile ssële bas wa̱ je ki̱ssö bas ku̱. 5 Ka irä maikäi kuna ta, Juan te sä wäukewa̱ rä diklä wà, ata kukjunabä ra bas dä wäoka̱nak tulämi Wikblu Sikina wà.” 6 Jera sa̱ tso̱ tapale wa te ichaka iia̱: —Säkekewa, ¿jira ba te Israel wa ia̱ ka̱ me̱mini sa wakwa ñawäsikewa̱klä na? 7 Jera ite ijewa kúka: —Sa Ká ne wa̱ ibiketsale mane ke̱i wà ji we̱mi ite räle bikökje je räle jini iwakei te ibiketse käi, ata ka bas ia̱ ka̱ me̱ne je ju̱ñaklä. 8 Ata Wikblu Sikina dewa̱ bas ja̱mi ra, bas ia̱ täkili me̱rmi. Bas dä yis su̱ak wa ye, je ja̱mi bas te yis pakemi Jerusalén ska, Judea ke̱i kalabe ska, Samaria ke̱i ska, ka̱ biköle ska mai ishäkä wätkerke̱wa̱ kje. 9 Ite jekäi isha e̱ná ra, jera ibutsa̱naka̱ ka̱sha̱ ki̱ ijewa wäna. Jeska mo̱ te iblawa̱ ijewa yika. 10 Jekäi ijewa wäkatulaka̱ ka̱jöir ska imaka̱ juerke̱ ji̱a su̱ak ra, je ebä ra jäiyi wa bol ñapajiele suruu juena plaa ijewa säkätä ja̱mi. 11 Je bol te isha ijewa ia̱: —Bas galilea wa, ¿jiye bas ñaduatulaka̱ iweibläk ji̱a ka̱jöir ska rä na? Je Jesús minetse̱ bas yika ka̱jöir ska, je wakei dämiju̱ni jishtä imineju̱ ka̱jöir ska su̱a bas te su̱ta. 12 Jera ka̱ kichei kie Olivo Yäkä Bata ni ska ijewa minejuluni Jerusalénka. Je rä sábado wà shke kjena. 13 Mika̱ idemijuluni ra, jera imineka̱julu ju ja̱r yöle ietkä bata ki̱ je ja̱rka. Ijewa rä Pedro irä, Jacobo irä, Juan irä, Andrés irä, Felipe irä, Tomás irä, Bartolomé irä, Mateo irä, Jacobo Alfeo yaba irä, Simón ale bakle kju̱atkäk gobierno ra irä, Judas Jacobo yaba irä. 14 Ijewa biköle chatkawa̱ etka yebä ka̱kiäk, alaklä wa ra ñara irä, Jesús a̱mi María ra irä, Jesús el wa ra irä. 15 Je ke̱i wà Pedro je̱k duaka̱ sä el wa tapanawa̱ sha̱na, je tapalewa̱ wa däka̱ rä ciento veinte kjena. Jewa ia̱ ite isha: 16 “El wa, Wikblu Sikina ktele ña̱la wätsa̱kba David kjäbata ja̱mi, je te Judas ale Jesús kukäkwa̱ wa kiäk jämi je ktei sha, je ktei yöle wa̱ iyile ja̱mi ikiana o̱nak. 17 Ka irä jiye kuna ta, ije rä shtao̱leña saje wa ra, jí ikja̱nei we̱ je wa̱kña. 18 Jekäi ite ji yakei wakbla je säkei wà ite ka̱ tju̱a. Jeska ija̱nami tsa̱bataka, iyaka tsikinaju̱, iñá minaksa̱. 19 Je palei ju̱ñaksa̱ se̱nak Jerusalén ska wa biköle te. Je ki̱ka je ke̱i kinawa̱ iwakwa ktä wà Acéldama ni. Je wà rä sä Pi Ke̱i. 20 Ka irä jiye kuna ta, iyöle Salmos äyëí ki̱ka je te ishe rä: ‘Je ju janowo̱pa. Yi a̱ni ke se̱nopa ji̱a jeska.’ Ñakäi ietkä te ishe rä: ‘Yilé saka kjöwa̱pa ije säkei ye.’ 21 “Je ki̱ka shkäkña sa ra del Säkekewa Jesús shka sa̱ sha̱na jöiki̱ diaki̱ je bala naka, 22 Juan te iwäukewa̱ ke̱i skaté bite rä imineka̱tse̱ sa̱ sha̱na ke̱i kje, je sha̱ ekla kiana kolonak däkwa̱ saje wa ra ije shki̱leka̱ni je ktei pakäkña.” 23 Jekäi ijewa te bol kuka. Ekla rä José, kinak Barsabás ni. Je kie etkä rä Justo ni. Ekla rä Matías. 24 Jeska ijewa ka̱kia te isha: “Säkekewa, ba wa̱ sä biköle je̱rike ju̱ñer. Ikjashö jí bol mane rä kolole ba wa̱ rä 25 däkwa̱ jí Jesús ktei bata she jí ikja̱nei we̱ je wa̱kña. Je jawa̱ Judas te iminaklä mai ije shena minak rä jeska.” 26 Jekäi ijewa te imabla su̱a jile wà ijuenaklä yi ia̱ idäksa̱ käi. Jekäi Matías ne ia̱ ideksa̱ rä. Jekäi ije dewa̱ña Jesús ktei bata shäk ye ale once wa ra.

Hechos 2

1 Pentecostés ke̱i kjewa̱klä díaí dewa̱ ra, jera ijewa kalabe tapar tso̱ etka yebä. 2 Jera plaa ra ji rä bular täkii ka̱jöir ska. Je ssër si̱wa̱ ju̱r täkii ssër käi, je bular kjaju̱ mai itso̱ ñajäklelewa̱ ska ju ja̱r kalabe na. 3 Jera ijewa te isu̱a ra yökö käi bala butsa̱nami juer ta kjäktä iá ja̱na iwakwa ki̱ ekla ekla. 4 Jekäi ijewa biköle pshiwa̱cha̱wa̱ Wikblu Sikina te. Jera ekla ekla iktami kte kju̱awa kju̱awa shtä wà, jiräni Säkeklä Wikblu te iktewe̱ke̱ je ja̱mi. 5 Jerusalén ska Judío wa se̱nak tsa̱na wa chu̱li̱i̱ tapar kajali. Jewa dar dä ke̱i ta kju̱awa kju̱awa ka̱ biköle ska. 6 Ñerä jekäi ji rä bulana ssëna ra, jera ditsä tapanawa̱ chu̱li̱i̱, jewa je̱r shewa̱ jakla je te. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te issa ra ijewa ktä kate rä iwakwa ktä wà kju̱awa kju̱awa. 7 Je te ijewa male̱cha̱cha̱wa̱ je̱r shewa̱ kajakla te isha ñaia̱: —¿Je rä ji? ¿Ka je ktä tso̱ wa kalabe rä Galilea wa na? 8 ¿Jera maikäi sä biköle te je ssa bäi, sa wakwa ktä käi, mane sä ktä ja̱mi sä kibile käi rä na? 9 Sa̱ tso̱ jiska wa rä Partia wa, Media wa, Elam wa, se̱nak Mesopotamia ska wa, Judea ska wa, Capadocia ska wa, Ponto ska wa, Asia ska wa, 10 Frigia ska wa, Panfilia ska wa Egipto ska wa, Libia wa se̱nak Cirene pája̱mi wa, ñakäi deleté ñayuläk dar Roma ska wa; 11 sha̱ rä Judío wa si̱, sha̱ rä ñaialecha̱wa̱ Judío wa ye, Creta wa, Arabia wa, je tso̱ jiska. Ata ñewa te Säkeklä wa̱ ji o̱le e̱e̱na si̱ ne she kate rä, ssa sa te sa wakwa ktä käi kju̱awa kju̱awa. 12 Jekäi je te ijewa biköle je̱r shewa̱cha̱wa̱, ka ijewa je̱r ko̱r iia̱. Jekäi ijewa te isha ñaia̱: —¿Jini je wà rä na? 13 Ata isaka te je ktäte wa ja̱ñetsa ta̱i te isha: —Ijewa tso̱ rä diyëë. 14 Jera Pedro je̱k duaka̱ isaka once wa ra. Jekäi ikta täkii te isha ijewa ia̱: “Bas Judío wa, bas biköle se̱nak Jerusalén ska wa, yis ktä ssö bas ku̱ tsa̱na, je ku̱ bas je̱r ku̱opa, 15 ka jí wa rä diyëë jishtä bas te ibiketsa käi kuna, ka̱ñina rä tres hora ebä ki̱ka. 16 Ata jí ne rä iyile jile bata shäk Joel ja̱mi rä: 17 ‘Sa̱ ke̱i bata jekje ke̱i wà ra, io̱rmi rä jikäi: —jekäi Säkeklä te ishe rä—, Yis te yis wikblu tkeju̱emi sä biköle ki̱ka. Bas yabala jäiyi wa irä, bas yabala alaklä wa irä, jewa te jile bata shemi. Bas sha̱na dulaklei wa tso̱ te jile kjayile su̱emi, bas sha̱na säkekewa shtä kausu̱ami. 18 Iyina si̱ je ke̱i ska yis kja̱nei wa̱k wa jäiyi wa käi, alaklä wa käi, jewa ki̱ka yis te yis wikblu tkeju̱emi. Jekäi ijewa ktämika̱ jile bata shäk wa ye. 19 Yie ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä we̱mi ka̱jöir ka̱sha̱ka, ñakäi jile kjashemi ijuenaklä ye ka̱jiska i̱ski̱ka, pi juermi, yökö juermi, shka̱la buka̱namika̱ ta̱i. 20 Ka̱wä wätuirmiwa̱, tulu iarmiwa̱ pi käi. Je o̱rmi rä Säkekewa wa̱ ji wa̱klä e̱e̱na si̱ oloi ta ta̱i, ka je ke̱i däwa̱ba yika. 21 Jera biköle yi te Säkekewa a̱netseke̱ ikie wà, jewa rä tsa̱tkenakksa̱.” 22 “Bas Israel wa, jí kte ssöpa bas ku̱: Jesús Nazaret wa rä patkele Säkeklä wa̱ je kjasha ite bas ia̱ rä, ji wá̱ ite täkili ta wà, ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä wà, jile kjayile ijuenaklä ye je wà. Je wá̱ Säkeklä te ije oloi ja̱mi bas sha̱na maikäi bas wa̱ iju̱ñer käi. 23 Jekäi ije ju̱naksa̱, jishtä Säkeklä wa̱ iwabiketsale e̱ná, ju̱ñele kja e̱ná käi. Je ktawa̱ bas te wäteleka̱ cruz ja̱mi ditsä yakeila oloi ja̱mi. 24 Ata je wakei shki̱wa̱ka̱ni Säkeklä te. Je wà ite ibakaksa̱ duewa̱ shka̱li̱ yika, maikäi a̱ni duewa̱ ia̱ ka ikolonakwa̱ta̱na ki̱ka. 25 Ka irä jiye kuna ta, David wa̱ ije ktei yile rä jikäi: “Yie Säkekewa su̱a del yis wäja̱mi. Ikaldu yis jula wämo kja̱ne, ki̱ka ka yis paju̱nakka̱. 26 Je ki̱ka yis je̱r ssëna a̱naa, yis kta a̱naa, je ki̱ka yis duawa̱ ra, yis te ji bäi ki̱ssëmi. 27 Ka irä jiye kuna ta, ba wa̱ yis wikblu ka janakwa̱ sä wikblu bläklä ska. Je wämo kolole ba wa̱ ka janakwa̱ ba wa̱ yaka tjabanakwa̱. 28 Jekäi ba te se̱ne kseka ña̱le̱i kjasha yis ia̱. Ba te yis ssëwe̱mi a̱naa ba te yis su̱e kaldu ki̱.” 29 “El wa, yis wa̱ ijuñer ji sheke̱ yis te je rä iyina si̱, sa ká David je rä dulewa̱ itäbilewa̱. Jira je nu̱l bläklä kate ji̱a sa̱ sha̱na. 30 Ata ije rä jile bata shäk. Jekäi iwa̱ iju̱ñer Säkeklä kabla iia̱ etkabä ji she etkabä wà ibatala sha̱ ekla tkäkwa̱ ije̱tkäklä ki̱ iitäri wà sa̱ tsa̱ku̱i ye. 31 Jekäi David je̱r ku̱a kja je te, ki̱ka ite Säbäkäkksa̱ shki̱rmika̱ni je paka, ka iwikblu janewa̱ sä wikblu bläklä ska, ka iyaka tjabanewa̱. 32 Jekäi je Jesús shki̱wa̱ka̱ni Säkeklä te. Sá biköle rä je su̱ak wa. 33 Jeska ra ipakana je̱tkäkwa̱ Säkeklä jula wämo kja̱ne, je wà ioloi kanaka̱. Jeska Sa Ká te Wikblu Sikina ma̱ iia̱, jishtä ikablele iia̱ käi. Jekäi je ne tka ju̱até ite, su̱a bas te, ssa bas te rä. 34 Ka David mineneka̱ ka̱jöir, ata ite isha rä: “Säkekewa te isha yis Säkekewaí ia̱: ‘Ma je̱tköwa̱ yis jula wämo kja̱ne, 35 bikökje yie ba bolki wa tulacha̱wa̱ bä klä tkäkläka̱ iki̱ka kje.’ ” 36 “Jekäi bas Israel wa biköle, jí ju̱ñopa bas ku̱ iyina si̱ irä. Je Jesús ale wäteleka̱ bas wa̱ cruz ja̱mi, je wakei ebä ne kuka Säkeklä te Säkekewa ye, Säbäkäkksa̱ ye rä.” 37 Je ssa ijewa te ra, ijewa je̱r ssënawa̱ shi̱ana si̱. Je ne ki̱ka ijewa te ichaka Pedro irä isaka Jesús ktei bata shäk wa irä, jewa ia̱: —El wa, ¿ji we̱ sá te na? 38 Jera Pedro te ijewa ia̱ isha: —Bas ñamanewo̱ksa̱, bas ñawäukewo̱ tulömi ekla ekla, Jesucristo kie ja̱mi, bas nui janakläwa̱ bitaba. Jekäi ra Wikblu Sikina me̱nak däksa̱mi bas ia̱. 39 Ka irä jiye kuna ta, jekäi ikablele bas ia̱ rä, bas yabala ia̱ rä, biköle se̱nak ka̱mii wa ia̱ rä, biköle yi kieke̱ Säkekewa saje wa Kekläí te käi jewa ia̱ rä. 40 Jekäi ite ji su̱le iwa̱ ktei paka ji̱a ki̱ta ijewa ia̱, ite ijewa pakta ji̱a jikäi: —Jira sa̱ tso̱ wa rä shirilewa̱, jewa yika bas je̱k tsa̱tköksa̱. 41 Jekäi iktä kukäk wa wäoka̱na tulami. Jekäi je ke̱i wà sä ki̱tapana deka̱ tres mil kjena. 42 Jekäi ijewa chatkawa̱ se̱nak jiräni Jesús ktei bata shäk wa te ipakteke̱ ja̱mi, se̱nak ñara etka yebä irä, pan bala butsäk ije̱r ja̱naklä Jesús dulewa̱ ska irä, ka̱kiäk irä. 43 Jera biköle suanacha̱wa̱ ta̱i, Jesús ktei bata shäk wa te ji ka su̱le sa̱ wa̱ wá̱ rä ta̱i ijuenaklä ye ki̱ka. 44 Jera Jesús biketsäk wa biköle se̱na ñara rä etka yebä. Ijewa te idäli bena se̱newa̱ rä etka yebä. 45 Jekäi ijewa jile watju̱ake̱ ka̱ käi, däli käi, je säkei bala pje̱ke̱ ite ñaia̱, yi ka jita ki̱ ji sherke̱ käi, je ja̱mi. 46 Jera buliri buliri ijewa chatkawa̱ ñakjee tapanak Templo ska. Ñakäi ju etkä ju etkä ipan bala butsäke̱ ije̱r ja̱naklä Jesús dulewa̱ ska. Iyäkäke̱ ñara a̱naa ka biketsale ta, 47 ijewa te Säkeklä kjeisheke̱. Jekäi biköle ssëna ijewa ra bäi. Jera buliri buliri Säkeklä te mane wa rä tsa̱tkenakksa̱ jewa ijewa ki̱tapawe̱ kate.

Hechos 3

1 Pedro irä Juan irä demika̱julu Templo ska ka̱kiäklä horaí ska. Je rä las tres. 2 Jera jäiyi ekla ko̱le ka shkäk kuna je däke̱tse̱ buliri buliri ju̱nakta̱na Templo kjäshtäklä kie Baa Si̱ ni ska inaklä kaku kiäk yi kjäke̱wa̱ Templo na jewa ia̱. 3 Je te Pedro irä Juan irä mawa̱julu kja Templo ja̱rka su̱a ra, jera ite ijewa ia̱ inaklä kaku kia. 4 Jekäi Pedro irä Juan irä te isu̱a jaree, jera ite isha iia̱: —Sá su̱o. 5 Jera je karalewa̱ te isu̱a. Ite ibiketsa ijewa te rä jile kaku ne me̱ke̱ iia̱ rä. 6 Ata Pedro te isha iia̱: —Ka yis dä inaklä ta, oro ta a̱ni. Ata ji tso̱ yis wa̱ je me̱ke̱ yis te ba ia̱. Jesucristo Nazaret wa kie wà ma je̱köka̱, bä shkömi. 7 Jekäi ite ikukawa̱ ijula wämo kja̱ne je kaka̱ ite. Jera ñawäsaka iklä shpatke irä iklä wäkuchi irä je täkina. 8 Ñerä ije̱k kpaka̱ plaa klä ki̱ka shkami, jekäi ikjawa̱ju̱ ijewa ra Templo ska, shkami klä wà, tu̱rke̱ psupsuu, te Säkeklä kjeishami. 9 Jekäi biköle te ishkäke̱ su̱a, ite Säkeklä kjeisheke̱ su̱a. 10 Jera ijewa te isu̱a ra je ne rä ale kätkä Templo kjäshtäklä kie Baa Si̱ ni ska inaklä kaku kiäk rä. Ñerä ji o̱na ije ia̱ te biköle male̱cha̱cha̱wa̱, ije̱r shewa̱ kajakla. 11 Jera ije te Pedro irä Juan irä kukawa̱ därërë. Jera biköle male̱te̱nacha̱wa̱ julunaté ijewa wäki̱ Templo juiteí ki̱ ju yöle jarbe kie Salomón ju jarbe ni ska. 12 Je su̱a Pedro te ra, ite isha ijewa ia̱: “Bas Israel wa, ¿jiye je te bas male̱cha̱cha̱wa̱ rä na? ¿Jiye bas te sá su̱e jaree sa̱me̱ishärä sá te jí jäiyi shkewa̱mi rä sá wakwa täkili wà, sá wakwa te ji we̱ wämo oloi ja̱mi käi rä na? 13 Ata Abraham irä, Isaac irä, Jacob irä Kekläí, sa ká wa Kekläí, je te iwakei kja̱nei wa̱k Jesús oloi kaka̱. Je ne ju̱aksa̱ bas te, je ne sha bas te Pilato ia̱ ka sá ki̱ isher, ale Pilato te ibiketsa wäyenakksa̱ni ra rä. 14 Je sikii si̱, wämo si̱ ka shene bas ki̱. Ata bas te sä ktäk ekla kiaksa̱ni iia̱. 15 Jekäi je se̱ne kseka tsikiwa̱kka̱ ktawa̱ bas te. Ata Säkeklä te je shki̱wa̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na. Sá rä je su̱ak wa. 16 Jekäi ije kie biketse oloi ja̱mi jí ekla su̱nak bas wa̱ ju̱ñenak bas wa̱ je täkinani rä, je o̱na rä Jesús kie ne wà. Jesús te sä täkiwe̱ ibiketsäk je ne te jikäi ibäiwa̱ni bäi ebä bas biköle wäna rä. 17 “El wa, yis wa̱ iju̱ñer bas te je wá̱ rä ka bas je̱r ko̱ne ki̱ka, bas wäkiri wa ñaebä. 18 Ata je ne wà Säkeklä te iwá̱ jishtä iwa̱ ibata yileba jile bata shäk wa kjäbata ska käi, ale ite isha, iwa̱ kolole Säbäkäkksa̱ ye je kiana ji shka̱l ssäk. 19 Je ne ki̱ka bas ñamanewo̱ksa̱, bas ñaparuö bas nui wäte̱natkäkläwa̱, ike̱i däkläwa̱ Säkekewa wa̱ bas je̱r ssëwa̱kläni bäi, 20 ñakäi iwa̱ Säbäkäkksa̱ patkäkläté. Je rä kolole kja Säkeklä wa̱ säkätäba bas ia̱, je ne rä Jesús dä. 21 Ka̱jöir ska ji tso̱ kiana ije ia̱ ka̱ ma̱k ise̱naklä jeska, ma rä Säkeklä wa̱ ji biköle bäiwa̱kläni je ke̱i dewa̱ kje, je rä yile iwa̱ ka̱mikleté, iwa̱ kolole jile bata shäk wa sikii wa ye jewa kjäbata ska. 22 Ñera Moisés te isha: ‘Säkekewa bas Kekläí te bas wakwa sha̱na ekla kukemi jile bata shäk ye bas ia̱ yis käi. Bas kiana je ktä ssäk ji biköle ska ji sheke̱ ite bas ia̱ käi. 23 Ata jikäi io̱rmi, yi te ka je jile bata shäk ktä ssë ra, jewa rä tulunakksa̱ sa̱ sha̱na ekwäta ye.’ 24 “Jekäi jile bata shäk wa biköle Samuel skaté jöiwäta bena yi kta käi, jewa te ji o̱na jira bata sha ñaebä. 25 Jekäi jile bata shäk wa wa̱ ji yile je wadeksa̱ bas ia̱. Ñakäi Säkeklä kablele bas ká wa ia̱ ji wa̱k je deksa̱ bas ia̱. Je ne sha ite Abraham ia̱: ‘Ba batala oloi ja̱mi ji bäi o̱rmi ka̱jiska sä ditsei wä tso̱ biköle ia̱.’ 26 Jekäi Säkeklä te ikjanaklä shki̱wa̱ka̱ni ra, säkätä ite ipatka ji bäi wa̱k bas ia̱, bas ji shi̱ana wa̱ke̱ dokoitsäkläwa̱ bas wa̱.”

Hechos 4

1 Ñerä ijewa ktä kate ji̱a ditsä ra, jera chui wa irä, Templo kjänanak wa tsa̱ku̱i irä, saduceo wa irä, dejulu ijewa wäki̱. 2 Jewa kju̱atkacha̱wa̱, ite ditsä pakte tso̱ ki̱ka, ijewa te Jesús dä sa̱ shki̱wa̱kka̱ni sä dulecha̱wa̱ wa sha̱na je ktei bata she tso̱ ki̱ka. 3 Jekäi ite ijewa kukacha̱wa̱ wätiacha̱wa̱ bulirishtäpa ktei wabiketsanakksa̱, ka̱tuir dawa̱ irä ki̱ka. 4 Ata yi te iktä ssa jewa chu̱li̱i̱ te je biketsa iyina ye. Jera jäiyi wa ebä deka̱ rä cinco mil kjena. 5 Jekäi bulirishtä ra sa̱ tsa̱ku̱i wa irä, säwäkiri wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa irä, jewa ñatapawa̱wa̱ Jerusalén ska. 6 Jera chui wa tsa̱ku̱i Anás irä, Caifás irä, Juan irä, Alejandro irä, ñakäi chui tsa̱ku̱i saka wa biköle irä, jewa tapanawa̱ña ijewa ra. 7 Jera ijewa te Pedro irä Juan irä, jaklawa̱ ijewa moska, jewa wächakewa̱ ijewa te: —¿Yibä täkili wà, yibä kie wà bas te iwá̱ jekäi rä na? 8 Jera Pedro pshiwa̱wa̱ Wikblu Sikina te, jera ite isha ijewa ia̱: —Bas sa̱ tsa̱ku̱i wa irä, bas sä wäkiri wa irä, 9 ekla duäke̱ ia̱ ji o̱na bäi ki̱ka jir bas te sá wächa̱kewe̱ke̱, ji wà ibäinani räí̱ ni ra, 10 jera bas biköle ku̱ iju̱ñopa, ñaebä Israel wa biköle ku̱ iju̱ñopa, je o̱na rä Jesucristo Nazaret wa ne kie oloi ja̱mi, je ne rä ale wäteleka̱ bas wa̱ cruz ja̱mi rä, ale Säkeklä wa̱ shki̱leka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na rä, je ne oloi ja̱mi jí ekla kaldu klä ki̱ bäi bas wäna rä. 11 Ije ne rä ale jak ju̱leksa̱ bas ju yuäk wa wa̱, je ne dewa̱ ju ñak wäkukäk bäi si̱ ye rä. 12 Ka yi saka kuna Sa̱tsa̱tkäkksa̱ ye. Ka irä jiye kuna ta, ka yi saka ia̱ kie me̱le ka̱jiska ije käi je oloi ja̱mi sa̱ tsa̱tkenakläksa̱. 13 Ñerä ijewa te issa ra Pedro irä Juan irä ka suar, ñakäi ite issa ra ijewa rä ditsä emana wa ka yöle kuna ra, jera imale̱te̱nacha̱wa̱. Ijewa je̱r ku̱a ite ra ijewa rä shkeleña Jesús da. 14 Ñakäi jewa te je ekla bäileni kaldu klä ki̱ ijewa ra je su̱a ra, jini a̱ni ka ijewa wa̱ ishäklei ji̱a. 15 Jera ijewa paka ñatsa̱kksa̱ kju̱awaka Sanedrín wa tapar kate ska, jeska ite iwabiketsaksa̱ iwakwa ebä. 16 Ite isha ñaia̱: —¿Me sä te jí bol wa we̱ na? Tsa̱na ra iwa rä biköle se̱nak Jerusalén ska wa wa̱ ijuñer, ji kju̱awa si̱ o̱na ijuenaklä ye ijewa oloi ja̱mi, je ka shäklei sa̱ wa̱ ka̱yue irä ni. 17 Ata ka je pakanaklä ji̱a jöiwäta sa̱ sha̱na ra, sa̱ ku̱ ijewa wäsuawo̱ je kie ka pakäklä ji̱a kuna ijewa wa̱ yi a̱ni ia̱. 18 Jera ijewa te ikia jaténi; jekäi ite ka̱wei ma̱ ijewa ia̱ ka ijewa wa̱ Jesús kie pakäklä ji̱a, wapaktäklä ji̱a itjä. 19 Jera Pedro irä Juan irä te ijewa kúka: —Bas ku̱ ibiketsö, mane rä bäi Säkeklä wäna rä, ¿bas ktä ssë Säkeklä ktä ssë tsa̱ta na? 20 Iwa rä ka sá ia̱ ji su̱le ji ssële sá wa̱ je pake janak. 21 Ijewa te iu̱ña ji̱a ki̱ta, je ukä ska ra ite ijewa yatulaksa̱ni. Ji a̱ni ki̱ka ka ijewa wa̱ ikpäklei iö ditsä wätjirka̱ kju̱ei, biköle te Säkeklä kjeisheke̱ ji o̱na ki̱ka. 22 Je wà rä je jäiyi wa̱ ka̱ tso̱ cuarenta año tsa̱ta ja̱mi ji e̱e̱na kjayina je ki̱ka. 23 Ñerä ijana tulamini ra, iminejulu isaka wa tso̱ ska. Jera jiräni chui tsa̱ku̱i wa irä, sä wäkiri wa irä te isha ijewa ia̱ käi, je pakani ijewa te isaka wa ia̱. 24 Ñerä isaka wa te je ssa ra, jera ijewa te Säkeklä a̱netsa täkii etka yebä te isha: “Sä blui, ba ne te ka̱jöir irä ka̱jiska irä däyë irä, ji biköle tso̱ jeska käi jewa yuaksa̱ rä. 25 Ba wa̱ bä Wikblu Sikina oloi ja̱mi sa ká David ba kjanaklä kjäbata ska iyile: ‘¿Jiye ditsei wä ta kju̱awa kju̱awa wa wätji̱naka̱ rä, jiye ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa te wäsi̱wa jile biketseke̱ ka wata rä na? 26 Ka̱jiska ka̱ tsa̱ku̱i wa ñajaka̱ kja kju̱atkäk. Sä wäkiri wa ñatapawa̱cha̱wa̱ kju̱atkäk Säkekewa ra, iwa̱ kolole Säbäkäkksa̱ ye je ra.’ 27 “Ka irä jiye kuna ta, iyina si̱ ra Herodes irä Poncio Pilato irä ñawätkaka̱ jí jukläyäkä ska, ka̱ etkä wa irä Israel wa irä jewa ra ñara, ba kjanaklä sikina Jesús ale ma wa̱ kolole je ra kju̱atkäk. 28 Je rä ijewa wa̱ iwa̱klä jishtä ba te ka̱ ma̱ kja iwa̱klä käi, jiräni ba wa̱ iwabiketsaleksa̱ba o̱nak käi. 29 Jekäi Säkekewa, ijewa te sá pau̱ña je ssö ba ku̱. Sá ba kjanaklä wa tsa̱tkö sá wa̱ ba ktä wapaktäklä ka suale ta kuna. 30 Ñakäi ba jula tköcho̱pa sä bäi wa̱k, jile kjashäk ijuenaklä ye, ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä wa̱k, ba kja̱nei wa̱k sikii Jesús kie oloi ja̱mi.” 31 Ñerä ijewa ka̱kia e̱ná ra, jera iwäbuka̱naka̱ ta̱i itapar tso̱ ska. Jera ijewa biköle pshiwa̱ Wikblu Sikina te. Jekäi ijewa te Säkeklä ktä wapakta ka suale ta kuna. 32 Jekäi je chu̱li̱i̱ Jesús biketsäk wa je̱rikä rä, je̱r ssër dä etka yebä ñara. Mane a̱ni wa̱ ka iyine je rä yis ebä ne cha ni, ata ji biköle tso̱ iwa̱ rä iwakwa biköle wa̱ kanak. 33 Jera Säkekewa Jesús shki̱leka̱ni je ktei pake kate iktei bata shäk wa te ssër ta oloi ta ta̱i. Ñakäi Säkeklä te ijewa biköle tsa̱tke kate bäi si̱. 34 Ijewa sha̱na mane a̱ni ki̱ ka ji a̱ni sher kuna. Ka irä jiye kuna ta, ijewa sha̱ manele ka̱ ta ju ta, jewa te je watju̱eke̱ je säkei däke̱ iwa̱, 35 je che̱ke̱mi ite Jesús ktei bata shäk wa ia̱ bala pa̱nak ekla ekla ia̱, ijewa ki̱ ji sherke̱ je ja̱mi. 36 Jekäi ekla Leví wa dar Chipre ska je kie rä José ni. Ata Jesús ktei bata shäk wa te ikie rä Bernabé ni. (Je wà rä sa̱ je̱r pabläk ni.) 37 Ñerä je te ka̱ tso̱ iwa̱ watju̱a ju̱ami, je säkei detse̱ iwa̱ cha̱mi ite Jesús ktei bata shäk wa ia̱.

Hechos 5

1 Ata ekla kie Ananías te ka̱ tso̱ iwa̱ watju̱a ju̱ami ise̱naklä Safira ra ñara. 2 Jekäi Ananías te je säkei tsa̱ksa̱ta̱na elkje, ata iwa̱ iekta detse̱ cha̱mi ite Jesús ktei bata shäk wa ia̱. Jera je ju̱ñer ise̱naklä wa̱. 3 Jera Pedro te isha: —Ananías, ¿maikäi Satanás dewa̱ ba je̱r na ma ka̱yuäklä Wikblu Sikina ukä ja̱mi ba wa̱ je ka̱ säkei tsa̱kläta̱na elkje rä na? 4 Ka ba wa̱ je ka̱ wato̱rju̱ba yika ra, jera ¿ka irä ba cha kuna na? Ñakäi ba te iwatju̱a ju̱ami itä ska ra, jera ¿ka je säkei rä ba wakei ji wá̱ iwà käi kuna na? ¿Jiye ba te ibiketsa jekäi ma je̱r ska iwa̱k rä na? Ka ba ka̱yöne rä ditsä ukä ja̱mi kuna, ata Säkeklä ne ukä ja̱mi ba ka̱yua rä. 5 Ñerä Ananías te je ssa ra, idua ja̱nami. Jekäi je palei ssäk wa biköle suanacha̱wa̱ ta̱i. 6 Ñerä dulaklei wa ñajaka̱ te inu̱l pabutrawa̱, te itsa̱mi itäbiawa̱. 7 Je itä ki̱ka tres hora kjena ise̱naklä deju̱, je wa̱ ji o̱na rä ka ju̱ñer. 8 Jera je ia̱ Pedro te ichaka: —Ishö yis ia̱, ¿bas ka̱ watju̱a säkei rä jeska na? Jera ite ikúka: —Taa, jeska ito̱na rä. 9 Jera Pedro te isha iia̱: —¿Jiye bas ñaje̱rku̱a Säkekewa wikblu wätji̱wa̱k rä na? Isu̱o, ma se̱naklä itäbiäk wa dajulu kja ju kjä ska; jewa te ba nu̱l tse̱mi. 10 Jera ñawäsaka idua ja̱nami Pedro klä säkätä ja̱mi. Ñerä je dulaklei wa dewa̱julu ra, jera jewa te iku̱a dulewa̱. Jera jewa te inu̱l tsa̱mi, itäbiawa̱ ise̱naklä ra ñara. 11 Jekäi tapanak wa kalabe irä je palei ju̱ñak wa biköle irä, jewa su̱anacha̱wa̱ ta̱i. 12 Jekäi Jesús ktei bata shäk wa jula wà ijuenaklä ye käi o̱rke̱, ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä käi o̱rke̱ saka saka ditsä sha̱na. Jekäi biköle däke̱wa̱ etka yebä Salomón ju jarbe ska. 13 Ata ditsä saka mane a̱ni ka däwa̱ ijewa ska isuanacha̱wa̱ ki̱ka, jeiräta biköle te ijewa sheke̱ bäi ebä. 14 Säkekewa biketsäk wa ki̱tapar damika̱ jöikwäta ta̱iwa̱, jäiyi wa irä alaklä wa irä. 15 Jewa te duë ta wa jeke̱ksa̱ ña̱laka tapawe̱ke̱ ja̱ka̱ ki̱ka je̱katashuäklä ki̱ka; je rä Pedro kjäke̱ju̱ ra, kje ioloibä jibä tenakläwa̱ ijewa manele ja̱mi. 16 Ñaebä jukläyäkä saka tso̱ Jerusalén pája̱mi wa däke̱té ta̱i. Ijewa wa̱ duë ta wa däke̱ja, kololewa̱ wikblu ñá shtä wa̱ wa däke̱ja. Jera jewa biköle bäirke̱ni. 17 Jera je ki̱ chui wa tsa̱ku̱i irä ije tsa̱tkäk wa kalabe irä, je̱r ki̱ ijewa ianacha̱wa̱. Jewa rä ale saduceo wa ka̱ju̱ñe ja̱mi. Jera ijewa ñajaka̱, 18 te Jesús ktei bata shäk wa kuka jámi jiacha̱wa̱ sä wätiäklä ska. 19 Ata je tuinei wà Säkekewa ángel ekla te sä wätiäklä jui kjäya ju̱ami, te ijewa jaksa̱, te isha: 20 “Bas cho̱ni Templo ka. Jeska bas ñaduöjöklö jí se̱ne kseka je ktei biköle bata shäk ditsä ia̱.” 21 Je ssa ijewa te ra, sa̱ñirebä ikjawa̱julu Templo ska, te sa paktami. Je dälei ja̱mi chui wa tsa̱ku̱i irä itsa̱tkäk wa irä jewa ñatapawa̱wa̱. Jewa te Sanedrín wa irä Israel batala wäkiri wa kalabe irä kia jaté tapanakwa̱. Kjepa ijewa te Templo kjänanak wa patkami sä wätiäklä ska ijewa jäkté. 22 Ata jewa demijulu ra, ka ijewa juena ji̱a sä wätiäklä ska. Ñerä ibitejuluténi ibata shäk, 23 te isha: —Sá te sä wätiäklä jui ku̱a kjätelewa̱ tsa̱na si̱, je kjä ska sá te ikjänanak wa ku̱a jakla klä ki̱. Ata sá te ikjäya ja̱wa̱ ra, yi a̱ni ka juena ji̱a ija̱rka. 24 Ñerä Templo kjänanak wa tsa̱ku̱i irä chui tsa̱ku̱i wa irä jewa te je ssa ra, ka ijewa je̱r ko̱ne me ijewa de í̱ ia̱. Jekäi ijewa je̱rika: “¿Ji si̱ te je wätkewe̱miwa̱ na?” 25 Jera ekla deju̱té ibata shäk ijewa ia̱ jikäi: —¡Issö! Ale jäiyi wa wätiacha̱wa̱ bas te jewa demi jäkläni Templo ska, jewa te sa pakte tso̱. 26 Jera Templo kjänanak wa tsa̱ku̱i mineju̱ ikla wa ra, te ijámini. Ata ka iwa̱ iweikane täkili wà, isu̱anacha̱wa̱ iö ditsä te ikteche̱wa̱ jak wà ki̱ka. 27 Ñerä ijewa wa̱ ide ja dua jakla Sanedrín wa tapar tso̱ wäja̱mi. Jera chui wa tsa̱ku̱i te iwächakewa̱, 28 je te isha: —¿Ka sá te bas paka rä ka sa paktäk kuna ji̱a itjä je kie ktei wà na? Ata jira bas te Jerusalén wa biköle pakta bas ka̱ju̱ñe wà. Ñakäi bas ssëna rä ije ko̱tälewa̱ je nui ja̱wa̱kka̱ sá ki̱ka. 29 Jera Pedro irä isaka Jesús ktei bata shäk wa irä jewa te ikúka: —Bäi si̱ ra Säkeklä ktä ssë rä ditsä ktä ssë tsa̱ta. 30 Sa ká wa Kekläí te Jesús ale bas wa̱ ko̱tälewa̱ tkeleka̱ kal ja̱mi, je shki̱wa̱ka̱ni. 31 Jekäi ite ipaka je̱tkäkwa̱ iwakei jula wämo kja̱ne ioloi kanakläka̱, Sa̱tsa̱ku̱i ye, Sa̱tsa̱tkäkksa̱ ye, ije wa̱ Israel wa ssëwa̱klä ñamanewa̱ksa̱, ñakäi iwa̱ ijewa nui jäkläwa̱ bitaba. 32 Sá rä je ji su̱le sá wa̱ je ktei pakäk wa, ñaebä Wikblu Sikina rä je ktei pakäk. Je rä me̱le Säkeklä wa̱ mane wa te iktä ssëke̱ jewa ia̱. 33 Jera ijewa te je ssa ra, ikju̱atkacha̱wa̱ ta̱i. Ije̱r ssëna ijewa ktäkcha̱wa̱. 34 Jera ekla fariseo wa kie Gamaliel ni, ije rä säyuäk ka̱wei wà, ije rä dälätsalewa̱ ta̱i biköle wa̱, je je̱k duaka̱ je Sanedrín wa tapar tso̱ sha̱na, je te Jesús ktei bata shäk wa sha janakksa̱ kju̱awaka berbena. 35 Kjepa ite isha ijewa ia̱: —Bas Israel wa, ji we̱ mar bas te ijewa ukä ja̱mi je biketsö tsa̱na. 36 Ka irä jiye kuna ta, mikle Teudas je̱kaka̱ ishäk: Ije rä bäi si̱. Jekäi cuatrociento kjena minemi ije ja̱mi. Ata mika̱ ije ko̱ta̱nawa̱ ra, je shkäk ira wa butsa̱nami kju̱awa kju̱awa. Jekäi iwäshawa̱. 37 Je itäki̱ sa shtawa̱klä ke̱i ska Judas Galilea wa je̱kaka̱ chu̱li̱i̱ wäsikäk minak ija̱mi. Ata ñaebä ije weikanawa̱. Jekäi ije ja̱mi wa biköle butsa̱nami. 38 Je ki̱ka yie ishe bas ia̱, ke ijewa mewa̱k, ijöcho̱wa̱ bitaba. Ka irä jiye kuna ta, ikuna jí ijewa wa̱ ji biketsaleksa̱ iräle, jí ijewa te ji we̱ke̱ iräle, je rä ditsä ebä oloi ja̱mi ra, je wäshämiwa̱. 39 Ata je rä Säkeklä oloi ja̱mi ra, jera ka je wätkenak bas ia̱. Ata je rä bas kju̱atkä Säkeklä ra ebä. 40 Ñerä ijewa te Gamaliel ktä ssawa̱. Jera ijewa te Jesús ktei bata shäk wa kia jaténi, jewa kpa ijewa te ksa bata wa, jera ka iwa̱ ijewa pakane Jesús kie pakäk ji̱a. Jekäi ijewa te ijatulami. 41 Jera Sanedrín wa tapar tso̱ ska Jesús ktei bata shäk wa mineksa̱julu ssële a̱naa. Ka irä jiye kuna ta, ijewa rä biketsale kianak weikanak Jesús kie bata ki̱ka. 42 Jekäi buliri buliri Templo ska, ju etkä ju etkä ska, ijewa te Jesús dä Säbäkäkksa̱ ktei baa bata she rami wapakte rami ka jalewa̱ta kuna.

Hechos 6

1 Je ke̱i ska ra kte kukäk wa wanaka̱ ta̱i. Jera Judío wa ktäk Griego wa ktä wà, jewa te ktäk Hebreo wa ktä wà wa dälänetsa, je rä buliri buliri jile waderke̱ ra, ktäk Griego wa ktä wà sha̱ alaklä wa chichö wa ka der kuna ñakjee kju̱ei. 2 Je ki̱ka ale doce wa te kte kukäk chu̱li̱i̱ wa tapawa̱wa̱. Jewa te isha: —Jile wachewa̱klä bata ki̱ka sá te Säkeklä ktä wapakte jewa̱ ka je rä bäi kuna. 3 Je ki̱ka el wa, bas sha̱na jäiyi wa su̱le bas wa̱ palei ta bäi kukö siete, Wikblu Sikina ta bäi si̱wa̱ käi, ka̱biketsä ta bäi si̱wa̱ käi. Jewa kuke sá te je wakja̱neiwa̱k ye. 4 Je rä sá däkläksa̱ ka̱kiäk irä, kte wapaktäk irä. 5 Jera je ibiketsanaksa̱ te chu̱li̱i̱ wa biköle je̱r ssëwa̱ bäi. Jekäi ijewa te Esteban kuka. Ije rä Säkeklä biketsäk bäi si̱, Wikblu Sikina ta bäi si̱. Ñakäi ijewa te Felipe, Prócuro, Nicanor, Timón, Parmenas, Nicolás jewa kuka. Nicolás dä Antioquía wa je̱k ialewa̱ Judío wa ye. 6 Jekäi ijewa te jewa kjasha Jesús ktei bata shäk wa ia̱. Jera ijewa ka̱kia kjepa ijula ma̱ka̱ ijewa ki̱ka. 7 Jekäi Säkeklä ktä minemi ji̱a jöiwäta. Ñakäi kte kukäk wa wanaka̱ ta̱i Jerusalén ska. Ñaebä chui wa chu̱li̱i̱wa̱ ñajacha̱wa̱ Jesús biketsäk. 8 Esteban ra Säkeklä rä je̱r ssële bäi si̱, ije ia̱ täkili rä me̱le bäi si̱. Jekäi ije te ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä we̱ke̱, ji kju̱awa we̱ke̱ ite ijuenaklä ye sa̱ sha̱na. 9 Ata ñapaktäklä jui kie “Sä Deleksa̱ Kjermita wa” jeska tapanak wa sha̱ manele dar Cirene ska wa, Alejandría ska wa, ñakäi isaka dar Cilicia ska wa, Asia ska wa, jewa banaka̱ kju̱atkäk Esteban ra. 10 Ata Esteban ktäke̱ rä je̱riketa ta̱i Säkeklä wikblu oloi ja̱mi. Je ja̱mi ka ijewa dor. 11 Je ki̱ka ijewa te kju̱awa wa patju̱a ishäk ka̱yue wà: “Sá te issa ikta yakei Moisés irä Säkeklä irä ukä ja̱mi.” 12 Jekäi ijewa te jeska wa irä säwäkiri wa irä, ka̱wei wà ñayöle wa irä, jewa wätjiwa̱ka̱. Jekäi ijewa ñajaka̱ te isikami demitse̱ iwa̱ Sanedrín wa wäki̱. 13 Jeska iwa̱ isaka date Esteban kjatiäkwa̱ ka̱yue wà. Jewa te isha: —Jí ekla te jí ju sikina irä, ka̱wei irä, sheke̱ yakei ka jalewa̱ ta. 14 Ka irä maikäi kuna ta, sá te issa ite isheke̱ rä je Nazaret wa, ale Jesús je te jí ju weikemiwa̱, sä wädular ju̱leta̱na Moisés wa̱ je manewe̱miksa̱. 15 Jera ñajäklelewa̱ Sanedrín ska wa biköle te Esteban su̱a jaree, ñerä ijewa te isu̱a ra iwäktä juer sa̱me̱ishärä ángel ne wäktä irä käi.

Hechos 7

1 Jera chui wa tsa̱ku̱i te isha Esteban ia̱: —¿Je ba kjaterke̱ rä iyina si̱ na? 2 Jera ite ikúka: “El wa, 'ská wa, issö. Säkeklä baa si̱ je̱k kjasha saje wa ká Abraham ia̱ ikatke ji̱a Mesopotamia ke̱i ska, ka ibitäju̱ba Harán ska ra. 3 Je te isha iia̱: ‘Ma ke̱i jöwa̱ta̱na. Ba saka wa jöwa̱ta̱na, bä ma mai yie ma ia̱ ka̱ kjasheke̱ ska.’ 4 Jekäi Caldea wa ke̱i ska ije̱k tsa̱ksa̱ mineju̱mi se̱ná Harán ska. Iká duawa̱ ukä ska ra Säkeklä te ipatkaté se̱nak jí ka̱ ska. Je ne ska bas se̱r jira rä. 5 Ka iwa̱ jeska ka̱ me̱ne iia̱ idäli ukä ye iklä tkäkläwa̱ kjelabä kabä. Ije rä ka yaba ta jeiräta Säkeklä kabla je ka̱ ma̱k iwakei ia̱ irä, ibatala ia̱ irä iwakwa cha ye. 6 Jekäi Säkeklä te isha iia̱: ‘Ba batala se̱rmi ka̱ etkä wa ye kju̱awa wa ke̱i ki̱. Jeska jewa kolormiwa̱ patkenak därërë. Jekäi ijewa weikarmi cuatrociento año bala na.’ 7 Ata Säkeklä te isha: ‘Yis te ijewa kukäkwa̱ ikja̱naklä ye wa kpemi. Jekäi je ukä ska ijewa bitämijulu te yis kja̱nei we̱mi jí ka̱ ska.’ 8 Ite Abraham paka tene shkiri wa̱k, je wà ikabläklä ñaia̱. Je su̱ta iyaba Isaac ko̱na ra, ocho día ra ite imatsu̱ kjuä tia ju̱ami. Je su̱ta Isaac te iwá̱ Jacob ia̱. Jekäi Jacob te iwá̱ sa kalí wa doce ia̱. 9 “Jera sa kalí wa te José ke̱i ssëke̱ säli ebä ki̱ka ijewa te iwatju̱a ju̱ami, minaktse̱mi Egipto ska. Ata Säkeklä kaldu ije ra. 10 Je te itsa̱tkaksa̱ iweikana biköle yika. Jekäi ite Egipto ke̱i tsa̱ku̱i Faraón je̱r ssëwa̱ ira bäi, ñakäi je̱rike ma ite iia̱ iktäklä Faraón ra. Je ne kuka Faraón te Egipto ke̱i wäkiri ye rä, iju wäkiri ye rä. 11 “Je ukä ki̱ däli wäsika̱nawa̱ Egipto irä, Canaán irä ke̱i biköle ska, jekäi sä weikana e̱e̱na. Jera ka sa kalí wa ia̱ ñanak ko̱r ji̱a. 12 Jera Jacob te issa trigo wä tso̱ Egipto ska ra, jera ite saje wa kalí wa patkami jela itju̱ak, je ne rä ijewa patkenami säkätäba rä. 13 Ata ijewa patkenani etäbä kicha ra, jeska José je̱k shaka̱ iel wa ia̱. Jekjepa Faraón te José ju̱ñawa̱ mane shtä ditsei wä irä. 14 Je itäki̱ José te iká Jacob irä isaka wa kalabe irä kia jámi Egiptoka. Jewa däka̱ rä setenta y cinco. 15 Jekäi Jacob mineju̱ Egipto ska. Jeska ije irä saje wa kalí wa irä duacha̱wa̱. 16 Jekjepa ijewa nu̱l mine jámi Siquem ska, je blena Siquem ska sa̱ nu̱l bläklä to̱le Abraham wa̱ inaklä wäka wà Hamor yabala ia̱. 17 “Ata mika̱ ike̱i tkenawa̱ kja Säkeklä kablele Abraham ia̱ je o̱naklä ra, jera ijewa wanaka̱ ta̱i Egipto ska, 18 jera Egipto tsa̱ku̱i saka dewa̱ni. Ata ka je wa̱ José pake ju̱ñer. 19 Je je̱rika wäsi̱wa ji wa̱k saje wa ditsei wä ukä ja̱mi, te sa kalí wa weika ta̱i te ijewa paka yabala dulunala tuläkksa̱ iduächa̱kläwa̱. 20 Je ke̱i ska Moisés ko̱na. Je juena Säkeklä wäna baa si̱. Jekäi je se̱nena tres mes balana ika ju ska. 21 Ata mika̱ iju̱naksa̱ duäkwa̱ ra, jera Faraón yaba alaklä wa̱ iminetse̱ kibiwa̱ ite iyaba ye. 22 Jekäi Moisés yöna Egipto wa ka̱ju̱ñe biköle wà. Iktäke̱ irä ite ji we̱ke̱ irä je wà ijuer dä oloi ta käi. 23 “Mika̱ ideka̱ cuarenta año ra, jera ije̱r ska issëna ime miju̱ isaka wa Israel batala su̱ak. 24 Jekäi ite ekla weikar kate su̱a, je wetsaksa̱ ite, jekäi ite ñe Egipto wa ktawa̱. Je wà ite je ale weikanak nui kpa. 25 Ije te ibiketsa isaka wa je̱r ku̱emi ite ije ne oloi ja̱mi Säkeklä te ijewa bäkemiksa̱ rä ni. Ata ijewa ka je̱r ko̱ne je ia̱. 26 Jekäi bulirishtä ra ite Israel wa bol ku̱a iñakpäte. Jera ije̱kaka̱ ijewa je̱r bäiwa̱kni ñara, jekäi ite isha ijewa ia̱: ‘Bas dikäla bas dä ñawakwa ebä, ¿jiye bas ñaweikäke̱ rä na?’ 27 Jera ale iel weikäk je te Moisés tia ju̱a. Jekäi ite isha iia̱: ‘¿Yi te ba kuka sa̱ tsa̱ku̱i ye sä ktei wabiketsäkksa̱ ye rä na? 28 ¿Ba ssëna yis ktäkwa̱, jishtä ba te je Egipto wa ktawa̱ yiki käi na?’ 29 Ñerä Moisés te je ssa ra, je ra itunami icha̱k. Jekäi ise̱na rä ka̱ etkä wa ye Madián ke̱i ska. Jeska iyabala ko̱na bol jäiyi wa. 30 “Jekäi cuarenta año ukäki̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ka̱tsä Sinaí ska ángel ekla je̱k kjasha Moisés ia̱ kal yaba wäkaleka̱ oloo je wäkataí ja̱rka. 31 Moisés te je kjayina iia̱ su̱a ra je te imale̱cha̱wa̱ ta̱i. Ata ije̱k sikawa̱ isu̱ak ra, jera Säkekewa ktaté ira te isha: 32 “Yis dä ba ká wa Kekläí, Abraham irä Isaac irä Jacob irä Kekläí.” Jera Moisés paju̱naka̱ ta̱i, suanawa̱ isu̱ak. 33 Jera Säkekewa te isha iia̱: “Ba sandalia yö tulöksa̱ bä klä ja̱mi, ba kaldu ska ka̱ rä sikina ki̱ka. 34 Yis cha wa weikarte ta̱i Egipto ska je su̱a yie. Ijewa u̱rke̱ ssa yie. Je ne ki̱ka yis bitewa̱ ijewa bäkäkksa̱. Jekäi bä kute; yis te ba patkeke̱mi Egipto ska.” 35 Ale iyina Moisés ia̱: “¿Yi te ba kuka sa̱ tsa̱ku̱i ye, sä ktei wabiketsäkksa̱ ye rä?”, je wà ijewa te iju̱aksa̱. Ata je ne kuka Säkeklä te däkwa̱ ijewa tsa̱ku̱i ye ibäkäkksa̱ ye rä. Je kolona rä ale ángel je̱k kjayile iia̱ kal yaba ja̱mi je oloi ja̱mi. 36 Jekäi je ne te ijewa jaksa̱ Egipto ska rä. Ije te ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä wá̱, ji kju̱awa wá̱ ijuenaklä ye Egipto ska, Däyë Bätsëë ska, ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska, cuarenta año bala na. 37 Je Moisés ne te isha Israel batala ia̱: ‘Säkeklä te bas wakwa sha̱na ekla kukemi jile bata shäk ye bas ia̱ yis käi.” 38 Je ne bakle ijewa tapalecha̱ sha̱na ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska rä, je ne bakle ángel ale ktäk ira ka̱tsä Sinaí ska ra rä, je ne bakle sa ká wa ra rä. Ije ia̱ kte kseka me̱na iwa̱ yinakni sa̱ ia̱. 39 “Ata sa ká wa ka je̱r ssëne ije ktä ssäk. Jewa te iktä ju̱aksa̱. Ata ijewa je̱r ssëna rä minakni Egipto ska. 40 Je ne ki̱ka ijewa te isha Aarón ia̱: ‘Je Moisés sä jäkksa̱ Egipto ke̱i ska, me je da räle, ka sa̱ wa̱ iju̱ñer. Je ki̱ka ba ku̱ jile kekläí wa me̱i yuö sá ia̱ sä wäsikewa̱k wa ye.’ 41 Jekäi je ke̱i wà ijewa te vaca yaba me̱i yuaksa̱. Jera ite bewak ma̱ tulaka̱ je me̱i wäja̱mi. Jekäi ijewa te ji yöleksa̱ iwakwa jula wà diei ya a̱naa. 42 Ata Säkeklä je̱k butsa ju̱ami ijewa yika, jera ite ijewa tulaksa̱ ka̱jöir ska ji tso̱ je kja̱nei wa̱k. Je rä jishtä jile bata shäk wa wa̱ äyë yöle te ishe rä käi: “Bas Israel wa, bas te bewak kta ma̱ tulaka̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska cuarenta año bala na ra, ¿jera bas te je wá̱ rä yis ia̱ na? 43 Bäi si̱ ra, bas wa̱ rä Moloc jui wäjienak irä, bekwä etka Renfán bas kekläí je me̱i irä, jile saka me̱i yöle bas wa̱ oloitsanak irä, je ne dami rä. Je kju̱ei yis te bas patkemi Babilonia ektaka.” 44 “Jekäi ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska sa ká wa wa̱ ju wäjienak bakle ji yileta̱na yöle se̱newa̱klä. Je ju yöle rä jishtä ale ktäk Moisés da te ipaka iyuäk käi, jishtä ije ia̱ ime̱i kjayina rä je ja̱mi. 45 Sa ká wa ia̱ je ju deksa̱. Jekäi ijewa te Josué ra ñara ditsei wä ta kju̱awa kju̱awa wa ke̱i bakaksa̱, jewa tulaksa̱ Säkeklä te sa ká wa ia̱, jera je ju damiña ijewa wa̱, jekäi je ju se̱na deka̱ David bakle ke̱i kje. 46 Säkeklä je̱r ssëna bäi David da. Je ki̱ka ije ka̱kia ka̱ me̱naklä iia̱ iwa̱ ju yuäklä Jacob Kekläí ia̱. 47 Ata Salomón ne te je ju yua rä. 48 Jeiräta ale Ji Biköle Tsa̱ta ka se̱nak ju yöle jula wà ja̱rka, jishtä jile bata shäk te ishe rä käi: 49 “Säkekewa te isha rä: Ka̱jöir dä yis je̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye. Ka̱jiska rä yis klä tkäkläwa̱. Jibä wà bas ia̱ yis jui yörmi na? ¿Mane rä yis je̱räklä rä na? 50 ¿Ka irä je biköle yöle rä yis wakei jula wà kuna na?” 51 “Bas tsa̱ku̱ rä doloiebä. Bas je̱rike irä, bas kukä irä, je rä jishtä ka tene shkiri ta käi. Bas dä kju̱atkäk Wikblu Sikina ra del. Jishtä bas kalí wa rä je su̱ta bas dä. 52 ¿Mane jile bata shäk wa ka weikane bas kalí wa wa̱ rä na? Jewa te ale wämo däke̱ju̱ bata shäkba wa ktacha̱wa̱. Ñakäi jira je ju̱aksa̱ bas te, ktawa̱ bas te. 53 Bas ia̱ ka̱wei me̱na jini ángel wa te sa paka iwa̱k käi, ata ka bas wa̱ je dälätsane kuna.” 54 Ijewa te Esteban ji sha ssa ra, jera ijewa kju̱atkacha̱wa̱ e̱e̱na ijewa kà wätiacha̱wa̱ kje. 55 Jera Wikblu Sikina te Esteban pshiwa̱wa̱. Jekäi iwäkaka̱ ka̱jöir su̱ak, jeska ite Säkeklä oloi ñir kate su̱a. Ñakäi Jesús kaldu Säkeklä jula wämo kja̱ne je su̱a ite. 56 Jera ite isha: —Issö, ka̱jöir kjä buka̱naju̱, jeska yie ditsä yäbei kaldu Säkeklä jula wämo kja̱ne je su̱e kate. 57 Ata ijewa kukä kjäshtacha̱wa̱ iyika. Jera ijewa kjoyina ta̱i minaka̱ iki̱. 58 Jera ijewa te isikami je jukläyäkä ektaka, jeska ite itiami jak wà. Ikjatiäk wa paiklä tulata̱na dulaklei ekla kinak Saulo ia̱. 59 Ijewa te Esteban tie kate jak wà ra, jera ika̱kia te isha: “Säkekewa Jesús, yis wikblu kuköwa̱ ba ku̱.” 60 Jera ija̱nawa̱ köchöwä ki̱ka a̱na täkii: “Säkekewa, jí ji wakbla ijewa te ke je nui ja̱wa̱kka̱ ijewa ki̱.” Jekäi ite je sha e̱ná ra, iduawa̱.

Hechos 8

1 Ñerä Esteban duawa̱, je te Saulo ssëwa̱ bäi. Je ke̱i ska tapanak Jerusalén ska wa sälwi su̱ami ditsä te e̱e̱na. Jera biköle pokonami, jewa minemi Judea ke̱i ska, Samaria ke̱i ska. Ata Jesús ktei bata shäk wa ebä a̱ta̱na ji̱a jeska. 2 Jera jäiyi wa je̱r ta bäi wa te Esteban itäbiawa̱. Jekäi ijewa te iji̱etsa ta̱i. 3 Jera Saulo te tapanak wa weikami sälwi wà. Ikjäke̱wa̱ ju etkä ju etkä ja̱rka isikäk jämi, jäiyi wa käi, alaklä wa käi, iwa̱ patkenakmi sä wätiäklä ska. 4 Jera je pokonami wa te kte baa bata shami mai imine rä käi. 5 Jekäi Felipe mineju̱ Samaria jukläyäkäí ska. Jeska jewa ia̱ ite Säbäkäkksa̱ ktei wapakta. 6 Mika̱ ditsä te ji sheke̱ Felipe te ssa ra, ite jile we̱ke̱ ijuenaklä ye su̱a ra, jera ijewa te etka yëbä iktä ssa tsa̱na. 7 Je rä wikblu ñá shtä ta wa chu̱li̱i̱ ja̱mi je wikblu mike̱ksa̱julu ra ia̱rke̱ täkii, ñakäi karalewa̱ wa irä, klä ialewa̱ wa irä chu̱li̱i̱ bäirke̱ni ki̱ka. 8 Je ki̱ka je jukläyäkä ska wa ssëna a̱naawa̱ si̱. 9 Ata mikle kja je jukläyäkä ska ekla kaldu kie Simón ni, je rä ka̱ chakäk, je wà iwa̱ Samaria wa rä wäyölecha̱wa̱. Je te ishe ije ne rä bakleka̱ bäi si̱ rä. 10 Je ki̱ka je ktä ssëke̱ biköle te bakleka̱ wa käi, emana wa käi jewa te. Ijewa te ishe: ‘Ije ne rä Säkeklä täkili ta kinak oloi ta ta̱i ni rä.’ 11 Ijewa te iktä ssëke̱ tsa̱na, mikleté iwa̱ ijewa male̱teleté ka̱ chake wà ji we̱ke̱ ite wà ki̱ka. 12 Ata mika̱ Felipe te Säkeklä gobiernoí irä Jesucristo kie irä je ktei baa bata sha ra, ijewa te iktä kukawa̱. Jekäi jäiyi wa irä alaklä wa irä ñawäuke̱wa̱ tulami. 13 Je Simónje jije te iktä kukawa̱. Jekäi iwäoka̱na ju̱nami, jera ibanaka̱ shkäkña Felipe ra. Je te ji kju̱awa o̱rke̱ ji o̱rke̱ täkili ta e̱e̱na ijuenaklä ye su̱a ra, je te imale̱cha̱wa̱. 14 Jera Jesús ktei bata shäk wa kajali Jerusalén ska te issá Samaria wa te Säkeklä ktä kukawa̱ ni ra, jera ijewa te Pedro irä Juan irä patkami ijewa su̱ak. 15 Jewa demijulu jeska ra, ika̱kia ijewa ki̱ka Wikblu Sikina me̱naklä ijewa ia̱. 16 Ka irä maikäi kuna ta, ka je ja̱rwa̱ba ijewa mane a̱ni ki̱ka. Ata irä wäokle tulämi ebä, Säkekewa Jesús kie ja̱mi. 17 Ñerä jewa jula ma̱ka̱ ijewa ki̱ka, jera Wikblu Sikina deksa̱ ijewa ia̱. 18 Jesús ktei bata shäk wa jula ma̱ke̱ka̱ ditsä ki̱ka ra Wikblu Sikina rä me̱nak, je su̱a Simón te ra, ite inaklä washa ijewa ia̱, 19 te isha: —Je täkili mo̱ña yis ia̱, yis jula ma̱kläka̱ yilé ki̱ka ra, Wikblu Sikina däkläksa̱ je ia̱. 20 Jera Pedro te ikúka: —¡Bä inaklä weikanowa̱pa ba wakei ra, ba te ibiketsa ji rä me̱nak Säkeklä wa̱ däksa̱ rä inaklä wà to̱le ni ki̱ka! 21 Ka ba ia̱ ka̱ me̱nak itjä je wa̱kläña, je rä ka ba je̱rike rä bulee kuna Säkeklä wäna ki̱ka. 22 Ata je ma wa̱ ji tso̱ yakei manewo̱ksa̱. Ma ka̱kiö Säkekewa ia̱, jekäirale ba jarmiwa̱ bitaba ba te ibiketsa jekäi ma je̱r ska ki̱ka. 23 Ka irä jiye kuna ta, yie isu̱a ra ma je̱rike rä kjei ta bächii si̱, ba rä mo̱lewa̱ ji yakei wa̱. 24 Ñerä Simón te ikúka, te isha: —Bas ka̱ kiöpa Säkekewa ia̱ yis ki̱ka, je bas te isha mane a̱ni ka o̱naklä yis ukä ja̱mi. 25 Jekäi ijewa te ji su̱le iwa̱ je ktei paka e̱ná ra, ñakäi ijewa te Säkekewa ktä paka e̱ná ra, jera ibitejuluténi Jerusalénka. Jewa te Samaria wa ke̱i sha̱na jukläyäkä tsi̱dala tso̱ saka saka ska kte baa bata sha. 26 Ñerä Säkekewa ángel í ekla kta Felipe ra, te isha: “Ma je̱köka̱, ma cho̱ sur wà ña̱la tso̱ däkksa̱ Jerusalén ma rä Gaza ska je wà.” Je kjäke̱ rä ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo kja̱ne. 27 Jekäi ije je̱kaka̱ mineju̱mi. Ñerä ite Etiopía wa ekla eunuco su̱a, je rä alaklä kie Candace Etiopía wa tsa̱ku̱i je tsa̱tkäk bäi si̱, iji säkei ta kalabe bläk wäkirií. Je tso̱ rä Jerusalénka Säkeklä kja̱nei wa̱k. 28 Je ne damiju̱ni je̱tkeleka̱ icarreta ki̱ka rä, je te jile bata shäk Isaías wa̱ äyë yöle je washe rami. 29 Jera Säkeklä wikblu te isha Felipe ia̱: “Ma je̱k siköwa̱ je carreta säkätä ja̱mi.” 30 Jera Felipe tu̱nami je̱k sikawa̱ te issa ra ije te jile bata shäk Isaías wa̱ äyë yöle je washe rami. Jera ite ichaka iia̱: —¿Je ba te iwashe rami te ma je̱r ku̱a na? 31 Jera ite ikúka: —Ka yi kuna yis paktäk ra, ¿maikäi yis je̱r ko̱r je ia̱ na? Jera ite Felipe kiaka̱ je̱tkäkka̱ña ira. 32 Je kte yöle washe rami ite, je te ishe rä: “Ije mineletse̱ rä oveja tse̱mi kota̱nakwa̱ käi. Jishtä oveja yaba kä tieke̱ ra, ka ia̱r kuna ikä tiäk wäna käi, je su̱ta ka iwa̱ ji a̱ni yine. 33 Ijewa te iweika diekjela ra, ka ijewa wa̱ ji o̱ne iia̱ bulee. Ije rä tse̱leju̱mi ka ise̱naklä ji̱a ka̱jiska. Jekäi ka ije rä yäbeila ta pakanak kuna.” 34 Jera eunuco te isha Felipe ia̱: —Dunasi̱ ishö 'sia̱. Jí kte yile jile bata shäk wa̱, ¿je te yibä paka rä na? ¿Iwakei na, ata kju̱awa na? 35 Jera Felipe te ipaktami je iyöle skaté. Jekäi ite Jesús ktei baa sha iia̱. 36 Jekäi ijewa dami ji̱a ña̱la wà ra, idemijulu diklä balakli ska ra, je eunuco te isha: —Diklä su̱o. ¿Ji tso̱ yis wätkewa̱k ka yis wäoka̱naklä kuna na? 37 Jera Felipe te ikúka te isha: —Ba te ibiketsa si̱ ra, ka̱ tso̱ ma ia̱. Jera ije te ikúka: —Yie ibiketse iyina si̱ Jesús dä Säbäkäkksa̱, je rä Säkeklä yaba. 38 Jera eunuco te carreta sha wäkolonakwa̱. Ñerä Felipe irä eunuco irä minewa̱julu bolwe diklä na. Jekäi ite iwäukewa̱ ju̱ami. 39 Ijewa deksa̱julu diklä na ra, Säkekewa wikblu te Felipe tsa̱mi. Jekäi je eunuco wa̱ ka isu̱ne ji̱a, ata imineju̱mi ssële a̱naa. 40 Jera Felipe juenani Azoto ska. Jekäi mai idami käi ite kte baa bata she dami jukläyäkä saka saka biköle ska demi Cesarea ska kje.

Hechos 9

1 Jera Saulo te ñapatkelewa̱ Säkekewa ja̱mi wa pau̱ñe rami ji̱a weikanak irä kota̱nakcha̱wa̱ irä. Jekäi imineju̱ chui wa tsa̱ku̱i ia̱, 2 äyë kiäkksa̱ te̱nakmi iwa̱ ñapaktäklä jui tso̱ Damasco ska je wakwa ia̱. Je rä ikuna ite Jesús ña̱le̱i wà minak wa ku̱a ra, je äyë wà iwa̱ ijewa kukä jäkläté jäiyi wa iräle, alaklä wa iräle, wätenakcha̱wa̱ Jerusalén ska. 3 Ñerä Saulo damiju̱ ña̱la wà tkenawa̱ kja Damasco ska alemana ra, jera plaa ka̱jöir ska ka̱ oloi ñinaté ije ja̱mi shkiritkeksa̱. 4 Jekäi ija̱nawa̱ i̱ski̱ka, te kte ssa, te ishe iia̱: —Saulo, Saulo, ¿jiye ba te yis yuleke̱ weikanak rä na? 5 Jera ije te isha: —Säkekewa, ¿yi ba rä na? Jera ite ikúka: —Yis dä Jesús je ne yuleke̱ ba te weikanak rä. 6 Ata ba je̱köka̱ cho̱ je jukläyäkä na. Jeska ba ia̱ iyirmi ji wa̱k ba kiana rä käi. 7 Ñerä Saulo ra dami wa ñawäkukacha̱wa̱ male̱te̱nacha̱wa̱, ka ijewa ia̱ uta̱ner ji̱a kje. Ijewa te kte ssa, ata yi a̱ni ka juena. 8 Jera Saulo je̱k duaka̱ni wäji̱atka ra, ka iwä wajuer ji̱a. Je ki̱ka ijewa te iwajiami däkmi Damasco ska. 9 Jeska ise̱na tres día ka wä wajuele kuna, ka ji a̱ni ñale yale kuna. 10 Damasco ska kte kukäk ekla kie Ananías ni je ia̱ ji kjayile na Säkekewa te isha: —¡Ananías! Jera ite ikúka: —¿Ji irä Säkekewa? 11 Jera Säkekewa te isha iia̱: —Ma je̱köka̱, ma cho̱ ña̱la kie Bulee ni wà Judas ju ska. Jeska ekla kinak Saulo ni dar Tarso ska je yulö. Iwa rä ije ka̱kiä kate, 12 jera iia̱ ekla kie Ananías ni kjayina je dewa̱ju̱ jula ma̱kka̱ ije ki̱ka iwä wajuenakläni. 13 Jera Ananías te ikúka: —Säkekewa, ñera je pake ssële yis wa̱ e̱e̱na, bikö iwa̱ jile o̱le yakei ba wa̱ sikii wa tso̱ Jerusalén ska jewa ukä ja̱mi käi. 14 Ñaebä jíka kje ije rä ka̱wei ta me̱le iia̱ chui tsa̱ku̱i wa wa̱, je wà iwa̱ ba a̱netsäk ba kie wà wa biköle kukächa̱kläwa̱. 15 Jera Säkekewa te isha iia̱: —Ma cho̱. Ije rä yis wa̱ kolole wao̱nak, yis kie bata shäk, ka Judío kuna wa ia̱ irä, ka̱ tsa̱ku̱i wa ia̱ irä Israel batala ia̱ irä. 16 Yie ikjashemi je ia̱ bikö ije kiana ji shka̱l ssäk yis kie kju̱ei rä käi. 17 Jekäi Ananías mineju̱ kjawa̱ju̱ Saulo kalme ska, jula ma̱ka̱ iki̱ka, te isha: —El dikä Saulo, Säkekewa Jesús ale je̱k kjasha ma ia̱ ña̱la wà ba daju̱ ra, je te yis patka bä wä wajuenakläni, ñakäi Wikblu Sikina wa ba pshinaklä. 18 Jera ñawäsaka iwäbala na jile jolonaksa̱ nima kjuä käi, jekäi iwä wajuenani kjepa ije̱kaka̱ wäoka̱na ju̱nami. 19 Ñerä iyakani ra, itäkinani. Jekäi ise̱na ji̱a elkje kte kukäk wa tso̱ Damasco ska jewa ra. 20 Je ukä ska plaa ra Saulo te sa paktami Jesús ktei wà ñapaktäklä jui tso̱ naka. Je te isha: —Ije rä Säkeklä yaba. 21 Jera je ssäk wa biköle male̱te̱nacha̱wa̱ te isha: —¿Ka je ne rä ale je a̱netsäk ikie wà wa weikäk ta̱i Jerusalén ska rä na? ¿Ka irä ije de jiska rä sä kukäk jämi minak iwa̱ chui tsa̱ku̱i wa wäki̱ rä na? 22 Ata Saulo täkinami ki̱ta. Jekäi ite ikjasha Judío wa se̱nak Damasco ska wa ia̱ iyina si̱ Jesús ne rä Säbäkäkksa̱ rä. Je wà ite ijewa kpacha̱wa̱. 23 Jenaapa Judío wa ñaje̱rku̱a maikäi ra ite iktemiwa̱ wà. 24 Ijewa ñaje̱rku̱a iwa̱k jekäi je ju̱ñawa̱ Saulo te. Jekäi ka̱piana irä tuina irä ijewa te jukläyäkä kjätkeleksa̱ kjäshtäklä ska iki̱ssëke̱ ko̱ta̱nakwa̱. 25 Je ki̱ka ka̱tuil na kte kukäk wa te jukläyäkä kjätkeleksa̱ ekta wa ija̱wa̱mi ksá ja̱mi jaba ja̱rka. 26 Saulo mineju̱ deka̱ Jerusalén ska ra, ije ssëna je̱k bawa̱k kte kukäk wa ra. Jeiräta ijewa biköle su̱anacha̱wa̱ iyika, ijewa wa̱ ka ibiketsane ije rä Jesús ktei kukäk si̱ ki̱ka. 27 Jeiräta Bernabé te ikiawa̱ te itsa̱mi Jesús ktei bata shäk wa wäki̱, te ijewa ia̱ ipaka jishtä Säkekewa su̱a Saulo te ña̱la wà käi, jiräni ikta ira käi, jishtä Damasco ska Jesús kie wapakta ite ka suale ta käi. 28 Jekäi Saulo shka ijewa ra jöina diana Jerusalén na. 29 Jekäi Säkekewa kie wapakta ite ka suale ta kuna, ite je pakeke̱ Judío wa ktäk Griego wa ktä wà jewa ra, je wà ijewa ñaktewa̱ka̱. Je ki̱ka ijewa te imabla su̱a iktäkwa̱. 30 Mika̱ sä el wa te je ju̱ña ra, ijewa te itsa̱mi Cesareaka. Jeska ite ipatkami Tarso ska. 31 Je balana tapanak eyaka eyaka wa Judea ska irä, Galilea ska irä, Samaria ska irä, kja bäi. Jekäi ijewa täkili je̱na. Ijewa dami sualecha̱wa̱ Säkekewa yika, ñakäi ijewa tsa̱tke dami Wikblu Sikina te ki̱ka ijewa war ebä. 32 Jera Pedro shkä dami je ke̱i biköle saka saka ska. Jekäi idemiju̱ sä sikii wa se̱nak Lida ska wa su̱ak. 33 Ñerä ite jeska jäiyi ekla kie Eneas ni ku̱a. Je rä karalewa̱. Je se̱naté ocho año ja̱ka̱ ki̱ ebä. 34 Jekäi Pedro te isha ije ia̱: —Jesucristo te bä bäiwe̱ke̱ni. Ma jeköka̱; ma ja̱ka̱ ki̱shuöni. Jera ñawäsaka ije̱kaka̱ni. 35 Jekäi se̱nak Lida ska wa irä Sarón ska wa irä biköle te je su̱a, jera ijewa biköle ñamanewa̱kksa̱ Säkekewa ia̱. 36 Ñerä Jesús ktei kukäk se̱nak Jope ska wa ekla alaklä kie rä Tabita ni. Je manelé sä ktä wà ra, je rä Dorcas ni. Ije rä ji wa̱k bäi del, ka jita wa tsa̱tkäk del. 37 Ata je ke̱i ska iduaksa̱, jekäi iduawa̱. Je nu̱l paskua isaka te, jekjepa ijewa wa̱ imineka̱tse̱ ju ja̱r etkä yöle ietkä bata ki̱ka je naka. 38 Lida ska ra Jope rä kukjuna. Jera kte kukäk wa te ijuña Pedro katke jeska ni, jera ijewa te bol patkami ishäk iia̱: “Bä shkä sá wäki̱ mane mane.” 39 Jera Pedro je̱kaka̱ mineju̱ ijewa ra. Ñerä idemiju̱ ra, ijewa te ikiaka̱ ju ja̱r etkäka. Jeska alaklä wa chichö wa biköle ñayitawa̱ Pedro wäja̱mi. Jewa ji̱a tso̱, te paiklä käi dätsi käi, yöle Dorcas wa̱ ijewa ia̱ ikatke ji̱a ijewa ra ra, je kjasha ije ia̱. 40 Jera Pedro te biköle patka tulaksa̱. Jekjepa ije̱tkawa̱ köchöwä ki̱ka ka̱kiäk. Jekäi iwächa̱mi inu̱l su̱ak te isha iia̱: —¡Tabita, ma je̱köka̱! Jera iwäji̱atkaksa̱ni te Pedro su̱a ra, ije̱tkaka̱. 41 Jera ite ikukawa̱ kaka̱ ijulaka. Jekäi ite sä sikii wa irä alaklä wa chichö wa irä kia jaté, jewa ia̱ ite ikjashani kseka. 42 Je palei ju̱ña Jope wa biköle te. Je ki̱ka chu̱li̱i̱ te Säkekewa biketsa. 43 Jera Pedro se̱na ji̱a ta̱i Jope ska Simón bewak kjuä su̱iwa̱k ju ska.

Hechos 10

1 Cesarea ska ekla kie Cornelio ni, je rä guardia wa cien wäsikäk. Je rä guardia wa eyaka kie Italia wa sha̱ cien. 2 Ije se̱r dä tsa̱na, ije rä Säkeklä dälätsäk iju ska tso̱ wa biköle ra ñara. Ije rä ka jita wa tsa̱tkäk bäi si̱, Säkeklä payuläk tkelewa̱ del. 3 Je ia̱ ka̱wä wà las tres käi, Säkeklä ángel ekla kjayina je su̱a ite su̱lewa̱ si̱, je dewa̱ ije wäja̱mi te isha iia̱: —¡Cornelio! 4 Jera ite je ángel su̱a jaree, jekäi isu̱anawa̱ iyika te isha iia̱: —¿Ji irä Säkekewa? Jera ite ikúka: —Ba ka̱ kiäke̱ irä, ba te ka jita wa tsa̱tkeke̱ irä, je demika̱ Säkeklä wäki̱, je te ije̱r ja̱wa̱ ba ska. 5 Jekäi ba ku̱ yile patkö jíkje ra Jope ska ekla kie Simón kinak Pedro ni je kiäk tsa̱té jika. 6 Je katke ekla bewak kjuä su̱iwa̱k kie Simón ni je ju ska. Je ju katke rä däyë kjä ja̱mi. 7 Je ángel kta e̱ná Cornelio ra mineju̱mini, jera ite ikjanaklä wa bol irä, guardia wa ekla Säkeklä dälätsäk iwakei kja̱nei wa̱k irä kia jaté. 8 Jewa ia̱ ite ji o̱na biköle paka e̱ná ra, ite ijewa patka Jope ska. 9 Bulirishtä las doce käi ijewa damijulu tkenawa̱ kja alemana je jukläyäkä ska ra, je wäsaka Pedro mineka̱ju̱ ju tsi̱bata yöle shpatke ki̱ ka̱kiäk. 10 Jera iktawa̱ bäli te, issëna ime jile ñawa̱ käi. Ata jile älir kate ji̱a iia̱ dälei ja̱mi ije̱r na ka̱ shena itjä, 11 jera ite isu̱a ka̱jöir kjä buka̱na ju̱nami jeska jile sua iá ta̱i mo̱lecha̱wa̱ ibata däka̱ cuatro ska, je dewa̱ju̱té ka̱jiska. 12 Je ja̱rka bewak klä ta jula ta wa käi, je̱k sikäk i̱ski̱ka wa käi, du ju̱nak ka̱sha̱ka wa käi, biköle tso̱ saka saka. 13 Jera kte yinaté iia̱, te ishe: “Pedro, ma je̱köka̱, je ktö ma wa̱ kata̱nak.” 14 Jera Pedro te isha: “Ka irä jekäi kuna Säkekewa! Ñera jile ñá käi, ka sikina kuna käi, mik a̱ni ka katäle yis wa̱.” 15 Jera kte ssënani, je te ishe iia̱: “Ji rä siki tele Säkeklä wa̱, ke je sha ñá irä” ni. 16 Jekäi io̱na däka̱ mañatäbä kicha, jera ñawäsaka je sua iá mineka̱tse̱ni ka̱jöir ska. 17 Ñerä ji kjayina Pedro ia̱ su̱a ite je biketse kaldu ji̱a ite jiräni jewa rä ra, jera Cornelio wa̱ patkelemi wa te ichake dar mai Simón ju rä. Jera ijewa demijulu iju kjä ska. 18 Jera ijewa a̱na te ichaka: —¿Ekla kie Simón kinak Pedro ni, je katke jiska na? 19 Jekäi Pedro te je ji kjayina iia̱ biketse kate ji̱a ra, Säkeklä wikblu te isha iia̱: “¿Ba te issa na? Jäiyi wa mañal te ba yuleke̱. 20 Ma je̱köka̱; ma cho̱wa̱ni i̱ski̱. Jekäi ma miña ijewa ra ka ji a̱ni biketsale kuna, yis ne te ijewa patkaté rä ki̱ka.” 21 Jekäi Pedro bitewa̱ju̱ ñe patkele wa wäki̱, te ichaka ijewa ia̱: —¡Bas te issa na! Yis ne yuleke̱ bas te rä. ¿Jibä kju̱ei bas bite rä na? 22 Jera ijewa te ikúka: —Guardia wa cien wäsikäk kie Cornelio ni, je rä wämo, Säkeklä dälätsäk, palei ta bäi Judío wa biköle wa̱, je paka ángel sikina te ba kiäkmi iju ska, ji tso̱ ba wa̱ yinak je ssäklä iwa̱.” 23 Jera Pedro te ijewa kiawa̱ ju naka, jeska ite ikäpewa̱. Jekäi bulirishtä ra ije̱kaka̱ mineju̱ña ijewa ra. Ñakäi sa el wa tso̱ Jope ska sha̱ minemiña ije ra. 24 Jera bulirishtä ra ijewa demi Cesarea ska, jeska Cornelio te iki̱ssë kate, je te isaka wa irä isalibä wa irä tapawa̱wa̱ kja iyika. 25 Jera Pedro mawa̱ju̱ kja ju na ra, jera Cornelio deksa̱ju̱ ikiäkwa̱, je̱tkawa̱ wakte iklä säkätä ja̱mi ioloitsäk. 26 Ata Pedro te ikaka̱, te isha iia̱: —Ma je̱k duöka̱ni, yis dä ditsä ebä ba käi. 27 Iktä rami ji̱a ije ra, jera iminewa̱ju̱ ju ja̱rka, te ditsä ku̱a tapalewa̱ kja chu̱li̱i̱. 28 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas wa̱ iju̱ñer shi̱ana si̱ sá Judío wa je̱k bawá̱ kju̱awa wa ra iräle, däwa̱ kju̱awa wa ra etka yebä iräle rä. Ata Säkeklä te yis ia̱ ikjasha ka yis kiar yi a̱ni shäk irä ñá ka sikina kuna ni käi. 29 Je ki̱ka yis kinaté ra, yis biteju̱ ka ji a̱ni biketsale ta kuna. Je ki̱ka yis te ichake, ¿ji ye wata ba te yis kiaté rä na? 30 Jera Cornelio te ikúka: —Jir da cuatro día jí hora ska, ka̱miskla las tres yis ka̱kiä katke yis ju ska ra, jera ñawäsaka ekla pajiele sua wäñileka̱ olóo wa de kaldu yis wäja̱mi, 31 te isha yis ia̱: ‘Cornelio, ba ka̱kia je ssa Säkeklä te. Ba te ka jita wa tsa̱tkeke̱, jeska ije je̱r ja̱na. 32 Jekäi yile patkö Jope ska Simón kinak Pedro ni kiäk tsa̱té. Je katke Simón bewak kjuä su̱iwa̱k ju ska, je rä däyë kjä ja̱mi.’ 33 Je plaabä ra, yie ijewa patkami bä wäki̱. Bäije ba deju̱ rä. Jekäi jiska sá biköle tapana rä Säkeklä wäna, ji shäk Säkekewa te ba paka rä je biköle ssäk. 34 Jera Pedro ktami te isha: —Iyina si̱ yis je̱r ku̱a ite ra ka Säkeklä te ji we̱ rä kju̱awa kju̱awa sa wakwa ja̱mi kuna. 35 Ata ditsei ta kju̱awa kju̱awa jewa biköle mane te Säkeklä dälätseke̱ irä, jile we̱ke̱ wämo irä ra, je wà ije wäbätsä. 36 Jekäi Säkeklä te kte patkaté Israel batala ia̱, je kte baa te rä ñaje̱rbäiwe̱ Jesucristo ji biköle Säkekewaí oloi ja̱mi ne bata she. 37 Bas wa̱ ji o̱na Judea ke̱i biköle ska ju̱ñer. Je o̱nami rä Galilea ska, Juan te sa pakta wäoka̱ne ktei wà je itä ska. 38 Je rä Jesús Nazaret wa ki̱ maikäi Säkeklä te Wikblu Sikina irä täkili irä tkaju̱até rä käi. Jekäi mai idami käi je te ji wá̱ bäi, sä weikalecha̱wa̱ diekjela be tsa̱ku̱i wa̱ wa, je biköle bäiwa̱ni ite, Säkeklä kaldu ije ra ki̱ka. 39 Sá rä ji biköle wá̱ ije te, Judea ke̱i ska käi, Jerusalén ska käi je su̱ak wa. Je ne ktawa̱ ijewa te wäteleka̱ kal ja̱mi rä. 40 Ata tres día ra Säkeklä te ishki̱wa̱ka̱ni, ikjashani, 41 ka jeska wa biköle ia̱ kuna, ata iwa̱ kolole ña̱la wätsa̱k isu̱ak wa ye jewa ebä ia̱ ite ikjasha rä, sá yäkäk ji yäk ije ra ishkileka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na ukä ska jewa ia̱. 42 Je te sá paka sa paktäk, ñakäi ibata shäk Säkeklä te ije ne kuka sä kseka wa irä sä dulecha̱wa̱ wa irä jewa ktei wabiketsäkksa̱ ye rä. 43 Jile bata shäk wa biköle te ije ktei sha rä yi te ije biketsa ra, jewa biköle nui jarmiwa̱ bitaba ije kie oloi ja̱mi. 44 Pedro te jekäi ishe kaldu ji̱a ebä ra, Wikblu Sikina ja̱nawa̱ je kte ssäk wa biköle ki̱. 45 Jera Jesús biketsäk wa de Pedro ra sha̱ manele rä sa pakäk tene shkiri wa̱k. Jewa male̱cha̱cha̱wa̱ Wikblu Sikina me̱nak sa̱ ia̱ je tkenaju̱ ñaebä ka Judío kuna wa ki̱ka te, 46 ka irä maikäi kuna ta, ijewa te issa ra, ijewa ktäke̱ kte saka wa irä, ite Säkeklä kjeishete irä. Jera Pedro te isha: 47 —Wikblu Sikina deksa̱ ijewa ia̱ jishtä sajewa ia̱ irä deleksa̱ käi. Jera ¿yi je te ishe ka ka̱ kuna ijewa ia̱ iwäukewa̱klä na? 48 Jera ite isaka paka ijewa wäukewa̱k tulämi Säkekewa Jesucristo kie ja̱mi. Je ukä ska ijewa te Pedro kuka ji̱a se̱nak elkje ijewa kjäka.

Hechos 11

1 Jesús ktei bata shäk wa irä, sa el wa tso̱ Judea ska wa irä te issa ka Judío kuna wa te Säkeklä ktä kukawa̱. 2 Jera Pedro deka̱ni Jerusalén ska ra, sa pakäk tene shkiri wa̱k wa kju̱atkaka̱ ira, 3 jewa te isha: —¿Jiye ba dasta̱na ka tene shkiri ta wa ju na rä na? ¿Jiye ba yaká ijewa ra rä na? 4 Jera Pedro banaka̱ iwapakäk tsa̱na iwa ja̱mi, te isha: 5 —Yis ka̱kiäte Jope jukläyäkäí ska ra, yis je̱r na ka̱ shena itjä, jera yis ia̱ ji kjayina su̱a yis te. Jile sua iá ta̱i bitewa̱ ka̱jöir ska mo̱lecha̱wa̱ ibata däka̱ cuatro ska, je dewa̱ju̱ yis katke ska. 6 Yis wätka isu̱ak ra, yie je ja̱rka bewak klä ta jula ta wa tso̱ ka̱jiska käi, bewak sälwii käi, je̱k sikäk i̱ski̱ka wa käi, du ju̱nak ka̱sha̱ka wa käi je shtä su̱a. 7 Jera yie kte ssa, je te 'sia̱ ishe: ‘Pedro, ma je̱köka̱, je ktö ma wa̱ kata̱nak.’ 8 Jera yie isha: ‘¡Ka irä jekäi kuna Säkekewa! Ñera jile ñá käi, ka sikina kuna käi, mik a̱ni ka baklewa̱ yis kjä na.’ 9 Jera etäbä kicha yis kúkanani ka̱jöir ska, te ishe: ‘Ji rä siki tele Säkeklä wa̱ ke je sha ña irä ni.’ 10 Jekäi io̱na deka̱ mañatäbä kicha, kjepa je kalabe mineka̱tse̱ni ka̱jöir ska. 11 Ñerä je wäsaka jäiyi wa mañal patkeleté Cesarea ska yis wäki̱, jewa demi mai sá kajali jui ska. 12 Jera Säkeklä wikblu te yis paka minak ijewa ra ka ji a̱ni biketsale ta kuna. Ñakäi jí sä el wa seis minemiña yis da, jekäi sá kjawa̱julu je säkekewa ju naka. 13 Jeska ije te ipaka jishtä ángel de kaldu su̱a ite iju naka te isha iia̱ käi: ‘Yile patkö Jope ska Simón kinak Pedro je kiäk tsa̱té. 14 Je te kte shemi ba ia̱ maikäi ra ba irä ba ju ska tso̱ wa kalabe irä tsa̱tkermiksa̱ käi.’ 15 Jekäi yis ktami ra, Wikblu Sikina ja̱nawa̱ ijewa ki̱ka, jishtä ija̱le säkätä saje wa ki̱ka käi. 16 Jera yis je̱r ja̱na Säkekewa wa̱ iyile ska, ale ite isha: ‘Juan te sä wäukewa̱ rä diklä wà, ata bas dä wäoka̱nak tulämi Wikblu Sikina wà.’ 17 Jekäi ijewa ia̱ Säkeklä te iwa̱ me̱nak ma̱ ñaebä, jishtä ite saje wa Säkekewa Jesucristo biketsäk wa ia̱ ima̱ käi ra, ¿yi yis dä te Säkeklä wätkewe̱ rä na? 18 Ñerä ijewa te je ssa ra, jera ijewa si̱wa̱tiacha̱wa̱ te Säkeklä kjeisha, te isha: —¡Ñera Säkeklä te ka̱ ma̱ ka Judío kuna wa ia̱ ñaebä iñamanewa̱kläksa̱ ise̱naklä kseka! 19 Jekäi ale pokolemi Esteban ko̱tälewa̱ ke̱i ska weikane dewa̱ kju̱ei jewa minemi Fenicia ska, Chipre ska, Antioquía ska. Jekäi ka ijewa wa̱ Jesús ktei pakane yi a̱ni ia̱, ata Judío wa ebä ia̱ ite ipaka rä. 20 Ata ijewa sha̱ Chipre wa, Cirene wa minejulu Antioquía ska. Jeska ijewa te Säkekewa Jesús ktei baa bata sha Griego wa ia̱. 21 Jeska Säkekewa jula täkili te ijewa tsa̱tka ki̱ka chu̱li̱i̱ te je ktei kuka iyina ye, jewa ñamanewa̱ksa̱ Säkekewa ia̱. 22 Jera tapanak Jerusalén ska wa te ipalei ssa jekäi ra, ijewa te Bernabé patka däkmi Antioquíaka. 23 Je demiju̱ te isu̱a maikäi Säkeklä je̱r bäi shä kate iwa̱k käi ra, jera ije ssëna a̱naa. Jekäi ite ijewa täkiwa̱ chatkäkwa̱ je̱r ssële tkelewa̱ del Säkekewa ja̱mi. 24 Bernabé se̱r dä bäi, Wikblu Sikina ta bäi si̱, ji biketsäk etkabä bäi si̱. Jekäi chu̱li̱i̱ ki̱wäjienami ji̱a Säkekewa ja̱mi. 25 Je itäki̱ imineju̱mi Tarso ska Saulo yuläk. Je ku̱a ite, jekäi ite ikia tsa̱mi Antioquía ska. 26 Jeska ijewa ñatapawa̱ tapanak wa ra un año kalabe. Jekäi ijewa te chu̱li̱i̱ pakta. Je Antioquía ne ska kte kukäk wa kina säkätä “Cristo ja̱mi wa” ni rä. 27 Je ke̱i wà jile bata shäk wa sha̱ minejulu Jerusalén ska jewa demijulu Antioquía ska. 28 Ijewa sha̱ ekla kie Agabo ni, je je̱k duaka̱ ishäk Säkeklä wikblu oloi ja̱mi däli wäsika̱namiwa̱ e̱e̱na si̱ ka̱ biköle ska mai sa̱ se̱rke̱ kjäju̱ käi. Jekäi je o̱na Claudio rä sa̱ tsa̱ku̱i ke̱i wà ra. 29 Jera kte kukäk wa te ibiketsaksa̱ inaklä ma̱k ekla ekla iwakwa wa̱ itso̱ ja̱mi, patkenak sä el wa se̱nak Judea ska wa tsa̱tkäklä. 30 Jekäi ijewa te iwá̱. Je cha̱mi ite Bernabé irä Saulo irä ia̱ te̱nakmi tapanak wa wäkiri wa ia̱.

Hechos 12

1 Jera je ke̱i ska ka̱ tsa̱ku̱i Herodes te tapanak wa manele kukawa̱ weikanak. 2 Jekäi ite ka̱wei ma Juan el Jacobo ktäkläwa̱ espada wà. 3 Judío wa wäbatsa je wà su̱a ite ra, jera ite ka̱wei ma Pedro kukäkläwa̱ ñaebä. Je o̱na rä pan ñe ka levadura ta ke̱i kjewa̱klä sha̱naka. 4 Jekäi ite ikukawa̱ jiawa̱ sä wätiäklä ska ra, jera ite iju̱aksa̱ kjänanenak guardia wa eyaka cuatro eyaka cuatro däka̱ cuatro jewa wa̱. Jekäi ite ibiketsa tse̱nakksa̱ni Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä kjaju̱ ukä ska wabiketsanakksa̱ ditsä wäkata ska. 5 Jera Pedro kate rä kjä kololewa̱ guardia wa wa̱ sä wätiäklä ska, ata tapanak wa te Säkeklä payule kate iki̱ka ka jalewa̱ta. 6 Ata Herodes wa̱ itsa̱kläksa̱ kja ra, je tuinei wà Pedro kapawa̱ guardia wa bol moska mo̱lewa̱ ijewa ja̱mi cadena botäbä wà. Ata guardia wa saka kajali sä wätiäklä jui kjä ska ikjänanak. 7 Jera plaa ra Säkekewa ángel í ekla dewa̱, jera je jui ja̱r ñinaka̱. Jekäi ije te Pedro pakpa ikipa ki̱, jera ishki̱naka̱ ra ángel te isha iia̱: “Ma je̱köka̱ mane mane.” Jera cadena jolonaksa̱ ijula ja̱mi. 8 Ñerä je ángel te isha iia̱: “Bä kipa mu̱owa̱, bä sandalia jiöwa̱.” Jera ite iwá̱ jekäi, kjepa ite isha iia̱: “Ba je̱k ki̱ shönak ju̱oka̱ je̱k ki̱ka. Sä shkä yis da.” 9 Jera ibiteju̱ iitäki̱. Ata ka ije̱r ko̱ne iyina si̱ ángel te je we̱ke̱ rä ia̱. Ata ite ibiketsa jile kjayirke̱ iia̱ irä. 10 Jera ijewa kjajulu guardia wa kajali säkätä ska, je itäki̱ isaka tso̱ ska. Jekäi ijewa demijulu ju kjäshtäklä yöle tabeli yaka wà sä kjäkläksa̱ju̱ jukläyäkä sha̱na ska ra, jera je kjäyena ju̱nami je̱r wà ijewa ia̱. Jekäi ijewa deksa̱julu minejulu ña̱la wà. Jeska plaa ra je ángel je̱k tsa̱ju̱ami ije yika. 11 Jekjepa Pedro je̱r na ka̱ deni ra, ije̱rika: “Jirje ite 'sje̱r ku̱a ra, iyina si̱ Säkekewa te iángel patkaté, je wà ite 'sbakaksa̱ Herodes jula naka, ñakäi Judío wa te ibiketse kate ñekäi io̱rmi yis ukä ja̱mi je yika.” 12 Je te ije̱r ku̱a ra, imineju̱mi María ju ska. Je rä Juan kinak Marcos ni je a̱mi. Jeska chu̱li̱i̱ tapale tso̱ ka̱kiäk. 13 Pedro te sä kjäkläwa̱ kjäshtäklä bulawa̱ ra, kjanaklä ekla busi kie Rode, je deksa̱ju̱ isu̱ak yi irä í̱. 14 Ñerä ite issá Pedro ne ktä irä ra, issëna a̱naa wa̱ ka ikjäyene, ata itu̱namini ju ja̱rka ibata shäk Pedro kaldu sä däkläwa̱ kjäshtäklä ska ni. 15 Ata ijewa te isha iia̱: —¡Ba wäiarke̱ irä! Ata ije te isha ji̱a: —Iyina si̱ ije irä. Jera ijewa te isha iia̱: —Iwikblu irä. 16 Ata je dälei ja̱mi Pedro te ju kjä bulawe̱ kate ji̱a. Jera ijewa te ju kjäyaju̱mi ra, ijewa te ije isu̱a, jera imale̱te̱nacha̱wa̱. 17 Jera Pedro jula tkacha̱ ijewa si̱wa̱tiächa̱kläwa̱. Jera ite ipaka ijewa ia̱ maikäi Säkekewa te itsa̱ksa̱ sä wätiäklä ska käi, kjepa ite isha: —Jí ktei shö Jacobo ia̱, ñakäi sä el wa ia̱. Jera imineju̱ ka̱ kju̱awa ska. 18 Ñerä ka̱ñinawa̱ ra guardia wa kjoyinaka̱ ka elkje kuna me sí̱wa̱ Pedro de í̱ ki̱ka. 19 Jera Herodes te iyula, ata ka iwa̱ iko̱ne ra, ite guardia wa wächakewa̱. Jekjepa ite ka̱wei ma je guardia wa ktächa̱kläwa̱. Je itäki̱ Judea ska imineju̱mi se̱nak Cesarea ska. 20 Herodes dä kju̱atkelewa̱ e̱e̱na Tiro wa irä Sidón wa irä ra. Ata jewa te Blasto je ka̱ tsa̱ku̱i ju wakja̱neiwa̱k je̱rtka ijewa ktei shäk Herodes ia̱, jekäi idejulu iwäki̱ ñaje̱rko̱le etka ye ebä te ka̱kia iia̱ ije̱r bäinakläni ijewa ra. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te ñanak tse̱ke̱ rä je ka̱ tsa̱ku̱i ke̱i ska ki̱ka. 21 Jekäi je día biketsale dewa̱ ra, jera Herodes je̱k pajiawa̱ sa̱ tsa̱ku̱i wa̱ jienak shtä wa, je̱tkawa̱ sä ktei wabiketsäklä ska. Je kta ssër ta baa ijewa ra. 22 Ñerä biköle kjoyinaka̱ täkii: “Säkeklä wa ekla ne kta rä, ka je rä ditsä kuna.” 23 Je wäsaka Säkekewa ángel í ekla te duë ja̱wa̱ka̱ ije ki̱ka, ka iwa̱ Säkeklä oloi kaneka̱ kuna ki̱ka. Jekäi ikatami chichöña te, kjepa iduawa̱. 24 Ata Säkeklä ktä kibinami wanami. 25 Ñerä Bernabé irä Saulo irä patka ji wa̱k Jerusalén ska je wá̱ e̱ná ijewa te ra ibiterne. Jera ijewa te Juan kinak Marcos ni kiatéña.

Hechos 13

1 Tapanak Antioquía ska jile bata shäk wa irä sa paktäk wa irä tso̱. Jewa sha̱ rä Bernabé irä, Simón kinak Dolona ni irä, Lucio cirene wa irä, Manaén ale kibile Herodes ka̱ bala pa̱le cuatro je eyaka tsa̱ku̱i ra ñara irä, Saulo irä. 2 Ijewa te Säkekewa ke̱i ki̱ssëte irä, ibätsäte irä, sha̱na ra Wikblu Sikina te isha: “Bernabé irä Saulo irä jötulöksa̱ jiye yis wa̱ ijewa kolole rä je wakja̱neiwa̱k.” 3 Jekäi ijewa batsa, ika̱kia, jera ijewa jula ma̱ka̱ jewa ki̱ka, kjepa ite ijewa patkami. 4 Jekäi ijewa patkami Wikblu Sikina te ki̱ka iminejulu Seleucia ska. Jeska ijunami ko̱no ki̱ka demi Chipre ska. 5 Idemijulu Salamina ska ra ijewa te Säkeklä ktei bata sha Judío wa ñapaktäklä jui tso̱ na. Jera ijewa wa̱ Juan minetse̱ña itsa̱tkäk. 6 Ijewa kjaksa̱julu je däyë wäbala ektaka, demijulu Pafos ska kje. Jeska ijewa te Judío wa ekla ka̱ chakäk, sä wäyuäk jile bata shäk ye je ku̱a. Je kie rä Barjesús ni. 7 Je katke rä je ke̱i wäkiri patkele Roma wa wa̱ kie Sergio Paulo ra. Je rä je̱rikäk tsa̱na. Jekäi je te Bernabé irä Saulo irä, kia jaté iwäki̱, ije̱r kia Säkeklä ktä ssëte ki̱ka. 8 Ata je Elimas (je kie wà rä ka̱ chakäk ni) je te ijewa wätkewa̱ ka je ka̱ wäkiri wa̱ Jesús biketsäklä kuna. 9 Jera Saulo kinak Pablo ni je pshiwa̱wa̱ Wikblu Sikina te, je te isu̱a jaree iwäki̱. 10 Jera ite isha iia̱: —¡Ba rä sä wäyuäk ebä, ji biköle yakei ebä tso̱ ma wa̱! ¡Ba rä be tsa̱ku̱i yäbei, kju̱atkäk ji wämo biköle ra. Ba te Säkekewa ña̱le̱i bulee je shiriwe̱ke̱ ¿je ka je ba te na? 11 ¡Issö! Jíkje ra Säkekewa te ba kpe mar, ka bä wä wajuenak ji̱a, ka̱wä oloi ka su̱nak ji̱a ba wa̱ elkje bala na. Je ebä ra mo̱ irä ka̱tuil irä ja̱naka̱ iki̱ka. Jekäi ite ka̱ passami yilé yuläk iwajiäk. 12 Ñerä je ka̱ wäkiri te je o̱na su̱a ra, jera ite Jesús biketsa, Säkekewa ktei te imale̱cha̱wa̱ ki̱ka. 13 Pafos ska Pablo irä shkäk ira wa irä jewa ju̱nami ko̱no ki̱ka, demijulu Perge ska, je rä Panfilia ke̱i. Ata jeska Juan te ijewa jawa̱ biteju̱ni Jerusalén. 14 Ñerä Perge ska ijewa minejulumi däkmi Antioquía, je rä Pisidia ke̱i. Jera sábado wà ijewa kjawa̱julu ñapaktäklä jui na, ñajaklacha̱wa̱. 15 Jera ka̱wei yöle irä, jile bata shäk wa wa̱ iyöle irä je wayina e̱ná ra, je ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i wa te isha ijewa ia̱ yinak: —El wa bas wa̱ kte sä täkiwa̱klä tso̱ yinak ra, jera ishö. 16 Jera Pablo je̱kaka̱ jula tkacha̱ ijewa wa̱ iktä ssäklä, te isha: —Bas Israel wa irä bas Säkeklä dälätsäk wa irä, jikäi issö. 17 Jí saje Israel wa Kekläí te sa kalí wa kuka. Ijewa bakle Egipto ke̱i ska kju̱awa wa ye ra, ite ijewa oloi kaka̱. Jeska ite ijewa jaksa̱ iwakei jula tkacha̱ wa. 18 Jekäi ite ijewa katabla cuarenta año kjena ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo sha̱na. 19 Jekjepa ite Canaán ke̱i ska ditsei wä ta kju̱awa kju̱awa wa däka̱ siete tuawa̱cha̱wa̱, jewa ke̱i ma̱ksa̱ ite ijewa ia̱ däli ukä ye. 20 Je o̱na rä cuatrociento cincuenta año bala na kjena. Je ukä ska ra ite manele kuka ijewa ia̱ ji ktei paruäk ye mine dämi jile bata shäk Samuel dewa̱ kje. 21 Jekjepa ijewa te ka̱kia Samuel ia̱ iwa̱ itsa̱ku̱i kukäklä. Jera Säkeklä te Saúl Quis yaba Benjamín ditsei wä kuka ijewa ia̱ itsa̱ku̱i ye, cuarenta año bala na. 22 Säkeklä te je ju̱aksa̱ ukä ska ra, ite David kuka ijewa ia̱ itsa̱ku̱i ye, je ne ktei yile iwa̱: “Yis te David Isaí yaba ne ku̱aksa̱. Ije je̱rikä rä yis je̱rikä käi. Yis ki̱ ji sher o̱nak je biköle we̱mi ije te.” 23 Säkeklä te David batala ekla patkaté Israel wa tsa̱tkäkksa̱ ye, jishtä ikablele käi, je rä Jesús. 24 Ata ka ije däba yika ra, Juan te Israel wa biköle pakta rä wäoka̱ne sa̱ je̱k manewa̱kläksa̱ ktei wà. 25 Jera Juan te je kja̱nei we̱ e̱we̱rawa̱ kja ra ite isha: ‘¿Bas te ibiketse yis ne irä na? Ka yis dä ije kuna. Ata issö, ekla daju̱ ji̱a yis itäka, jekäi ka yis dä bäi kuna isandaliabä jibä wäyäkksa̱.” 26 “Jekäi el wa Abraham batala wa, ñakäi bas sha̱na Säkeklä dälätsäk wa, saje wa ne ia̱ je tsa̱tkeneksa̱ ktei patkena rä. 27 Ata se̱nak Jerusalén ska wa irä iwäkiri wa irä ka je̱r ko̱ne yi Jesús dä je ia̱, ñakäi jile bata shäk wa wa̱ iyöle wayirke̱ sábado sábado wà je ia̱. Je ki̱ka ijewa te iwabiketsaksa̱ ko̱ta̱nakwa̱ ra, je wà ite iwá̱ jini jile bata shäk wa wa̱ iyile käi. 28 Ka iwa̱ inui ko̱ne a̱ni iwa̱ iktäkläwa̱, ata ika̱kia Pilato ia̱ iwa̱ iktäkläwa̱. 29 Ijewa te iwá̱ biköle jishtä iyöle wa̱ ije ktei yile ja̱mi, kjepa ijewa te inu̱l wäya ja̱wa̱té kal ja̱mi, bla ite sa̱ nu̱l bläklä ska. 30 Ata Säkeklä te ishki̱wa̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na. 31 Je kjayinani shka̱ja̱ bala ta, bitele ira Galilea ska ma rä Jerusalén ska jewa ia̱. Je isu̱ak wa ne rä jira iktei pakäk sa̱ ia̱ rä. 32 “Ñaebä sá te kte baa bata sheke̱ bas ia̱, je rä Säkeklä kabla ji wa̱k sa kalí wa ia̱ je ktei, 33 je ne wá̱ ite saje iyabala ia̱ rä. Je rä ite Jesús shki̱wa̱ka̱ni, jishtä iyöle Salmo dos ki̱ka te ishe käi: ‘Ba ne rä yis yaba rä; jir yis ne te ba wätsikiwa̱ rä.’ 34 Säkeklä te ishki̱wa̱ka̱ni kseka dulecha̱wa̱ wa sha̱na ka tjabanakwa̱ ji̱a kuna. Je sha ite jikäi: ‘Yis kablele David ia̱ ji wa̱k bäi ka jalewa̱ ta, je su̱ta yie iwe̱mi bas ia̱.’ 35 Je ki̱ka ietkä ska iyöle te ishe rä: ‘Ba wa̱ je wämo kolole ka janakwa̱ ba wa̱ yaka tjabanakwa̱.’ 36 Jekäi David te ikja̱nei wá̱ je ke̱i ska tso̱ wa ia̱, jishtä Säkeklä ki̱ ishena käi. Je ukä ska ikapawa̱, demiña ikalí wa tso̱ ska. Jekäi ije tjabanawa̱. 37 Ata ale Säkeklä wa̱ shki̱leka̱ni ka je tjabanewa̱ kuna. 38 Jekäi el wa, jí ku̱ bas je̱r ku̱opa, ije oloi ja̱mi sä rä nui janakwa̱ bitaba, je ne ktei sheke̱ sá te bas ia̱ rä, 39 ñakäi ji nui ka tse̱rju̱mi bas ki̱ka Moisés wa̱ ka̱wei me̱leta̱na oloi ja̱mi, je nui tse̱rju̱mi rä ije ne oloi ja̱mi, biköle yi te ije biketsa käi. 40 Tsa̱na bas se̱no ka io̱naklä bas ukä ja̱mi jishtä jile bata shäk wa wa̱ iyileta̱na te ishe käi: 41 “Issö, bas ji ja̱ñetsäk wa, bas male̱te̱nopa, bas weikanowa̱pa. Ka irä jiye kuna ta, yis te ji we̱ mar bas tso̱ ji̱a kseka ke̱i sha̱na. Yilé kuna je ji o̱rmi pakäkba bas ia̱, jera ka bas wa̱ ikolonak iyina ye.” 42 Mika̱ ijewa majulu kja ra, jera jeska wa te ikiani pjoo je ktei pakäkni ijewa ia̱ je sábado etkä wà. 43 Ñatapana e̱ná ra, Judío wa chu̱li̱i̱ irä, ñaialecha̱wa̱ Judío wa ye Säkeklä dälätsäk wa chu̱li̱i̱ irä, minemi Pablo irä Bernabé irä ra. Jekäi ijewa ka̱paka ji̱a jewa ra, ite ipaka cha̱tkäkwa̱ Säkeklä je̱r bäi shäke̱ sa̱ ia̱ je ja̱mi. 44 Sábado etkä wà ni ra, elkje ra je jukläyäkä ska wa biköle ñatapawa̱wa̱ Säkekewa ktä ssäk. 45 Je chu̱li̱i̱ wa su̱a Judío wa te ra, jewa ianacha̱wa̱ ijewa je̱r ki̱. Jera ijewa te Pablo te ji sheke̱ sha yakei, je kukawa̱ diekjela. 46 Ata Pablo irä Bernabé irä kta ka suale kuna, te isha: —Tsa̱na ra bas ne ia̱ Säkeklä ktä kiana yinakba rä. Ata bas te je ju̱aksa̱; ka bas je̱k biketsane bas dä kianak se̱ne jekjeye kukäkwa̱ ni. Issö, je ne ki̱ka sá te ka Judío kuna wa ebä pakte mar. 47 Ka irä jiye kuna ta, Säkekewa te jekäi sá paka iwa̱k rä, je te ishe: ‘Yie ba tkawa̱ ka̱ oloi ye ka Judío kuna wa ia̱, je oloi ja̱mi sa̱ tsa̱tkenakläksa̱ ma rä ishäkä wätkerke̱wa̱ kje.’ 48 Jera je ssa ka Judío kuna wa te ra, ijewa ssëna a̱naa si̱, te Säkekewa ktei kjeisha bäi ebä. Jera bil dä biketsale Säkeklä wa̱ se̱nak jekjeye jewa te Jesús biketsa. 49 Jekäi Säkekewa ktä minemika̱ jöiwä ebä je ke̱i biköle ska. 50 Ata Judío wa te alaklä wa Säkeklä dälätsäk wa ju̱ñele bäi wa, ñakäi jäiyi wa oloi ta je jukläyäkä ska wa jewa je̱rtka ijewa wa̱ Pablo irä Bernabé irä sälwi su̱aklä. Jekäi jewa te itulaksa̱ je ke̱i ska. 51 Jera ijewa klä papjoi kpata̱na ji o̱naklä ijewa ukä ja̱mi. Jekäi iminejulu Iconio ska. 52 Ata kte kukäk wa ssëna a̱naawa̱ si̱, ñakäi ijewa rä pshilewa̱ Wikblu Sikina wa̱ bäi si̱.

Hechos 14

1 Ñerä Iconio ska ijewa kjawa̱julu Judío wa ñapaktäklä jui ska. Jeska ijewa te sa pakta ssër ta bäi ebä, je ki̱ka chu̱li̱i̱ wa te Jesús biketsa, Judío wa irä Griego wa irä. 2 Ata Judío wa ka je kte kukäk kuna wa te ka Judío kuna wa wätji̱wa̱ka̱, jewa je̱rtka ite ikju̱atkäklä sä el wa ra. 3 Ata ijewa te sa pakta ji̱a ta̱i ka suale kuna, Säkekewa ebä biketsale. Ije te ije̱r bäi shäke̱ ktei kjasheke̱ iyina si̱ irä, ite ijewa ia̱ täkili me̱ke̱ wà, je wà ijewa wa̱ ijula wà ji ka su̱le sa̱ wa̱ wa̱klä, ji kju̱awa wa̱klä ijuenaklä ye. 4 Ata jukläyäkä ska tso̱ wa ñabalabutsaksa̱, moska Judío wa ja̱mi, moska Jesús ktei bata shäk wa ja̱mi. 5 Jera ka Judío kuna wa irä Judío wa irä ñaje̱rku̱a iwäkiri wa ra ijewa weikäk diekjela irä, itiäk jak wà irä. 6 Je ju̱ñawa̱ ijewa te ra, ijulunami Licaonia jukläyäkäí Listra irä Derbe irä ska, ñakäi je ke̱i pája̱mi na. 7 Jeska ijewa te kte baa bata sha. 8 Listra ska ekla klä ialewa̱, ko̱le del ka shkäk kuna, ka shkele kuna a̱ni, 9 je te Pablo ktä ssë kalme. Je wanana Pablo te jaree, ite isu̱a ra je te ji biketsa etkabä wà tsi ibäirka̱ni. 10 Jera ite isha täkii: —Ma je̱köka̱ je̱k duäkka̱ klä ki̱. Jera ije̱k kpaka̱ plaa shkami. 11 Jekäi mika̱ ditsä tapar tso̱ chu̱li̱i̱ te ji wá̱ Pablo te su̱a ra, ijewa kjoyina täkii Licaonia wa ktä wà: —¡Sä kekläí wa dewa̱julu sa̱ sha̱na ditsä ye! 12 Je ki̱ka ijewa te Bernabé kia rä Zeus ni, Pablo kia ite rä Hermes ni, ije ne ktäke̱ rä ki̱ka. 13 Ñerä jukläyäkä na sä kjäkläwa̱ ska Zeus temploí kate, je chui te toro jaté, tsitsia wä butäle ksá ja̱mi jaté je jukläyäkä kjäshtäklä ska. Jera ditsä chu̱li̱i̱ wa ra ñara issëna je ma̱kka̱ ijewa wäna. 14 Jera Jesús ktei bata shäk Bernabé irä Pablo irä te je ssa ra, ite ipaiklä ksha tkawa̱, ijuluna je chu̱li̱i̱ wa sha̱na kjoyina jela te isha: 15 —Bas dikäla, ¿jiye bas te jekäi we̱ke̱ rä na? Sá rä ditsä ebä bas käi ñaebä. Sá te bas ia̱ kte baa bata sheke̱, je rä bas wa̱ jekäi ji we̱ ka wata jäkläwa̱, bas ñamanewa̱kläksa̱ Säkeklä kseka ka̱jöir irä ka̱jiska irä, däyë irä, ji biköle tso̱ jeska irä je yuäkksa̱ wakei ia̱. 16 Mikle sa bakle wa ke̱i ska sä ditsei wä biköle jawa̱ Säkeklä te shkäk iwakwa ki̱ ji shena ja̱mi. 17 Jeiräta ite ji we̱ke̱ bäi iwakei je̱k kjashäklä ye ka janewa̱ iwa̱, bas ia̱ ka̱li̱ patkäk ka̱jöir ska käi, däli wäwa̱k iwänaklä ke̱i ska käi, ji ñanak yanak biköle ma̱k käi, ñakäi bas je̱r ssëwa̱k a̱naa käi. 18 Jekäi ite jile sha, jeiräta je chu̱li̱i̱ wa te ji me̱ke̱ka̱ iwäna elkje ra ka je wätkenewa̱. 19 Jera Judío wa datse̱ Antioquía ska Iconio ska jewa dejulu te je chu̱li̱i̱ wa je̱rtka, jekäi jewa te Pablo tia ta̱i jak wà, sika tsa̱mi jukläyäkä ektaka, ijewa te ibiketsa iduawa̱ ni. 20 Ata kte kukäk wa ñatapawa̱ ipája̱mi shkiritke, jera ije̱kaka̱ni mineju̱ni je jukläyäkä na. Jekäi bulirishtä ra imineju̱mi Bernabé ra Derbe ska. 21 Je jukläyäkä ska ijewa te kte baa bata sha, chu̱li̱i̱ kuka Jesús ktei kukäk wa ye, je ukä ska ra, ijewa bitejuluni Listra ska, Iconio ska, Antioquía ska, 22 ijewa te kte kukäk wa ki̱täkiwa̱, iki̱pakta ji biketsäk etkabä maitjä. Ijewa te isha: —Bäi si̱ ra sa kiana weikane ta̱i dälär ssäk, sä kjäkläwa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi. 23 Jera ijewa te tapanak wa wäkiri kuka iwakwa ke̱i ja̱mi. Jekäi ika̱kia ibatsa ijewa ki̱ka e̱ná ra, ite ijewa tulaksa̱ Säkekewa ijewa wa̱ biketsanak wakei ia̱ iwa̱ ju̱ñenak. 24 Idatéjuluni Pisidia wà dejulu Panfilia ska. 25 Jekäi ijewa te kte wapakta Perge ska, kjepa imineni Atalia ska. 26 Jeska iju̱naté ko̱no ki̱ däkni Antioquía ska. Je ne ska Säkeklä je̱r bäi shäk sa̱ ia̱ wakei ia̱ ijewa tululeksa̱ iwa̱ ju̱ñenak, ijewa wa̱ ikja̱nei wa̱klä rä. Je ne wawá̱ e̱ná ijewa te rä. 27 Ijewa dene ra ite tapanak wa tapawa̱wa̱. Jewa ia̱ ite bikö Säkeklä te ji wá̱ ijewa oloi ja̱mi käi, maikäi Säkeklä te ka Judío kuna wa je̱r ku̱a ji biketse etkabä wà käi, je biköle paka. 28 Jeska ijewa se̱na ta̱i kte kukäk wa sha̱na.

Hechos 15

1 Jera manele datse̱ Judea ska te sä el wa pakta, “Moisés wa̱ sa pakale tene shkiri wa̱k ka o̱ne bas wa̱ ra, ka bas tsa̱tkenakksa̱.” 2 Je te Pablo irä Bernabé irä kju̱atkewa̱cha̱wa̱ ta̱i ijewa ra, je ki̱ iña uña ka elkje kuna. Je ne ki̱ka Pablo irä Bernabé irä ijewa sha̱ manele irä kolona patkenak däkka̱ Jerusalénka je ktei chakäk Jesús ktei bata shäk wa ia̱ irä tapanak wa wäkiri wa ia̱ irä. 3 Jekäi je tapanak wa wa̱ patkele wa kjajulu Fenicia wa, Samaria wa, jewa te ipaka maikäi ka Judío kuna wa dewa̱ Jesús biketsäk wa ye. Je te sä el wa biköle ssëwa̱ baawa̱ si̱. 4 Ijewa demijulu Jerusalén ska ra, jera tapanak wa irä iwäkiri wa irä Jesús ktei bata shäk wa irä jewa te ijewa kiawa̱. Jekäi ijewa te ji wá̱ Säkeklä te ijewa ia̱ je biköle paka. 5 Jera fariseo ka̱ju̱ñe ja̱mi wa manele rä Jesús biketsäk jewa ñajaklaka̱ te isha: —Sa kiana ijewa ia̱ tene shkiri wa̱k, ñakäi ijewa pakäk Moisés wa̱ ka̱wei me̱leta̱na je wawa̱k. 6 Jera Jesús ktei bata shäk wa irä, tapanak wa wäkiri wa irä ñatapawa̱wa̱ je ktei wabiketsäk. 7 Jekäi ijewa ñaktewa̱ ta̱i, jera Pedro je̱kaka̱ te ijewa ia̱ isha: —El wa, bas wa̱ iju̱ñer säkätä Säkeklä te yis kuka bas sha̱na ka Judío kuna wa paktäk Jesús ktei baa wà, ijewa wa̱ je ktei ssäklä, je biketsäklä. 8 Säkeklä sa̱ je̱rike su̱ak, je te Wikblu Sikina ma̱ ijewa ia̱, saje wa ia̱ ite ima̱ käi. Je wà ite ikjasha ijewa rä kolole iwa̱. 9 Saje wa irä, ijewa irä ka su̱ne iwa̱ kju̱awa kju̱awa kuna. Ka irä maikäi kuna ta, ji biketse etkabä ki̱ka ijewa je̱rike siki tewa̱ ite. 10 Jekäi ra, ¿jiye bas te Säkeklä wätjiwe̱ kte kukäk wa kuli kicha ki̱ka bas wa̱ yugo ja̱wa̱kläka̱ rä na? Ñera sa kalí wa irä saje wa irä ka donak je ja̱mi. 11 Tsa̱na ra saje wa te ibiketse sä rä tsa̱tkeleksa̱ Säkekewa Jesús je̱r bäi sha sa̱ ia̱ ki̱ka, je ne su̱ta ijewa rä. 12 Jera je chu̱li̱i̱ wa biköle si̱wa̱tiacha̱wa̱, Bernabé irä Pablo irä te jishtä Säkeklä te ji kju̱awa ka su̱le sa̱ wa̱ shtä wá̱ ijuenaklä ye ijewa oloi ja̱mi ka Judío kuna wa sha̱na je pakeke̱ ssäk. 13 Ijewa ka̱paka e̱ná ra, Jacobo kta te isha: —El wa, yis ktä ssö. 14 Simón Pedro te ipaka maikäi säkätä Säkeklä je̱r ssëna ka Judío kuna wa sha̱ kukäk iwakei ia̱ ye kinak ije kie ja̱mi rä käi. 15 Je ssëta jile bata shäk wa wa̱ iyile rä, jishtä iyöle katke käi: 16 ‘Jí itä ska yis dämini. Jera yie David ju wäjienak ja̱lewa̱ bäiwe̱mini. Yis te je weikalewa̱ nu̱l bäiwe̱mika̱ni, yie je kemika̱ni. 17 Je rä Säkekewa payuläkläpa ditsä saka tso̱ ji̱a wa wa̱, ñakäi ka Judío kuna wa biköle kile yis kie ja̱mi wa wa̱. 18 Jekäi Säkekewa sa̱ je̱rku̱ak je wà ka̱mikleté te ishe rä.’ 19 “Je ne ki̱ka yie ibiketse ka sa kiar ka Judío kuna wa ñamanewa̱ke̱ksa̱ Säkeklä ia̱ ra jewa je̱r iawa̱k. 20 Ata sa kiana äyë yuäkmi ijewa ia̱ ijewa ñabutsä tuläklämi ji yakei telewa̱ jile kekläí me̱i wa̱ yika, ñakäi ka̱wakblewe̱ irä, jile kuli sikleka̱ irä, jile pi irä, je yika. 21 Iwa rä sa bakle mik ke̱i kjeté jukläyäkä etkä etkä ska Moisés wa̱ ji yöle wapaktäk wa tso̱, jekäi sábado sábado wà je wayirke̱ ñapaktäklä jui ska. 22 Jera Jesús ktei bata shäk wa irä, tapanak wäkiri wa irä, tapanak wa biköle irä ia̱ issëna bäi isha̱ manele kukäk patkenak Antioquía ska Pablo irä Bernabé irä ra. Jera Judas kinak Barsabás ni irä, Silas irä kuka ijewa te. Jewa rä palei ta bakleka̱ sä el wa sha̱na. 23 Jekäi ijewa te äyë yuami jikäi ijewa wa̱ minak: “Sá Jesús ktei bata shäk wa irä, sä wäkiri wa irä, sä el wa irä, sá te bas sá el wa ka Judío kuna wa tso̱ Antioquía ska, Siria ska, Cilicia ska jewa chakami. 24 Sá te iju̱ña sá sha̱ minemi bas wäki̱, jewa ka patkene sá wa̱. Jewa te bas je̱r iawa̱wa̱ ijewa te ji sha wà, je wà ite bas je̱r shewa̱cha̱wa̱. 25 Je ne ki̱ka sá ñaje̱rku̱a etka yebä, jekäi sá ia̱ issëna bäi manele kukäk patkenak bas wäki̱, sá wa̱ shka̱ta Bernabé irä Pablo irä jewa ra. 26 Ijewa kja ñatululeksa̱ duäkcha̱wa̱ saje wa Säkekewaí Jesucristo kie bata ki̱ka. 27 Je ki̱ka sá te Judas irä Silas irä patkami bas wäki̱, jewa te ji shemi bas ia̱ jini jí äyë patkami sá te je te ishe ssë ta. 28 Jekäi Wikblu Sikina irä sá irä ia̱ issëna bäi, ka jile saka ja̱wa̱kka̱ kuna bas ki̱ka, ata jí ka̱wei kianak pjoo ebä: 29 Je rä bas kiana je̱k wätkewa̱k ji me̱leka̱ jile kekläí me̱i wäja̱mi irä, jile pi irä, jile kuli sikleka̱ irä, ka̱wakblewe̱ irä je yika. Bas je̱k wätkewa̱ je shtä yika ra, bas te ji wá̱ rä bäi. Bas kjöpa bäi.” 30 Jekäi ijewa ñabatashata̱na ra, iminejulu Antioquía, jeska ijewa te Jesús biketsäk wa tapawa̱wa̱ ra, jera ite je äyë cha̱mi ijewa ia̱. 31 Ijewa te je washa ra, je te ijewa ssëwa̱ baa, je kte te ijewa je̱r pablani ki̱ka. 32 Judas irä Silas irä jewa rä ñaebä jile bata shäk wa. Jekäi ijewa te ji sha ta̱i wà, ite sä el wa je̱r pabla, iki̱täkiwa̱. 33 Jekäi ijewa se̱na ji̱a jeska. Je ukä ki̱ka sä el wa te ijewa patkaténi je̱r baa wà ipatkäkmi wa wä ki̱. 34 Ata Silas ia̱ issëna bäi ime a̱ta̱na jeka käi. 35 Jera Pablo irä Bernabé irä se̱na ji̱a Antioquía ska. Jeska ijewa te sa pakta Säkekewa ktä wà, ñakäi kte baa bata sha ite isaka chu̱li̱i̱ wa ra ñara. 36 Je ukä ska je̱naapa Pablo te isha Bernabé ia̱: —Sä shkäni jukläyäkä etkä etkä mai sa bakle Säkekewa ktä bata shäk jeka sä el wa su̱ak, jishtä idami ji̱a rä í̱ käi. 37 Jera Bernabé ssëna Juan kie etkä Marcos ni je kiäk tsa̱miña. 38 Ata Pablo ka ssëne bäi ikiäkmiña. Ka irä jiye kuna ta, je te ijewa jawa̱ta̱na Panfilia ska ka shkene ji̱a ijewa ra Säkeklä kja̱nei wa̱k ki̱ka. 39 Jekäi ka ijewa ia̱ ibiketsar etkabä ki̱ka ijewa ñabalabutsa tulami. Jera Bernabé te Marcos tsa̱mi, ju̱nami ko̱no ki̱ka Chipre ska. 40 Ata Pablo te Silas kia. Jekäi imineju̱ ra sä el wa te ijewa tulaksa̱ Säkekewa ia̱ ije̱r bäi shäklä ijewa ia̱. 41 Jekäi jeska imine kjaju̱ Siria wa, Cilicia wa. Jeska ite tapanak eyaka eyaka wa ki̱täkiwa̱.

Hechos 16

1 Jekäi Pablo demiju̱ Derbe ska, je itäki̱ Listra ska. Jera jeska kte kukäk ekla kaldu kie rä Timoteo ni. Je rä ekla alaklä Judío wa Jesús biketsäk yaba, ata iká rä Griego wa. 2 Sä el wa tso̱ Listra ska, Iconio ska, jewa te ije sha ipalei rä bäi. 3 Jera Pablo ssëna ikiäkmiña ira. Jekäi ite tene shkiri wá̱ iia̱, Judío wa tso̱ je naka wa te ishemika̱ ki̱ka, biköle wa̱ iju̱ñer Timoteo ká rä Griego wa ki̱ka. 4 Jera ijewa kjajulu jukläyäkä etkä etkä sha̱na ra, ijewa te Jesús ktei bata shäk wa irä tapanak wa wäkiri wa irä tso̱ Jerusalén ska wa te ji biketsaksa̱ je wapaka ijewa ia̱, ijewa wa̱ dälätsanak. 5 Jekäi tapanak eyaka eyaka wa ki̱täkir damika̱ ji biketsäk etkabä, ñakäi buliri buliri ijewa wanamika̱. 6 Ijewa kjaksa̱julu Frigia irä Galacia irä ke̱i sha̱na, ata Wikblu Sikina te ijewa wätkewa̱wa̱ ka ijewa wa̱ kte shäklä Asia ska. 7 Jekäi ijewa demijulu Misia kjä ska, jera ijewa ssëna minak Bitinia ska. Ata Jesús wikblu wa̱ ka ka̱ me̱ne ijewa ia̱ iminaklä jeka. 8 Jekäi ikjajulu Misia ke̱i säkätä ja̱mi demijulu Troas ska. 9 Jekäi tuina Pablo ia̱ ikjayina, ekla Macedonia wa kaldu te ikieke̱ pjoo te isha: “Bä kuteksa̱ jíkata Macedonia wà sá tsa̱tkäk.” 10 Je kjayina iia̱ su̱a ite ra, ñawäsaka sá kukana minakmi Macedonia, biketsale iyina si̱ Säkeklä te sá kia jeska wa ia̱ kte baa bata shäk rä ni. 11 Jera Troas ska sá ju̱nami ko̱no ki̱ka bulee demi Samotracia ska. Jekäi bulirishtä sá demijulu Neápolis ska. 12 Jeska sá minemi Filipo ska. Je ne rä jukläyäkä bäi si̱ Macedonia ke̱i ska rä. Je ka̱ ne kolole Roma wa wa̱ ise̱naklä rä. Jeska sá se̱na ju̱aju̱ana. 13 Jera sábado wà sá minejulumi jukläyäkä kjätkeleksa̱ kjäshtäklä ektaka diklä kjäka, sá te ibiketsa jeska ka̱kiäklä ke̱i tso̱ ki̱ka. Jeska sá ñajaklawa̱. Jera sá te alaklä wa tso̱ tapalewa̱ jeska wa pakta. 14 Ijewa sha̱ ekla te iktä ssë kate kie rä Lidia ni. Je rä sua siöö yëna watju̱ak, je datse̱ Tiatira ska. Je rä Säkeklä dälätsäk. Je je̱r ssëwa̱ Säkekewa te Pablo ktä kukäk tsa̱na. 15 Jekäi ije irä, iju ska tso̱ wa irä wäoka̱na tulami, jera ite sá kia pjoo, te isha: —Bas te ibiketse yis dä Säkekewa biketsäk si̱ ra, jera bas shkä yis ju ska se̱nak. Jekäi sá kuka ite jeka se̱nak. 16 Etaba kicha sá damijuluni ka̱kiäkläka ra, sá wäki̱ kjanaklä busi ekla deju̱, je rä wikblu ji ju̱ñakksa̱ shtä ta. Je ite ji ju̱ñeke̱ksa̱ wà inaklä däke̱ksa̱ ta̱i iblui wa ia̱. 17 Je shkä dami Pablo irä sá irä itäki̱, a̱rke̱ te isheke̱: —¡Jí jäiyi wa rä Säkeklä Ji Biköle Tsa̱ta kjanaklä wa! Jewa te tsa̱tkeneksa̱ ña̱le̱i ne bata sheke̱ bas ia̱ rä. 18 Ka̱raa je we̱ke̱ ite. Je te Pablo dokowa̱wa̱ ki̱ka ije̱k manewa̱té, te isha je wikblu ia̱: —Yie ba pake Jesucristo kie oloi ja̱mi je̱k tsa̱ksa̱ je alaklä ska. Jera ñawäsaka ije̱k tsa̱ksa̱ ije ska. 19 Jera iblui wa te isu̱a ka ji kuna ji̱a iñabluwa̱klä ra, ijewa te Pablo irä Silas irä kukacha̱wa̱ sika jámi sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska ka̱wei ta wa wäki̱, 20 te ikjatia iwäkiri wa ia̱, te isha: —Jí jäiyi wa rä Judío wa, jewa te jí sä jukläyäkäí ska sä wätji̱we̱ke̱. 21 Jewa te ka̱ju̱ñe kju̱awa bata sheke̱, ka ka̱wei kuna sa̱ wa̱ je kukäklä iräle, je wawa̱klä iräle, sajewa rä Roma wa ki̱ka. 22 Jekäi jeska wa biköle ñajaka̱ kju̱atkäk ijewa ra. Jera iwäkiri wa te ipaya tulami kjepa ite isha buka̱nak kata wà. 23 Ite ijewa kpa e̱e̱na ra, ijewa te ijiacha̱wa̱ sä wätiäklä ska. Jeska ite sä wätiäklä jui kjänanak paka ikjänanak tsa̱na. 24 Ije pakana jekäi iwa̱k ra, ite ijewa patkawa̱ sä wätiäklä jui ja̱r etkä doloiebä ja̱rka, wätiacha̱wa̱ ikläka cepo wà. 25 Ata ka̱ sha̱sha̱ ra Pablo irä Silas irä ka̱kiäte, ijewa ksäte Säkeklä ia̱. Jera je ssë tso̱ wätelecha̱wa̱ wa te. 26 Ñerä plaa ra ka̱ wäbuka̱naka̱ ta̱i, sä wätiäklä jui ñak katabläklä wäkpaka̱ kje. Jera ñawäsaka ju kjäyena tulami kalabe, cadena wà sa̱ tso̱ mo̱lecha̱wa̱ wa biköle wäyena tulami. 27 Jera ikjänanak shki̱naka̱ te isu̱a sä wätiäklä jui kjäyena tulami ra, ite iespada sikaksa̱ ije̱k ktäkläwa̱, ite ibiketsa wätelecha̱wa̱ wa biköle kjaksa̱julu ki̱ka. 28 Ata Pablo a̱na itsa̱ka: —Ke ma je̱k ktawa̱, sá biköle tapar tso̱ ji̱a jiska. 29 Jekäi ite tsi̱ni kia. Jera imine tu̱lee ju ja̱rka je̱tkawa̱ wakte paju̱leka̱ Pablo irä Silas irä wäja̱mi. 30 Jera ite ijewa jaksa̱. Jekäi ite ichaka ijewa ia̱: —Säkekewa, ¿ji we̱ yie yis tsa̱tkenakläksa̱ na? 31 Jera ijewa te ikúka: —Säkekewa Jesucristo biketsö, jera ba irä bä ju ska tso̱ wa irä tsa̱tkermiksa̱. 32 Jera ijewa te Säkekewa ktä sha iia̱, ije irä, iju ska tso̱ wa irä biköle ia̱. 33 Jera je tuinei ebä wà ite Pablo irä Silas irä shka̱na paskua. Jera ije irä je ju ska tso̱ wa irä wäoka̱na tulami. 34 Jekäi ite ijewa kiawa̱ iju na, te ichewa̱. Jera issëna a̱naa si̱, ite Säkeklä biketsa iju ska tso̱ wa biköle ra ki̱ka. 35 Jera ka̱ñinawa̱ ra jukläyäkä wäkiri wa te guardia wa patkami ishäk: “Je jäiyi wa wäyö tulömi” ni. 36 Jera je ikjänanak te je shani Pablo ia̱: —Sá wäkiri wa te ishaté yis ia̱ bas wäyeksa̱ni. Je ki̱ka bas cho̱ni ka ji biketsale käi. 37 Ata Pablo te ijewa ia̱ isha: —Sá rä Roma wa, ata ijewa te sá kpa ditsä wäna ka ktei wabiketsale kuna, jekäi ite sá wätiacha̱wa̱. ¿Ata jir ijewa te sá jetuleke̱ksa̱ni jakika käi na? Ka irä jekäi kuna, iwakwa ne kiana bitäk sá jätuläksa̱ni rä. 38 Jekäi je guardia wa te je ktei pakani iwäkiri wa ia̱. Jekäi ijewa te issá Pablo irä Silas irä jewa rä Roma wa ra, isuanacha̱wa̱. 39 Jekäi ijewa dejulu ñawetsa iwa̱ ijäkläwa̱ bitaba. Jera ijewa te ijaksa̱, te ipaka minak kju̱awa je jukläyäkä ska. 40 Jekäi ijewa deksa̱julu sä wätiäklä ska ra, iminemi Lidia juka. Jekäi ijewa ñasu̱a sa el wa ra, jekäi ite ijewa paka chatkäkwa̱, kjepa iminejulumi.

Hechos 17

1 Jera ijewa kjajulu Anfípolis irä Apolonia irä wà demi julu Tesalónica ska. Jeska Judío wa ñapaktäklä jui kate. 2 Pablo wädular käi, ikjawa̱ju̱ tapanak ijewa ra. Jekäi sábado sábado däka̱ mañatäbä kicha ite ji paka iyöle kalme ja̱mi ijewa ra. 3 Je wà ite ijewa je̱r ku̱a, ijewa ia̱ ikjasha Säbäkäkksa̱ kiana ji shka̱l ssäk, ñakäi shki̱nakka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na. Jera ite isha: —Jesús ale ktei yinak yis wa̱ bas ia̱, je ne rä Säbäkäkksa̱ rä. 4 Jera ijewa sha̱ te je kte kuka iyina ye, dewa̱ Pablo irä Silas irä ra. Ñakäi Griego wa chu̱li̱i̱ Säkeklä dälätsäk wa irä, alaklä wa palei ta bakleka̱ wa irä, dewa̱ña ka elkje kuna. 5 Ata Judío wa je̱r ki̱ Pablo ianawa̱. Je kju̱ei ijewa te kje ditsä ka bäi kuna wa, ka ji wa̱k kuna wa tapawa̱wa̱ chu̱li̱i̱. Jewa ra ijewa te ditsä wätji̱wa̱ka̱, jekäi je jukläyäkä wa kjoyinaka̱ ta̱i, julunami kjawa̱julu Jasón ju naka, Pablo irä Silas irä jäkmi ditsä wäki̱. 6 Ata ka iwa̱ iko̱ne kju̱ei ijewa te Jasón irä sä el wa sha̱ irä sika jámi jukläyäkä wäkiri wa wäki̱. Jewa kjoyina täkii: —Jí sä wätji̱wa̱k ka̱ biköle ska, jewa dejulu jíka sä wätji̱wa̱k ñaebä. 7 Jewa kiawa̱ Jasón te. Jewa biköle te ji we̱ke̱ César ka̱wei me̱le ukä ja̱mi. Jewa te ishe sa̱ tsa̱ku̱i kju̱awa tso̱, je rä Jesús ni. 8 Je chu̱li̱i̱ wa irä, iwäkiri wa irä te je ssa ra, je te ikju̱atkewa̱cha̱wa̱. 9 Ñerä ijewa te Jasón irä, isaka irä paka ñatsa̱tju̱ak tulämi ra, ite ija tulamini. 10 Je tuinei ebä ra, sa el wa te Pablo irä Silas irä patkami Bereaka. Jekäi ijewa demijulu jeka ra, ikjawa̱julu Judío wa ñapaktäklä jui na. 11 Jeska wa rä ji ssäk tjabana Tesalónica wa tsa̱ta. Ka irä maikäi kuna ta, ijewa te je ktei kuka je̱r bäi wà, iñayuäke̱ buliri buliri kte yöle wà iwa̱ isu̱aklä ji yirke̱ rä iyina si̱ í̱ ki̱ka. 12 Je ne ki̱ka ijewa chu̱li̱i̱ te Jesús biketsa. Griego wa chu̱li̱i̱ jäiyi wa irä, alaklä wa palei ta bakleka̱ wa irä jewa te ibiketsa ñaebä. 13 Ata mika̱ Judío wa se̱nak Tesalónica ska wa te iju̱ña Pablo te sa pakte kate Säkeklä ktä wà Berea ska ñaebä, jera ijewa bitejulu dejulu jeska. Jekäi jeska ijewa te biköle wätji̱wa̱ tulaka̱ ikju̱atkächa̱kläwa̱. 14 Jera sa el wa te Pablo patkami mane mane minakju̱ däyë kjäka. Ata Silas irä Timoteo irä a̱ta̱nata̱na. 15 Jekäi Pablo ña̱le̱i ju̱ak wa wa̱ imine demi Atenas ska. Jera ite ijewa ia̱ Silas irä Timoteo irä ktei patkaté ibitä mane mane iwäki̱. Jera jewa bitejulu. 16 Pablo te ijewa ki̱ssë katke ji̱a Atenas ska bala na ra, je jukläyäkä ska jile kekläí wa me̱i yöle tso̱ e̱e̱na su̱a ite. Je te issëwa̱ dokolewa̱. 17 Je ki̱ka ñapaktäklä jui ska ite ipakeke̱ Judío wa ra irä, Säkeklä dälätsäk wa ra irä. Ñakäi sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska däke̱ wa ra ite ipakeke̱ buliri buliri. 18 Ñakäi ka̱ju̱ñe epicúreo wa irä, estoico wa irä, jewa sha̱ ñaktewa̱ka̱ Pablo ra. Je rä ite ijewa ia̱ Jesús irä sa̱ shki̱rke̱ka̱ni irä ktei baa bata sheke̱ ki̱ka. Jekäi ijewa sha̱ te isha: —¿Je ktäk ka wata te jibä pakeke̱ rä na? Isaka te isha: —Issër ije te rä ka̱ etkä wa wa̱ jile kekläí wa tso̱ je ne ktei sheke̱ rä. 19 Jera jewa te Pablo kia tsa̱mi Areópago ska. Jeska ijewa te isha iia̱: —¿Je ka̱ju̱ñe spa̱na ba wa̱ pakanak je ka pakanak ba wa̱ sá ia̱ sá wa̱ ssënak na? 20 Ka irä jiye kuna ta, ba te ji pakeke̱ kju̱awa ssá sá te, je ki̱ka sá je̱rkia je ssäk jiräni iwa rä käi. 21 Iwa rä Atenas wa irä ka̱ etkä wa se̱nak jeska wa irä te ka ji saka we̱ kuna. Ata ijewa ssër dä jile pake spa̱na je ebä pakäk, je ebä ssäk. 22 Jera Pablo je̱k duaka̱ ijewa sha̱na je Areópago ska te isha: —Bas Atenas wa, yie isu̱a ra ji biköle ska ra bas te rä jile oloitseke̱ bäi si̱wa̱. 23 Ka irä jiye kuna ta, yis shka jí naka ra, jera yis te bas wa̱ jile yöle oloitsanak je su̱a. Ata etka yie jile ma̱kläka̱ su̱a, je ja̱mi iyöle katke te ishe rä: ‘Jí rä Säkeklä Ka Ju̱ñele Kuna je ia̱.’ Jekäi je bas wa̱ kja̱nei o̱nak ka ju̱ñele yi irä käi, je ne ktei pake mar yie bas ia̱ rä. 24 “Je Säkeklä ne rä ka̱jiska yuäkksa̱ rä, ji biköle tso̱ iki̱ka je yuäkksa̱ rä, ije rä ka̱jöir irä ka̱jiska irä wakei. Je ki̱ka ka je se̱nak templo yöle jula wà ja̱rka. 25 Ka ije pasu̱nak sa̱ ia̱ jula wà, ka je ki̱ jile sher kuna ki̱ka. Ata ije ne te sä biköle ia̱ se̱ne kseka me̱ke̱ rä, si̱we̱i sike me̱ke̱ rä, ji biköle me̱ke̱ rä. 26 “Jekäi ditsä eklabä wà ite ditsei wä ta kju̱awa kju̱awa wa biköle wawa̱ka̱ rä, ijewa se̱naklä ka̱jiska ke̱i biköle ska. Jekäi bikö ijewa se̱rmi, mai ijewa ka̱ kukä kjämi ise̱naklä käi, je rä wabiketsaleksa̱ba iwakei wa̱. 27 Je rä ijewa wa̱ Säkeklä yuläkläpa ka̱ passe wà ji wà, je rale ite iku̱emiksa̱. Ata ka ikaldu rä ka̱mii kuna sa wakwa ska. 28 Ka irä jiye kuna ta, ije oloi ja̱mi sa̱ se̱r dä, sa̱ dami rä, sa̱ tso̱ rä. Je rä jishtä bas sha̱na ji ksetsäk wa manele wa̱ iyileta̱na käi: ‘Je rä sä rä ije yäbeila ki̱ka.’ 29 “Jekäi sä rä Säkeklä yäbeila ra, ka sa kiane ibiketsäk sä Kekläí rä ji me̱i yöle oro wà, inaklä wà, jak wà käi kuna, yöle sa wakwa wädular ji me̱i yuäk ja̱mi, sa wakwa te ji biketse ja̱mi käi kuna. 30 Sa bakle ka je̱r ko̱r ji ia̱, je katabla Säkeklä te ka ji yile kuna, ata jira Säkeklä te sä biköle ka̱ bena ska wa paka ñamanewa̱ksa̱. 31 Ka irä jiye kuna ta, ite ike̱i biketsaksa̱ kja iwa̱ ka̱jiska wa ktei wabiketsäkläksa̱ bulee, jäiyi ekla kolole iwa̱ je oloi ja̱mi. Jekäi je we̱mi ite si̱, je kjasha ite rä ite ishki̱wa̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na je wà.” 32 Ñerä ijewa te sä dulewa̱ shki̱naka̱ni ktei ssa ra, manele te ija̱ñetsa. Ata manele te isha: —Je ba te ipakeke̱ je ssëmi ji̱a sá te mai skalepa. 33 Jera je itapar tso̱ ska Pablo mineju̱mi. 34 Ata manele ñapatkawa̱ ija̱mi, jewa te je kte kuka iyina ye. Jewa sha̱ rä Dionisio, ale tapanak Areópago ska wa ekla irä, alaklä ekla kie Dámaris ni irä, ditsä saka irä.

Hechos 18

1 Je o̱na itäki̱ Atenas ska Pablo mineju̱ demiju̱ Corinto ska. 2 Ñerä ite Judío wa ekla ku̱a, je kie rä Aquila ni. Je rä Ponto wa, ata ije biteleju̱ Italia ska deju̱ rä jirpa ji̱a ise̱naklä Priscila ra. Je rä Claudio te ka̱wei ma̱ Judío wa biköle patkä tuläkläksa̱ Roma ska ki̱ka. Jekäi Pablo mineju̱ jewaka. 3 Ije shka̱ble rä ijewa ra ñaebä. Jekäi ise̱na ijewa ra shka̱bläk, ijewa rä ju ji̱atkenak shtä yuäk ki̱ka. 4 Jekäi sábado sábado wà ite jile pakeke̱ ñapaktäklä jui ska. Jeska ije te Judío wa irä Griego wa irä je̱r ssëwe̱ke̱ iktä kukäkwa̱. 5 Silas irä Timoteo irä bitejulu Macedonia ska dejulu Corinto ska, jera Pablo je̱k tsa̱ksa̱ kte wapaktäk ebä. Je te Judío wa ia̱ Jesús ne rä Säbäkäkksa̱ je ktei pakeke̱. 6 Ata ijewa kju̱atkami ije ra, te je kte shami yakei. Jera ije te ipaiklä wäkpa te isha ijewa ia̱: —Bas weikarmiwa̱ je nui ja̱noka̱pa bas wakwa ki̱ka. Ka je rä yis nui kuna. Jí maju̱ joiwäta yis maju̱mi ka Judío kuna wa paktäk. 7 Jeska ije̱k tsa̱ksa̱ mineju̱ ekla kie Justo ni juka, je rä Säkeklä dälätsäk. Je ju rä ñapaktäklä jui säkätä ja̱mi. 8 Crispo je ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i te Säkekewa biketsa iju ska tso̱ wa biköle ra ñara. Jekäi Corinto ska wa chu̱li̱i̱ te kte ssa ra, ijewa te ikukawa̱ iyina ye, jekäi iwäoka̱na tulami. 9 Jekjepa tuinaka ra Säkekewa te isha Pablo ia̱ ji kjayile na: “Ke ba su̱ana. Ata bä ktö ji̱a. Ke ma si̱wa̱tiawa̱. 10 Ka irä jiye kuna ta, yis kaldu ba ra. Ka yi a̱ni jula tkäkwa̱ ji yakei wa̱k bä ukä ja̱mi, yis wa̱ sa̱ tso̱ ta̱i däkwa̱ yis ia̱ ye jí jukläyäkä ska ki̱ka.” 11 Jekäi jeska ise̱na ji̱a un año y medio ijewa sha̱na sa paktäk Säkeklä ktä wà. 12 Galión tso̱ ji̱a ka̱ wäkiri ye Acaya ke̱i ska ra, Judío wa ñajaka̱ etka yëbä kju̱atkäk Pablo ra, te ikuka tsa̱mi sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska, 13 jewa te isha: —Jí te sa pakeke̱ Säkeklä kja̱nei wa̱k ssër ta kju̱awa saje wa ka̱wei ukä ja̱mi. 14 Pablo ktä marmi kja ra, Galión te isha Judío wa ia̱: —Bas Judío wa, ikuna rä ije te ji shi̱ana wá̱ ra ji e̱e̱na si̱ wakbla ra, yie bas katablemi jishtä ishena o̱nak ja̱mi. 15 Ata bas kju̱atkewe̱ke̱ rä kje kte ebä te, kje sä kie ebä te, bas wakwa ka̱wei ebä te ra, jera bas wakwa ku̱ ije ktei paruö. Ka yie je shtä ktei parue. 16 Jera ite ijewa patka tulaksa̱ sä ktei wabiketsäklä ska. 17 Jera ijewa biköle te Sóstenes ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i kukawa̱, kpa ijewa te ta̱i sä ktei wabiketsäkläksa̱ wäsaka, ata Galión ia̱ je rä ka jishtä kuna. 18 Jekäi jeska Pablo se̱na ji̱a ta̱i. Je ukä ska ije̱k bata shata̱na sä el wa ia̱. Jera jeska iju̱naté ko̱no ki̱ däkju̱ Siria. Jera ije ra Priscila irä Aquila irä biterña. Jera Cencrea ska itsa̱ku̱ kä sikaju̱mi. Je rä ikablele Säkeklä ia̱ ke̱i deka̱ e̱ná ki̱ka. 19 Idejulu Éfesoka. Jeska ite ijewa tulata̱na, jekäi ikjawa̱ju̱ ñapaktäklä jui na, te jile paka Judío wa ra. 20 Jera ijewa te Pablo kuka ji̱a se̱nak, ata ka ikolor ji̱a. 21 Ata ije̱k bata shata̱na ijewa ia̱ te isha: “Säkeklä ki̱ ishena ra yis däni bas su̱ak.” Jekäi Éfeso ska iju̱naté ko̱no ki̱. 22 Ideju̱ Cesareaka ra, imineju̱ däkka̱ Jerusalénka tapanak wa chakäk. Je itä ki̱ka imineju̱ Antioquíaka. 23 Jeska ise̱na ji̱a, jekjepa imineju̱ kjaju̱ Galacia irä Frigia irä ke̱i etkä etkä ska. Je te kte kukäk wa biköle ki̱täkiwa̱ ji̱a. 24 Ñerä Judío wa ekla kie Apolos ni, je rä Alejandría wa, je demiju̱ Éfeso ska. Iktäke̱ ssër ta baa, täki ta kte yöle waje̱rku̱ak bäi si̱. 25 Je rä pautäle Säkekewa ña̱le̱i ktei wà. Ije je̱r ssërke̱ täkii ji wa̱k, je te Jesús ktei pakeke̱, wapakteke̱ tsa̱na. Ata Juan wa̱ sa pautäle wäoka̱ne ktei wà je ebä ne ju̱ñer iwa̱ rä. 26 Jekäi ite sa paktami ka suale kuna ñapaktäklä jui ska. Jera Priscila irä Aquila irä te iktä ssa ra, jewa te ije kia tsa̱mi kju̱awaka, ki̱pakta ite bulee si̱ Säkeklä ña̱le̱i ktei wà. 27 Je itäki̱ Apolos ssëna minak Acaya ska. Jekäi sä el wa te isha je rä baa si̱. Je ne ki̱ka ijewa te äyë yuami kte kukäk wa ia̱, jewa wa̱ ije kiäkläwa̱. Jekäi idemiju̱ jeska ra, ite je̱r bäi yirke̱ sa̱ ia̱ oloi ja̱mi kte kukäk jewa tsa̱tka ta̱i. 28 Ka irä maikäi kuna ta, kte yöle wà ite sa̱ je̱r ku̱eke̱ Jesús dä iyina si̱ Säbäkäkksa̱. Jekäi täkiiwa̱ si̱ wà ite Judío wa siwa̱tiewe̱che̱ke̱wa̱ biköle wäkata ska.

Hechos 19

1 Apolos katke ji̱a Corinto ska ra, je bala na Pablo shka ka̱ bata ka̱mii wà deju̱té Éfeso ska. Jeska ite kte kukäk wa ku̱a elkje. 2 Jewa ia̱ ite ichaka: —¿Bas te Jesús biketsa ra, Wikblu Sikina me̱na bas ia̱ na? Jera ijewa te ikúka: —Ka sá wa̱ issëlebä jibä Wikblu Sikina tso̱ ni. 3 Jera ite ichaka: —¿Ji ja̱mi bas wäoka̱na rä na? Jera ijewa te ikúka: —Juan te sä wäukewa̱ ja̱mi. 4 Jera Pablo te isha: —Juan te sä wäukewa̱ rä wäoka̱ne sa̱ je̱k manewa̱kläksa̱ shtä wà. Je te isha ditsä ia̱, sa kiana ije itäki̱ däkju̱ biketsäk, je rä Jesús. 5 Ijewa te je ssa ra, iwäoka̱na tulami Säkekewa Jesús kie ja̱mi. 6 Jekjepa Pablo jula ma̱ka̱ ijewa ki̱ka, jera Wikblu Sikina dewa̱ju̱ ijewa ki̱. Jekäi ijewa ktami kte kju̱awa kju̱awa wa, ñakäi ijewa te jile bata sha. 7 Jewa rä jäiyi wa däka̱ doce kjena. 8 Jekäi tres mes bala na Pablo te sa pakta ñapaktäklä jui na ka suale ta kuna. Ite Säkeklä gobiernoí ktei pakeke̱ ijewa ra, ite ijewa je̱r ssëwe̱ke̱ je kte kukäkwa̱. 9 Ata ijewa manele je̱r doloi tenacha̱wa̱, ka je̱rki̱ne je kte kukäkwa̱. Jekäi ijewa te Jesús ña̱le̱i sha yakei je chu̱li̱i̱ wa wäna. Je kju̱ei Pablo je̱k butsa ju̱ami ijewa yika, te kte kukäk wa kia jámi kju̱awaka. Jekäi Tirano wa̱ sä yuäklä jui ska, ite ji paka buliri buliri. 10 Jekäi je wá̱ ite deka̱ dos año kje. Je ki̱ka biköle se̱nak Asia ska Judío wa käi, Griego wa käi, jewa te Säkekewa ktä ssa. 11 Jeska Säkeklä te ji wá̱ täkili ta ka sa̱ wa̱ ji su̱le käi Pablo jula oloi ja̱mi. 12 Jekäi pañuelo käi, paiklä jienak ietkä ki̱ka käi, yitäle Pablo yaka ja̱mi je mike̱ duë ta wa ia̱, jera ijewa jeke̱wa̱ta̱na duë te, ñakäi wikblu yakeila mike̱ksa̱julu ijewa yika. 13 Ata Judío wa sha̱ shkäk wikblu yakeila kjäiäk, jewa te imabla su̱a Säkekewa Jesús kie oloi ja̱mi wikblu yakeila ta wa ki̱ je kjäiäk, te isheke̱: “Yis te bas pake ñatsa̱kksa̱ Jesús ale Pablo wa̱ wapauta̱nak je oloi ja̱mi.” 14 Judío wa ekla chui wa tsa̱ku̱i kie Esceva ni, je yabala siete wa ne tso̱ je wa̱k rä. 15 Ata je wikblu yakei te ikúka te isha: “Yis wa̱ Jesús ju̱ñer, yis wa̱ yi rä Pablo ju̱ñer. Ata ¿yibä bas dä na? 16 Jera je jäiyi kololewa̱ wikblu yakei wa̱ je ju̱nami ijewa ki̱ka, te ijewa kukawa̱ diekjela tu̱naka̱ ijewa kalabe ki̱ka. Jekäi je ju ska ijewa julunami ju̱li̱shye, shka̱le ta̱i. 17 Éfeso ska se̱nak wa biköle te je ju̱ñawa̱, Judío wa käi, Griego wa käi, jera su̱ane ja̱naka̱ ijewa biköle ki̱. Ñakäi Säkekewa Jesús kie oloi kanaka̱. 18 Jekäi Jesús biketsäk wa chu̱li̱i̱ dejulu te ji wakbleke̱ ite käi sheke̱ka̱ pake̱ka̱. 19 Jera chu̱li̱i̱ jalibashäk wa te iäyë tapawa̱wa̱ däläwa̱cha̱wa̱ biköle wäna. Je äyë kjuä säkei shtawa̱ ijewa te ra isäkei rä cincuenta mil denario. 20 Jekäi Säkekewa ktä minemika̱ täkii jöikwä jöikwä ki̱ta ki̱ta. 21 Je o̱na ukä ska Pablo te ibiketsa ije̱r ska minak Jerusalénka, kjäkju̱ säkätä Macedonia irä Acaya irä wà, te isha: “Yis ñayula e̱ná Jerusalén ska ra, yis kiana ji̱a minak Roma wa su̱ak.” 22 Jera ite itsa̱tkäk wa bol Timoteo irä Erasto irä patkami Macedoniaka. Ata ije se̱na ji̱a elkje Asia ska. 23 Ñerä je ke̱i ska sä wätji̱naka̱ ka elkje kuna Jesús ña̱le̱i ktei kju̱ei. 24 Je wà rä ekla jile yuäk inaklä yaka wà kinak Demetrio ni, je te Diana temploí me̱i yueke̱ inaklä yaka wà; je wà ite ji me̱i yuäk wa bluwa̱ka̱ ka elkje kuna. 25 Je ne ki̱ka ite shka̱ble jeshtä wà wa saka tapawa̱cha̱wa̱, jewa ia̱ ite isha: “El wa, bas wa̱ iju̱ñer jí sa̱ shka̱ble ne wà sä blurke̱ rä. 26 Ata bas wa̱ isu̱le, bas wa̱ issële, ka jí Éfeso ska ebä kuna, ata ñaebä elkje ra Asia ke̱i kalabe ska, jí Pablo wa̱ chu̱li̱i̱ wa je̱rtkele, wäyöle, je te ishe ji yöle jula wà je rä ka säkekläí wa si̱ kuna. 27 Ka jí sa̱ shka̱ble yirmi yakei ebä rä däläna kuna, ata ñaebä säkekläí oloi ta Diana, je temploí kolormiwa̱ ka säkei ta ji̱a. Jekäi ra je oloitsanak Asia ska wa biköle wa̱, ñakäi ka̱ biköle ska wa wa̱, je oloi tsi ja̱lmarwa̱.” 28 Ijewa te je ssa ra, ikju̱atkacha̱wa̱ e̱e̱na, kjoyina te isha: “Diana Éfeso wa kekläí je ne rä oloi ta ta̱i rä.” 29 Jekäi je jukläyäkä wa biköle wätji̱naka̱. Jera jewa julunami etka ye ebä te Pablo tsa̱tkäk Gayo irä Aristarco irä sika jámi demi sa tapanaklä jui ska. Jewa rä Macedonia wa. 30 Pablo ssëna minak je chu̱li̱i̱ wa wäki̱, ata kte kukäk wa wa̱ ka iia̱ ka̱ me̱ne. 31 Ñakäi Asia ke̱i wäkiri wa sha̱ Pablo salibä wa te ishaté iia̱: “Dunasi̱ ka ma miwa̱ kuna ijewa tapanaklä jui ska.” 32 Ijewa kjoyinaka̱ ñasha̱na kju̱awa kju̱awa, jekäi je tapalewa̱ wa je̱r shena kajakla, ñakäi iwäbäli wa wa̱ ka ijuñer jiye itapar tso̱ räle. 33 Jera Judío wa te Alejandro patkami ditsä bena wäki̱, jekäi je chu̱li̱i̱ wa moska te ije je̱r ku̱a ji shäk. Jekäi ijula tkacha̱ ijewa si̱wa̱tiächa̱kläwa̱ ije̱k wetsäklä ditsä wäna. 34 Ata ije rä Judío wa, je te ijewa je̱r ku̱a ra, iñajaka̱ kjoyinak etka yebä, elkje ra dos hora kje: “Diana Éfeso wa kekläí, je ne rä oloi ta rä.” 35 Jera je jukläyäkä ska äyë yuäk te je chu̱li̱i̱ wa paka si̱wa̱tiäkcha̱wa̱ ra, ite isha: “Bas Éfeso wa, ¿baishe yi je wa̱ ka iju̱ñer Éfeso jukläyäkäí ska wa ne rä Diana ale oloi ta, temploí irä ime̱i ja̱leté ka̱jöir ska irä je kjänanak wa rä ni na? 36 Yi a̱ni wa̱ ka ishäklei ka̱yue irä ni. Je ne ki̱ka bas kiana si̱wa̱tiäkcha̱wa̱, ke ji wa̱k pa pa käi. 37 Ka irä maikäi kuna ta, bas te jí ditsä jaté jiska. Jewa wa̱ ka ji wakblene je templo ukä ja̱mi, ka ijewa wa̱ saje wa kekläí yine kte yakei wà. 38 Je ne ki̱ka ikuna rä Demetrio irä ji me̱i yuäk ije ra wa irä, jewa ssëna yilé ra kju̱atkäk ra, je ne ye sä ktei wabiketsäkläksa̱ tso̱ rä, ka̱ wäkiri wa tso̱ rä; jeska ijewa ñakjatiö. 39 Ata bas ki̱ ishena ji̱a yinak ra, jera je parurmi rä sa taparke̱ jile paruäk tsa̱na shtä ska. 40 Ata jir ji o̱na ki̱ däläna si̱ iö sa kjaterwa̱, ta̱i sa̱ kju̱atkaka̱. Ikuna rä jekäi ra, ¿jini sä te ikúkemi na? Ñera sä wätjí̱naka̱ rä ka wata.” 41 Jekäi ite je sha e̱ná ra, ite je taparte wa patka tulaksa̱ jeska.

Hechos 20

1 Ñe iwätji̱na ukä ska ra Pablo te kte kukäk wa kia jaté. Je te ijewa je̱r ku̱ata̱na, jera ije̱k bata sha mineju̱mi däkmi Macedonia ska. 2 Jera ikjaju̱ je ke̱i saka saka sha̱naka, te ijewa ki̱je̱rku̱a ji̱a. Jekäi idemiju̱ Greciaka. 3 Jeska ije se̱na tres mes, ata Judío wa ñaje̱rku̱a iktäkwa̱ imaju̱mi kja ko̱no ki̱ däkmi Siria ska ra. Je ki̱ka ite ibiketsaksa̱ minakju̱ni Macedonia wà. 4 Jera ije ra shkäkña wa rä Pirro yaba Sópater, je rä Berea wa; Aristarco irä Segundo irä, jewa rä Tesalónica wa; Gayo irä Timoteo irä, jewa rä Derbe wa; Tíquico irä Trófimo irä, jewa rä Asia wa. 5 Jekäi jewa minejulumiba ña̱la wätsa̱kba te sá ki̱ssa Troas ska. 6 Jekäi pan ñaklä ka levadura ta je ke̱i kjewe̱ je e̱ná ra, Filipo ska sá ju̱naté ko̱no ki̱ka, jekäi cinco día ra sá ñaku̱ani ijewa ra Troas ska. Jeska sá se̱na siete día. 7 Jera semana díaí säkätä wa sá taparte pan bala butsäk sa̱ je̱r ja̱naklä Jesús dulewa̱ ska ra, jera Pablo te ijewa pakta, ite ibiketsa imaju̱ bulirishtä ki̱ka, ika̱paka jaree deka̱ ka̱ sha̱sha̱ kje. 8 Jeska tsi̱ni tso̱ wäkale chu̱li̱i̱ ju ja̱r yöle ka̱sha̱ ki̱ mai sá tapar kate ska. 9 Jera dulaklei ekla kie Eutico ni je kalme je̱k tkelewa̱ ventana kjä ki̱ka, käpärawa̱ yëë. Jera Pablo ka̱pakä dami ji̱a sha̱na je dulaklei kapawa̱ kee, buka̱na ja̱naté ju yöle ñabata ki̱ka mañatkä ska ja̱nani i̱ski̱ka. Jera ijewa te ikaka̱ dulewa̱. 10 Jera Pablo bitewa̱ju̱ i̱ski̱. Je je̱k ma̱ka̱ je dulaklei ki̱ka te ikuka yitawa̱. Jera ite isha: —Ke bas je̱r iana kseka irä. 11 Jera Pablo mineka̱ju̱ni. Jekäi ite pan bala butsa ma̱ sa̱ je̱r ja̱naklä Jesús dulewa̱ ska. Jekäi ite je ña e̱ná ra, ika̱paka ji̱a ma̱ rä ka̱ñir suruu. Jekjepa ibiteju̱. 12 Jekäi je dulaklei minetse̱ni ijewa wa̱ kseka. Jekäi ijewa je̱r pablena ta̱i. 13 Jeska sá bitejuluba ko̱no ki̱ka ju̱na de Asón ska, jeska ñaku̱akni Pablo ra. Ije wa̱ ibiketsale rä jekäi, issëna bitäk däkju̱ jeska rä klä wa ki̱ka. 14 Ñerä sá ku̱a ite Asón ska ra, ibitéju̱ña sá ra ko̱no ki̱, dejulu Mitilene ska. 15 Jeska bulirishtä ra sá ju̱naté dejulu Quío wäsaka. Je bulishtä ra sá dejulu Samos ska. Je bulirishtä ra sá dejulu Mileto ska. 16 Pablo wa̱ ibiketsale kja rä kjäkju̱ kju̱awa, ka Éfeso wa kuna, ka iwätkenaklä kuna Asia ska. Ka irä jiye kuna ta, ikiana däkmi mane mane Jerusalén ska Pentecostés díaí ke̱i kjewa̱kña, ikuna rä io̱nopa ra. 17 Mileto ska Pablo te yile patkami Éfeso ska tapanak wa wäkiri wa kiäk jäté. 18 Ijewa dejulu iwäki̱ ra, ite ijewa ia̱ isha: “Bas wa̱ jishtä yis se̱le bakle del bas sha̱na, säkätä yis de Asia ska raté käi, je ju̱ñer bäi. 19 Je rä yis te Säkekewa kja̱nei wá̱ del je̱k jalewa̱ wà, yis wäriä kja ta̱i wà, ñakäi Judío wa te ibiketsaksa̱ o̱nak yis ukä ja̱mi je katable wà. 20 Ñaebä bas wa̱ iju̱ñer ka yis wa̱ ji sherke̱ yinak kianak bas ki̱ wätkenewa̱ a̱ni, bas paktäk bena wäkata ska, ju etkä ju etkä ska je a̱ni ka yine yis wa̱ ka yie je she ni. 21 Jekäi yie Judío wa irä ka Judío kuna wa irä ia̱, je̱k manewe̱ksa̱ Säkeklä ia̱ ktei paka, saje wa säkekewaí Jesús biketse ktei paka. 22 Issö, jira yis damiju̱ Jerusalén, ssëlewa̱ mo̱lewa̱ käi. Ka yis wäna ijuene me 'sdämi jeska räle. 23 Ata jukläyäkä etkä etkä ska Wikblu Sikina te yis ia̱ ishe dami rä yis ki̱ssëte wätenewa̱ irä, weikane irä te. 24 Jeiräta ka yis wakei je̱k biketsä yis se̱r kseka rä sa̱me̱ishärä säkei ta ta̱i käi, ata yis pakale tu̱nak, ñakäi Säkekewa Jesús wa̱ ji me̱le yis ia̱ yis wa̱ kja̱nei o̱nak je ne e̱lewa̱pa yis ia̱ rä, yis wa̱ Säkeklä je̱r bäi shäke̱ je ktei baa shäklä. 25 “Ata jir issö, yis wa̱ iju̱ñer, bas sha̱na yis bakle sa paktäk Säkeklä gobierno ktei wà, jewa mane a̱ni wa̱ ka yis su̱nak ji̱a. 26 Je ki̱ka jir yie ishe bas ia̱, manele weikanawa̱ ra, ka yis wa̱ je mane a̱ni nui kuna. 27 Ka irä jiye kuna ta, yis wa̱ ji sherke̱ Säkeklä ki̱ sa̱ wa̱ o̱nak je ktei a̱ni ka blenewa̱ kuna. 28 Bas wakwa se̱no tsa̱na je̱k ki̱, ñakäi oveja kalabe ki̱. Jewa ne ia̱ Wikblu Sikina wa̱ bas kolole ikjänanak wa ye rä, je rä bas wa̱ tapanak Säkeklä ia̱ wa to̱leksa̱ iwa̱ iwakei pi wà, jewa kjänanaklä. 29 Ka jiye kuna ta, yis wa̱ iju̱ñer yis maju̱ itä ska ra, lobo sälwii wa dämiwa̱ bas sha̱na, jewa wa̱ je oveja wa ka janakwa̱ bitaba. 30 Ñakäi bas wakwa ebä sha̱ manele ñajämika̱ ji shi̱ana shtä pakäk, je wà iwa̱ kte kukäk wa sikä jäklämipa minak ijewa ja̱mi. 31 Je ki̱ka bas se̱no je̱r ki̱i̱. Bas je̱r ja̱no yis te bas ia̱ ji sha ekla ekla ka jalewa̱ ta ji̱eleksa̱ wà kje, tres año bala na ka̱piana irä tuina irä jeska. 32 “Ata jira el wa, yie bas tuleta̱na Säkeklä ia̱, wetsanak iwakei je̱r bäi yile sa̱ ia̱ je ktei wa̱. Je kte rä täkili ta sa̱ je̱rike ki̱wäjiäk, ji tso̱ däkksa̱ sä siki tele wa biköle ia̱ je däkläksa̱ sa̱ ia̱. 33 Yis ja̱mi yi a̱ni inaklä iräle, oro iräle, sua iräle ka tkene kuna. 34 Ata bas wakwa wa̱ iju̱ñer yis shka̱bla jí yis wakei jula wà ji sherke̱ yis ki̱ irä yis da shkäk wa ki̱ irä je däkläksa̱ sá ia̱. 35 Ji bena wá̱ yis te käi, je wà yis te ikjasha bas ia̱ shka̱ble jekäi ne wà sa kiana ka jita wa tsa̱tkäk rä. Je rä sa̱ je̱r ja̱naklä jini Säkekewa Jesús wakei wa̱ iyile ska: ‘Bäi si̱ ra ji me̱ ne rä, ji kuke tsa̱ta rä.’ ” 36 Ite jekäi isha e̱ná ra, ije̱tkawa̱ köchöwä ki̱ ka̱kiäk ijewa biköle ra. 37 Jekäi ijewa biköle ji̱a jela e̱e̱na si̱, ijewa te Pablo kuka yita ikuli kichaka te iwä jalassa. 38 Ijewa je̱r ianacha̱wa̱ e̱e̱na si̱ rä, ite isha ka ijewa wa̱ isu̱nak ji̱a ki̱ka. Ñerä ijewa minemi iña̱le̱i ju̱akta̱na ko̱no ska.

Hechos 21

1 Sá ñabatashata̱na e̱ná ijewa ia̱ ra, sá ñajiaka̱ ko̱no ki̱ bitéjulu bulee dejulu Cos ska. Bulirishtä sá dejulu Roda ska. Jeska sá bitejulu dejulu Pátara ska. 2 Jeska sá te ko̱no saka ku̱a je kjäke̱ju̱ rä Fenicia wà. Je ki̱ka sá ñajiaka̱ bitejuluté. 3 Jekäi sá dajulu ra Chipre su̱a sá te. Je a̱ta̱nata̱na sá jula shule kja̱ne. Jekäi sá ju̱na Siria wami dejulu ñajolowa̱ksa̱ Tiro ska, jeska ko̱no na däli shkä jolowe̱ke̱ksa̱ta̱na ki̱ka. 4 Jeska sá te kte kukäk wa ku̱a. Jekäi sá se̱na siete día ijewa ra. Jera Säkeklä wikblu oloi ja̱mi ijewa te isheke̱ Pablo ia̱: “Ke ma minak Jerusalén ska.” 5 Siete día kjaju̱ ra, sá bitejuluté. Jera ijewa biköle biterña sá ra, ise̱naklä waje iyabalaje je jukläyäkä ektaka kje. Jeska sá ñajaklawa̱ köchöwä ki̱ ka̱kiäk däyë kse̱i ki̱. 6 Jeska sá ñabatashata̱na ñaia̱, kjepa sá ñajiaka̱ ko̱no na. Jera ijewa minejulumini iwakwa jukani. 7 Jekäi Tiro ska sá ju̱naté dejulu Tolemaida. Jeskabä sa shkata̱na kono ki̱. Jeska sá mine ji̱a sa el wa chakäk, jekäi sá se̱na ijewa ra ka̱ etka. 8 Bulirishtä ra sá bitejulu de Cesarea ska, dejulu Felipe kte baa bata shäk ju ska. Je rä ale kolole siete wa sha̱ ekla. Je kjäka sá se̱na. 9 Ije rä yabala busi wa ta cuatro, ka se̱le kuna. Jewa rä ji shäk jile bata shäk wa ye. 10 Jeska sá se̱na shka̱ja̱, bala na ekla jile bata shäk kie Agabo ni biteju̱té Judea ska. 11 Je deju̱té sá wäki̱, te Pablo kipa mu̱aklä yaksa̱, je wà ije̱k mu̱awa̱ ikläka ijulaka, te isha: —Jikäi Wikblu Sikina te ishe: “Jí kipa mu̱aklä wakei mu̱emiwa̱ jikäi Judío wa te Jerusalén ska. Jekäi ite iju̱emiksa̱ ka Judío kuna wa jula na.” 12 Mika̱ sá te je ssa ra, sá irä se̱nak je ke̱i ska wa irä te isha iia̱: —Dunasi̱ ke ma minak Jerusalénka. 13 Jera Pablo te sá kúka: —¿Ji te bas jiewe̱ke̱ rä je wà bas te yis je̱r iawe̱ke̱wa̱ na? Yis kaldu kja rä ka mo̱nakwa̱ ebä kuna, ata duäkwa̱ Jerusalén ska Säkekewa Jesús kie bata ki̱ka. 14 Jekäi ka sá ia̱ iwätker ji̱a ra, sá te ijawa̱ te isha: —Io̱nopa jishtä Säkekewa ki̱ isherke̱ käi. 15 Je ukä ska sá kukana bitejulu däkka̱ Jerusalénka. 16 Ñakäi kte kukäk Cesarea ska wa sha̱ biteña sá ra. Jewa wa̱ ekla Chipre wa kie Mnasón ni shkäña. Je rä kte kukäk mikle wa, jera je ne ju ska sá käpä mar dä. 17 Sá deka̱julu Jerusalénka ra, sä el wa te sá kiawa̱ je̱r ssële a̱naa. 18 Jekäi bulirishtä ra Pablo kjawa̱ju̱ña sá ra Jacobo su̱ak. Jeska ñatapawa̱k wa wäkiri wa biköle tapanawa̱. 19 Jewa ñachaka e̱ná ra, jile saka saka o̱le Säkeklä wa̱ ka Judío kuna wa sha̱na ije te ikja̱nei wá̱ oloi ja̱mi je paka ite ijewa ia̱. 20 Je ssa ijewa te ra, ijewa te Säkeklä kjeisha, te isha iia̱: —El dikä, ba wa̱ iju̱ñer, Judío wa däka̱ miles miles kje, jewa rä delewa̱ Jesús biketsäk. Jewa kalabe rä ka̱wei me̱leta̱na wetsäk. 21 Ata ijewa ia̱ ba ktei pakale rä ba te Judío wa tso̱ ka Judío kuna wa sha̱na biköle pakeke̱ ñabutsäk tulämi Moisés wa̱ ka̱wei me̱leta̱na yika, te isheke̱ ijewa ia̱, ka ijewa kiar ji̱a iyabala ia̱ tene shkiri wa̱k, ka ikiar sä wädular wawa̱k ji̱a ni. 22 ¿Jera ji we̱mi sa te na? Iyina si̱ ra ijewa te ba palei ssëmi ba deka̱ju̱ ni. 23 Je ne ki̱ka ba ku̱ iwo̱ jí sá te isheke̱ ma ia̱ käi. Jiska sá sha̱na ditsä tso̱ cuatro kablele Säkeklä ia̱ ji wa̱k. 24 Jewa kiömiña ba ra, jekäi ma je̱k siki tewo̱ña ijewa ra. Jekäi ijewa tsa̱ku̱ kä sikä ju̱ake̱mi kalabe tsa̱tju̱o ba ku̱. Jera biköle te isu̱emi ba palei yile rä ka iyina kuna, ata ba te ka̱wei me̱leta̱na dälätseke̱ña. 25 Ata Jesús biketsäk ka Judío kuna wa, jewa ia̱ sa̱ wa̱ äyë yöle rä jini sa̱ wa̱ ibiketsaleksa̱ käi. Je rä ijewa ñabutsä tuläklämi ji rä me̱leka̱ jile kekläí me̱i wäja̱mi irä, jile pi irä, jile kuli sikleka̱ irä, ka̱wakblewe̱ irä je yika. 26 Jera Pablo te ñe cuatro wa kiami ira. Ñerä bulirishtä ije̱k siki tewa̱ña ijewa ra e̱ná ra, imineju̱ Temploka ibata shäk bikökje iñasikitewa̱ke̱ díaí e̱rke̱wa̱ rä, jera idäklä ji rä me̱nak ijewa ñasikitewa̱ ki̱ je ma̱k ekla ekla Säkeklä ia̱. 27 Jekäi iñasikitewa̱klä siete día e̱r dawa̱ kja ra, Judío wa dar Asia ska wa te isu̱a Templo na. Jera ijewa te ditsä biköle wätji̱wa̱ka̱. Jekäi ijewa te ikukawa̱, 28 kjoyina täkii: “¡Israel wa, sá tsa̱tkö! Jí ne te bena pakte rami ka̱ biköle ska ji wa̱k saje wa irä, ka̱wei me̱leta̱na irä, jí ke̱i irä ukä ja̱mi rä. Ka je ebä kuna, ata ite jí Templo ja̱rka Griego wa kiawa̱ je wà ite jí ke̱i sikina yakeitewa̱wa̱.” 29 Iwa rä je yikaba ijewa te Trófimo Éfeso wa su̱a idami ira je jukläyäkä sha̱na, je biketsa ijewa te rä Pablo te je kiawa̱ Templo na ni. 30 Jekäi je jukläyäkä wa kalabe wätji̱naka̱, ditsä julunaka̱ ñasha̱na ji wa̱k täkili wà, te Pablo kukawa̱ sika tsa̱mi Templo ektaka. Jera ijewa te ju kjä kjätiawa̱ plaa. 31 Ijewa te ikterawa̱ kja ra, guardia wa eyaka wa tsa̱ku̱i ia̱ ibata yina, Jerusalén wa biköle wätji̱naka̱ ni. 32 Jera plaa ite guardia wa irä guardia wa cien wäsikäk wa irä kia jaté, tunami ijewa wäki̱. Mika̱ ijewa te guardia wa irä itsa̱ku̱i irä jewa su̱a ra, ijewa te Pablo jawa̱ ka buka̱ne ji̱a. 33 Jekäi guardia wa tsa̱ku̱i deju̱ te ikukawa̱. Jekäi ite isha mo̱nakwa̱ cadena botäbä wà. Jera ite ijewa wächakewa̱ yi ije rä í̱, ji wá̱ ite rä í̱ ki̱ka. 34 Ata je chu̱li̱i̱ wa kjoyina ñasha̱naka kju̱awa kju̱awa. Jekäi jibä iwà si̱ rä je ia̱ ka ije je̱r ko̱ne, ijewa kjoyinaka̱ ta̱i kju̱ei. Je ki̱ka ite isha tse̱nakmi guardia wa jui ska. 35 Ijewa demijulu kläkata ska ra, guardia wa te itsa̱mi kaleka̱ je chu̱li̱i̱ wa kju̱atka tulaka̱ e̱e̱na si̱ kju̱ei. 36 Je rä ditsä chu̱li̱i̱ wa dami itäki̱ka kjoyir dami: “Iktöwa̱” ni kju̱ei. 37 Ijewa wa̱ imawa̱tse̱ kja guardia wa jui na ra, Pablo te isha guardia wa tsa̱ku̱i ia̱: —¿Ba te ka̱ me̱mi 'stäklä ba ra na? Jera ije te isha: —¿Ba wa̱ Griego wa ktä ju̱ñer na? 38 Jera ¿ka ba rä Egipto wa ekla kju̱atkäk sa̱ tsa̱ku̱i ra ale bajaa sä ktäk wa jäkmi cuatro mil ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska je kuna na? 39 Jera Pablo te isha: —Ñera yis dä Judío wa, dar Tarso ska, je rä Cilicia ska ra jukläyäkä bäi si̱ shtä. Dunasi̱ ka̱ mo̱ 'sia̱, 'sktäklä ijewa ra. 40 Jekäi ite ka̱ ma̱ iia̱ ra, Pablo je̱k duaka̱ kläkata ki̱ka, jula tkacha̱. Ñerä biköle si̱wa̱tiacha̱wa̱ bii, jera iktami ijewa ra Hebreo tä wa, je te isha:

Hechos 22

1 “El wa, 'ská wa, jir yis je̱k wetsäke̱ bas ia̱ ssö.” 2 Ijewa te issá Pablo ktaka̱ ijewa ra Hebreo wa ktä wà ra, ijewa si̱wa̱tiacha̱wa̱ itjä si̱. Jera ite isha: 3 “Yis dä Judío wa ko̱le Tarso Cilicia ska, ata yis kibina rä jí jukläyäkä ska, dulale Gamaliel wa̱, sa kalí wa ia̱ ka̱wei me̱leta̱na je dälätsäk tsa̱na si̱. Ñakäi yis dä Säkeklä ki̱ ji sherke̱ wetsäk, jishtä jira bas biköle rä käi. 4 Jera yis te jí Jesús ña̱le̱i ja̱mi wa yula iktäkcha̱wa̱ kje, yie ijewa kuka wätenakcha̱wa̱ jäiyi wa irä alaklä wa irä. 5 Jekäi chui wa tsa̱ku̱i si̱ irä sä wäkiri wa biköle irä jewa rä je su̱ak wa. Ñakäi jewa ne te yis ia̱ äyë ma̱ te̱nakmi sa el wa ia̱. Jekäi yis mineju̱ Damasco ska yis wa̱ jeska tso̱ wa kukä jäkläté buka̱nak jí Jerusalénka. 6 “Ata jikäi yis ia̱ io̱na rä. Ka̱ moki̱ käi yis tkenawa̱ kja Damasco ska alemana ra, jera plaa ka̱jöir ska ka̱ wäñinaté olowa̱ si̱ yis pája̱mi shkiritkeksa̱. 7 Jera yis ja̱nawa̱ i̱ski̱, te kte ssa, te ishe yis ia̱: “Saulo, Saulo, ¿jiye ba te yis yuleke̱ weikanak rä na?” 8 Jera yie ikúka: “Säkekewa, ¿yi ba rä na?” Jera ite yis ia̱ ishe: “Yis dä Jesús Nazaret wa, je ne yuleke̱ ba te weikanak rä.” 9 Yis da shkä wa te je ka̱ oloi su̱a, ata ka ijewa je̱r ko̱ne je ikta yis da je ia̱. 10 Jera yis te ichaka: ‘Säkekewa, ¿jibä we̱ yie na?’ Jera Säkekewa te yis kúke: ‘Ma je̱köka̱ cho̱ Damasco ska. Jeska ji rä biketsale o̱nak ma wa̱ je yirmi ba ia̱.” 11 Ñerä je ka̱ oloi rä oloo si̱ te yis wäbala salawa̱wa̱. Je ki̱ka yis da shkä wa te yis wajiami 'sjulaka demiju̱ Damasco ska. 12 “Jera ekla kie Ananías ni je rä se̱nak tsa̱na ka̱wei wa̱ iyile ja̱mi. Je rä yinak bäi Judío wa se̱nak jeska wa biköle wa̱. 13 Je dewa̱ je̱k duawa̱ yis wäja̱mi, te ishe yis ia̱: “El dikä Saulo, bä wä wajueno.” Jera ñawäsaka yie ije su̱a. 14 Jera ije te yis ia̱ ishe: ‘Sa ká wa Kekläí wa̱ ba rä kolole ña̱la wätsa̱kba ije ki̱ ji sherke̱ o̱nak je wà je̱r ko̱nak, ba wa̱ ale wämo su̱aklä, ji sheke̱ ite ssäklä. 15 Ka irä maikäi kuna ta, ba te ije ktei pakemi ditsä biköle ia̱, ji su̱a ba te käi, ji ssa ba te käi. 16 Jera, ¿ji ki̱ssëke̱ ji̱a ba te rä na? Ma je̱k wäukewo̱, ia̱netsö ikie wà ba yakei pasuka̱naklä.” 17 “Jekjepa yis deni Jerusalén ska, je ka̱kiä katke Templo na ra, yis je̱r na ka̱ shena itjä. 18 Jera yis te Säkekewa su̱a, je te ishe yis ia̱: ‘Ma cho̱ksa̱ jí Jerusalén ska mane mane, ba te yis ktei she kate je ka kinakwa̱ ijewa wa̱ ki̱ka.’ 19 Jera yie ikúka: ‘Säkekewa, ijewa wa̱ iju̱ñer bäi ñapaktäklä jui saka saka ska yis te ba biketsäk wa kukeche̱ke̱wa̱ jienak, ñakäi ikpeke̱, 20 ñakäi bä ktei shäk Esteban pi tkerte ra, jeska yis kalduña ssëwa̱ je te bäi, ñakäi yis te iktäkwa̱ wa paiklä bla iia̱.’ 21 Ata ije te yis ia̱ isha: ‘Ma cho̱. Ka irä jiye kuna ta, yie ba patke mar ka̱mii ka Judío kuna wa sha̱na.” 22 Jekäi ijewa te iktä ssa deka̱ ite jekäi ishaka̱ ska ra, ijewa kjoyina täkii te isha: —Je ditsä weiköwa̱, je shtä ka kiar ji̱a se̱nak ka̱jiska. 23 Jekäi ikjoyinaka̱, ipaiklä tulami, ijewa te ishäkä pjoi tula ka̱sha̱ ki̱ka. 24 Je ki̱ka guardia wa tsa̱ku̱i te Pablo sha tse̱nakmi je guardia wa jui ja̱rka. Jera ite ka̱wei ma Pablo buka̱naklä ksá bata wà, jiye ditsä kjoyirte ji shäk ije ukä ja̱mi je shäkläka̱ iwa̱. 25 Ijewa te ijula ji̱atkete mo̱nakwa̱ ra, Pablo te guardia wa cien wäsikäk kaldu ia̱ isha: —¿Ka̱ tso̱ bas ia̱ Roma wa kpäklä ka iktei wabiketsarksa̱ba yika na? 26 Je guardia wa cien wäsikäk te je ssa ra, imine ishäk guardia wa tsa̱ku̱i ia̱: —¿Ji we̱ mar ba te rä na? Ñera ije rä Roma wa. 27 Jera guardia wa tsa̱ku̱i deju̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Ishö 'sia̱ ¿ba rä Roma wa na? Jera ije te ikúka: —Taa. 28 Jera guardia wa tsa̱ku̱i te isha: —Yis je̱k tsa̱tju̱a ta̱i, yis äyëí yönakläwa̱ Roma wa ye. Jera Pablo te isha: —Ta yis dä ijewa, yis ko̱na ijewa ja̱mi ki̱ka. 29 Jebä ra tso̱ kja ikpäk wa ñatsa̱tulami iyika. Ñakäi guardia wa tsa̱ku̱i je̱r ku̱a ite ra Pablo rä Roma wa, je ne mu̱awa̱ ite rä, je te isuawa̱wa̱. 30 Jekäi bulirishtä ra je guardia wa tsa̱ku̱i ssëna iju̱ñete ji si̱ kju̱ei Judío wa te ikjatiawa̱ rä käi. Je ki̱ka ite iwäyaksa̱, te chui tsa̱ku̱i wa irä Sanedrín wa biköle irä paka ñatapawa̱kwa̱. Jera ite Pablo tsa̱ksa̱, tsa̱mi ijewa wäki̱.

Hechos 23

1 Jera Pablo te Sanedrín wa su̱a jaree te isha: —El wa, yis se̱naté Säkeklä wäna ji biköle ska je̱r ssële ka nuita däka̱ jira kje. 2 Jera chui wa tsa̱ku̱i Ananías te kajali Pablo säkätä ja̱mi wa paka ikpäk ikjäbata ki̱. 3 Jera Pablo te isha iia̱: —Säkeklä te ba juer ta wämo käi kpemi. Ba je̱tkawa̱ yis ktei wabiketsäkksa̱ ka̱wei ja̱mi, ata ba te ditsä paka yis kpäk ra, ¿je wà ka ba te je ka̱wei shiriwa̱wa̱ na? 4 Jera kajali jeska wa te isha iia̱: —¿Ba te chui wa tsa̱ku̱i kolole Säkeklä wa̱ she yakei na? 5 Jera Pablo te isha: —El wa, ka yis wa̱ iju̱ñer ije rä chui wa tsa̱ku̱i ni. Ata iyöle katke rä: ‘Ke ba ku̱ sa̱ tsa̱ku̱i sha kte yakei wà.’ 6 Jera Pablo je̱r na ide Sanedrín wa moska rä saduceo wa, moska rä fariseo wa. Je ki̱ka ia̱na täkii Sanedrín wa ska: —El wa, yis dä fariseo wa, yis dä fariseo wa yäbei, yis ktei wabiketsarte rä sä dulecha̱wa̱ wa shki̱rmika̱ni je ki̱ssë kju̱ei. 7 Mika̱ ite jekäi isha ra, je te fariseo wa irä, saduceo wa irä kju̱atkewa̱ tulaka̱ ñara. Jera je tapalewa̱ wa ñabalabutsa. 8 Iwa rä Saduceo wa te ishe rä shki̱neka̱ni käi, ángel wa käi, jile wikblu käi, je ka kuna. Ata fariseo wa ia̱ ra je biköle tso̱. 9 Ñerä ijewa kjoyinaka̱ ta̱i. Jera fariseo wa sha̱ ka̱wei wà ñayöle wa ñajaka̱ ñau̱ña saduceo wa ra, te isha: —Ka sá wa̱ ji a̱ni ko̱ne jí kaldu shäklä nui ta irä ni; bäräle wikblu manele iräle, ángel manele iräle kta ira rä. 10 Jekäi ijewa ñaktewa̱ka̱ ki̱ta, je yika guardia wa tsa̱ku̱i su̱anawa̱ iö ijewa te Pablo butse tkewa̱. Je ki̱ka ite guardia wa paka bitäk itapar tso̱ ska Pablo bäkäkksa̱, tse̱nakmi guardia wa jui ska. 11 Je tuinei wà Säkekewa deju̱ iwäki̱ te sha iia̱: “Bä ssëno täkii. Jishtä ba te yis ktei sha Jerusalén ska, je su̱ta ba kiana yis ktei shäk Roma ska.” 12 Ñerä ka̱ñinawa̱ ra Judío wa ñaje̱rku̱a, kabla etkabä ñashaksa̱ weikanakwa̱ Säkeklä wa̱, iji ñawa̱ iji yawa̱ ka iwa̱ Pablo kota̱nawa̱ba yika ra. 13 Je ñaje̱rko̱le iktäkwa̱ wa däka̱ rä cuarenta tsa̱ta. 14 Jewa minejulumi chui tsa̱ku̱i wa irä, sä wäkiri wa irä wäki̱ka te isha ijewa ia̱: —Sá rä kablele etkabä ka ji ñak kuna, ka sá wa̱ Pablo kota̱nawa̱ba yika. Ata ka je o̱ne ra sá weikanowa̱pa. 15 Je ki̱ka bas irä Sanedrín wa irä jewa ku̱ ka̱ kiö guardia wa tsa̱ku̱i ia̱, iwa̱ Pablo tsa̱kläté bulia bas wäki̱, sa̱me̱ishärä bas ki̱ ishena ktei chakanak bulee si̱ käi. Ata sá te iki̱ssëmi kukale e̱ná iktäkwa̱ ka ije däju̱ba yika. 16 Ata Pablo kuta yaba te ijewa te iki̱ssë mar ktei ssa ra, imineju̱ kjawa̱ju̱ guardia wa jui ska je bata shäk Pablo ia̱. 17 Jera Pablo te guardia wa cien wäsikäk ekla kiaté, je ia̱ ite isha: —Jí dulaklei tso̱mi bas tsa̱ku̱i wäki̱, je wa̱ jile tso̱ yinak ije ia̱ ki̱ka. 18 Jera ite itsa̱mi guardia wa tsa̱ku̱i wäki̱, te isha iia̱: —Pablo, ale wätelewa̱ te yis kiami, jekäi ite yis paka jí dulaklei tsa̱kté bä wäki̱, ije wa̱ jile tso̱ yinak ba ia̱ ki̱ka. 19 Jera guardia wa tsa̱ku̱i te ikukawa̱ ijulaka te itsa̱mi kju̱awaka, te ichaka iia̱: —¿Ji tso̱ ba wa̱ yinak yis ia̱ rä na? 20 Jera ije te ikúka: —Judío wa ñaje̱rku̱a ka̱kiäk ba ia̱, ba wa̱ Pablo tsa̱klämi bulia Sanedrín wa wäki̱, sa̱me̱ishärä ije ktei chakäklä bulee si̱ käi. 21 Ata ke iktä kuka. Ka jiye kuna ta, ijewa sha̱ jäiyi wa cuarenta tsa̱ta te iki̱ssë kate kota̱nakwa̱. Ijewa kabla etkabä ñashaksa̱ weikanakwa̱ Säkeklä wa̱, iji ñawa̱ iji yawa̱ ka iwa̱ Pablo kota̱nawa̱ba yika ra. Jekäi ijewa rä kukale kja iwa̱k, ata ijewa te rä ba kabläke̱ ipatkäkmi ebä ne ki̱ssëke̱. 22 Jera je guardia wa tsa̱ku̱i te je dulaklei patkamine, je ia̱ ite isha: —Ka ba te ishe kuna yi a̱ni ia̱ ba te je bata sha yis ia̱ ni. 23 Ñerä je guardia tsa̱ku̱i te guardia wa cien wäsikäk kiaté bol te isha ijewa ia̱: —Tuina las nueve ra guardia wa kukanewo̱, dosciento shkäk klä wà, setenta shkäk caballo ki̱, dosciento ukabata ta, minakmi Cesareaka, 24 ñakäi caballo ki̱jiöcha̱wa̱ Pablo ia̱ itsa̱klämi ka medele ta ka̱ wäkiri Félix wäki̱. 25 Ñakäi je guardia wa tsa̱ku̱i te äyë yuami, te ishe rä jikäi: 26 “Yis Claudio Lisias, je te iyuami ba ka̱ wäkiri bäiwa̱ si̱ Félix ia̱: Ba se̱nopa bäi. 27 Jí ekla kukawa̱ Judío wa te, yëë kterawa̱ ijewa te. Ata yie iju̱ña ije rä Roma wa ni ra, yis mine guardia wa ra, te iwetsaksa̱. 28 Jekäi yis ki̱ ishena ju̱ñenakwa̱ ji kju̱ei ijewa te ikjatieke̱ rä ki̱ka yis wa̱ iminetse̱ ijewa wa̱ kolole sä ktei wabiketsäkksa̱ wa ska. 29 Jekäi yis te issa ra ijewa te ikjatieke̱ rä iwakwa ka̱wei bata ki̱ka. Ata ka iwa̱ ji a̱ni nui kuna, iktäkläwa̱ iräle iwätiäkläwa̱ iräle. 30 Ata yis ia̱ ibata yina ijewa rä ñaje̱rko̱le e̱ná iktäkwa̱ ra, ñawäsaka yie ije patkami bä wäki̱ka. Ñaebä yie ije kjatiäk wa paka minak bä wäki̱ jeka ikjatiäk.” 31 Ñerä guardia wa te iwá̱ jishtä ipakana iwa̱k käi. Jewa wa̱ Pablo minetse̱ tuina demi Antípatris ska. 32 Bulirishtä ra ijewa te caballo ki̱ shkä wa ebä patkami ira, ata iwakwa bitejuluni guardia wa juika. 33 Ñerä jewa demi Cesarea ska ra, ite äyë cha̱mi ka̱ wäkiri ia̱, ñakäi iwa̱ Pablo demitse̱ iwäja̱mi. 34 Jera ka̱ wäkiri te je äyë washa, jera ite ichaka mai ke̱i ta ska idar dä. Ite iju̱ña Pablo rä Cilicia wa ni ra, 35 ite isha iia̱: —Ji kju̱ei ba kjaterke̱ rä je ssëmi yie, mika̱ ba kjatiäkwa dejulu kjepa. Jekäi ite ijewa paka ikjänanak Herodes pretorio ska.

Hechos 24

1 Cinco día ukä ska ra, chui wa tsa̱ku̱i Ananías deju̱té sä wäkiri wa sha̱ manele irä, ekla sä ktäklei kie Tértulo irä jewa ra. Jewa tapanawa̱ ka̱ wäkiri ia̱ Pablo kjatiäk. 2 Ñerä Pablo kinaté ra, Tértulo te ikjatiami te isha: —Ba ktä wà sa̱ se̱rke̱ bitaba, ba te ji biketse tsa̱na, je wà ba te ji bäiwa̱ ta̱i jí sa̱ ke̱i ska, 3 ba Félix bäiwa̱ si̱, del ka̱ biköle ska, sá te isu̱a ra iyina irä, je ki̱ka sá te ba kjeishe je̱r baa wà. 4 Ata ka yis wa̱ ba weikäklä issäk jaree ki̱ka yis te ba ia̱ ka̱kieke̱ ba rä je̱r bäi ki̱ka ba wa̱ sá ktä ssäklä berbena. 5 Iwa rä sá te iku̱aksa̱ ra jí ekla ne rä sä weikäk e̱e̱na si̱ rä, sä wätji̱wa̱k Judío wa biköle sha̱na ka̱ biköle ska rä. Ije ne rä ale Nazaret wa ka̱ju̱ñe ja̱mi wa wäkiri ekla rä. 6 Ije te Templo yakei tewa̱klewa̱, ata sá te ikukawa̱, jekäi sá ssëna ije ktei wabiketsäkksa̱ sá ka̱wei ja̱mi. 7 Ata guardia wa tsa̱ku̱i Lisias deju̱, je te täkili wà ije bakaksa̱ sá jula na. 8 Jekäi je te ikjatiäk wa patkaté ba wäki̱, jekäi ba te iwächakewa̱ ra, ba te isu̱emi ji ni sá te ikjatieke̱ je biköle wà rä käi. 9 Jera Judío wa te ishaña je biköle rä iyina si̱. 10 Jera ka̱ wäkiri te Pablo ia̱ ikjasha jula wà iktäklä. Jera ite isha: —Yis wa̱ iju̱ñer ka̱mikleté ba rä jí ke̱i ska wa ktei wabiketsäk, je ki̱ka ka yis suane je̱k wetsäk ba ia̱. 11 Ba te ichakakle ra ba te iju̱ñemi, jira doce día ebä yis deka̱ Jerusalénka Säkeklä kja̱nei wa̱k rä. 12 Ata ka ijewa wa̱ yis ko̱ne Templo ska iräle, ñapaktäklä jui ska iräle, jukläyäkä sha̱na iräle, yis ñau̱ña kate yilé ra käi, yis te sä wätji̱we̱ kate käi kuna. 13 Je ki̱ka ijewa te jí yis kjatieke̱ ba ia̱ je ka yinak ijewa ia̱ iyina ye. 14 Ata yis te ba ia̱ jí ne sheke̱ rä: yis dä yis kalí wa Kekläí kja̱nei wa̱k, jishtä Jesús ña̱le̱i kinak ijewa wa̱ ka̱ju̱ñe saka ni je kiana kja̱nei o̱nak rä je ja̱mi. Ñakäi ka̱wei irä jile bata shäk wa wa̱ iyöle irä je bena biketsäk yis dä. 15 Ata ji etka Säkeklä wa̱ me̱nak ki̱ssënak yis wa̱, je ebä ne ki̱ssëke̱ ñaebä ijewa te rä; je rä sä rä shki̱nakka̱ni, sä wämo wa käi, ka sä wämo kuna wa käi. 16 Je kju̱ei yis chichar dami del ji wa̱k tsa̱na, ka yis ssënaklä nui ta käi, Säkeklä wäna iräle, ditsä wäna iräle. 17 “Ñerä año kja ta̱i ukä ska yis deni inaklä ju̱ak yis ditsei wä sha̱ ka jita wa ia̱, ñakäi jile ma̱k Säkeklä ia̱. 18 Yie je we̱ kate ra, Judío wa datse̱ Asia ska wa te yis ku̱a Templo ska je̱k siki tele e̱ná. Ka yi kuna yis da chu̱li̱i̱, ñakäi ka yis wa̱ yi wätjineka̱. 19 Jekäi ikuna jile wata ki̱ ijewa te yis kjatieke̱ ra, bäi si̱ iwakwane shena däkjulu jiska bä wäki̱ yis kjatiäk rä, 20 ata kai ra, jí wakwa ku̱ ishöka̱, ji ku̱a ite yis wa̱ o̱le yakei käi, yis wächakena yis kaldu Sanedrín wa wäna ra rä. 21 Ata bäräle jeska ijewa sha̱na yie isha täkii: “Jir yis ktei wabiketsarte rä, sä dulecha̱wa̱ wa rä shki̱nakka̱ni ktei kju̱ei.’ Je ki̱le yis dä nui ta rä.” 22 Jera Félix dä je̱r ko̱le tsa̱na Jesús ña̱le̱i ktei wa̱. Je ki̱ka ite iwätkewa̱wa̱, te isha: —Mika̱ guardia wa tsa̱ku̱i Lisias deju̱ ne kjepa yie bas te isheke̱ biketsemiksa̱ tsa̱na rä. 23 Jekäi ite guardia wa cien wäsikäk paka Pablo kjänanak, ata ka̱ ma̱k iia̱ ju na ikäruäklä kjermita, ñakäi isaka wa däke̱wa̱ ji ma̱k iia̱ ka wätkewa̱k kuna. 24 Je itäki̱ je̱na je̱napa Félix deju̱ ise̱naklä Drusila ra, je rä Judío wa. Jekäi Félix te Pablo sha tse̱nakté. Ñerä Pablo te Cristo Jesús biketse paka, je ssa ije te. 25 Jekäi Pablo te ji wämo käi, je̱k wätkewe̱ ji yika käi, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i däke̱wa̱ käi, je ktei paka ra, Félix suanawa̱ te isha iia̱: —Bäi rä, ma cho̱ni. Ata bikökje yis wä katke ra yie bä kieni. 26 Ka je rä isu̱anawa̱ ebä kuna, ata ñakäi je rä ite iki̱ssëte tsu Pablo te inaklä me̱ iia̱, iwa̱ iyäkläksa̱ni. Je ki̱ka ite ikieke̱ ka̱raa iktäklä ñara. 27 Jera dos año deka̱ ra Porcio Festo dewa̱ Félix säkei ye. Jera Félix wa̱ Judío wa ssëwa̱klä bäi ki̱ka ite Pablo ju̱ata̱na wätelewa̱.

Hechos 25

1 Jekäi Festo dewa̱ je ke̱i wäkiri ye ukä ska tres día ra Cesarea ska ibiteju̱té deka̱ Jerusalén. 2 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä sä wäkiri bäi si̱wa̱ wa irä dejulu iwäki̱ Pablo kjatiäk. Jewa te ka̱kia Festo ia̱, 3 ije̱r bäi shäkläpa Pablo patkäkté Jerusalénka. Ata ijewa rä ñaje̱rko̱le kja iki̱ssäk ña̱la wà ko̱ta̱nakwa̱. 4 Ata Festo te isha: —Ñera Pablo tso̱ rä wätelewa̱ Cesareaka. Ata yis mike̱ni jeka rä plaa yena. 5 Jekäi ite isha: —Bas sha̱ mane kjöpa ra ima yis da jeka, ikuna ije wa̱ ji yakei rä wakblele ra, ikjatiäk. 6 Festo se̱na ijewa sha̱na ocho día käi, diez día käi, jera imineju̱ni Cesareaka. Bulirishtä ra ije̱tkawa̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska, jera ite Pablo sha tse̱nakté. 7 Idetse̱ ra, Judío wa minele Jerusalén ska wa te ipajiaksa̱ shkiritke, jewa te ikjatia saka saka nui ta e̱e̱na käi. Ata ka ijewa ia̱ iyir kte si̱ käi. 8 Jera Pablo je̱k wetsa te isha: —Ka yis wa̱ ji a̱ni o̱ne nui ta käi, Judío wa ka̱wei ukä ja̱mi iräle, Templo ukä ja̱mi iräle, César ukä ja̱mi iräle. 9 Ata Festo kiana Judío wa je̱r ssëwa̱k bäi ki̱ka ite ichaka Pablo ia̱: —¿Ba ssëna minak Jerusalénka, jeska ktei wabiketsanakksa̱ yis wäna jí ktei ki̱ka na? 10 Jera Pablo te ikúka: —Yis kaldu e̱ná sä ktei wabiketsäklä tkelewa̱ César wa̱ ska. Je ne ska yis kiana wabiketsanakksa̱ rä. Ka yis wa̱ ji a̱ni yakei o̱ne Judío wa ukä ja̱mi, jishtä ba wa̱ iju̱ñer bäi käi. 11 Ata ikuna yie ji wá̱ yakei nui ta ki̱ka yis shena kota̱nakwa̱ ra, ka yis wa̱ iyinak ke 'sktawa̱. Ata je yis kjatieke̱ ijewa te je ktei rä ka iyina si̱ kuna ra, yi a̱ni ia̱ ka ka̱ kuna yis ju̱akläksa̱ ijewa ia̱. Je ki̱ka yis ia̱ ka̱ mo̱ ktei wabiketsanakksa̱ César wakei wa̱. 12 Ñerä Festo te ipaka itsa̱tkäk wa ra, jekäi ite isha: —Ba te ka̱kia ktei wabiketsanakksa̱ César wakei wa̱, jera je wäki̱ ba ma rä. 13 Je ukä ki̱ka plaa yena ka̱ tsa̱ku̱i Agripa irä Berenice irä demijulu Cesareaka Festo su̱ak. 14 Jeska jewa se̱na ta̱i. Jera Festo te Pablo ktei paka ka̱ tsa̱ku̱i Agripa ia̱ te isha: —Jiska Félix te ditsä ekla ju̱ata̱na wätelewa̱. 15 Yis dasta̱na Jerusalénka ra, chui tsa̱ku̱i wa irä, Judío wäkiri wa irä dejulu yis wäki̱, te ka̱kia ije wabiketsäkläksa̱ weikanak. 16 Jera yie ijewa kúka, Roma wa ka wädular yi a̱ni ju̱akksa̱ kota̱nakwa̱ kjermita, ata säkätäba ka̱ tso̱ je kjatele wa ia̱ ije̱k tsa̱tkäklä ikjatiäk wa wäna je ikjaterke̱ yika. 17 Je ne ki̱ka ijewa dejulu etka ye jiska ra, ka yis wa̱ iwätkene, ata bulirishtä ebä yis je̱tkawa̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska. Jera yie ije sha tse̱nakté. 18 Ata ikjatiäk wa ñajaklaka̱ ikjatiäk ra, ka ijewa wa̱ iyine jishtä yie ibiketsa käi kuna. 19 Ata ijewa kju̱atkäke̱ ira rä iwakwa ka̱ju̱ñe ebä ki̱ka, ekla dulewa̱ kie Jesús sheke̱ Pablo te ikatkeni kseka ki̱ka. 20 Jekäi ka yis wa̱ iju̱ñer me yie je we̱ke̱ räle. Je ne ki̱ka yie ichaka Pablo ia̱: ‘¿Ma je̱r ssëna minak Jerusalénka ktei wabiketsanakksa̱ je ktei ki̱ka na?’ 21 Ata Pablo te ka̱kia ia̱ta̱naklä wätelewa̱ Augusto wa̱ wabiketsanakksa̱ ji̱a. Jekäi yie ka̱wei ma ise̱naklä wätelewa̱, bikökje yie ipatkeke̱ César wäki̱ kje. 22 Jera Agripa te isha Festo ia̱: —Yis je̱r ssëna Pablo ktä ssëte. Jera ite ikúka: —Bulia ba te iktä ssëmi. 23 Jera bulishtä ra Agripa irä Berenice irä jewa dewa̱julu ñassële yëë, kjawa̱julu ji ktei pakäklä ska guardia wa tsa̱ku̱i wa irä, jäiyi wa bakleka̱ wa irä, jewa ra. Jera Festo te Pablo sha tse̱nakté, je ki̱ idetse̱. 24 Jera Festo te isha: —Sa̱tsa̱ku̱i Agripa, ñakäi biköle bas tso̱ jiska sá ra wa; jí ekla su̱o, je kjatia yis ia̱ Judío wa kalabe te, Jerusalén ska irä, jiska irä. Ijewa kjoyinaka̱ ta̱i, ka ije kiar ji̱a se̱nak kseka ni. 25 Ata yis te isu̱a ra, ka ije wa̱ ji a̱ni o̱ne nui ta käi iktäkläwa̱, ata ije ka̱kia ktei wabiketsanakksa̱ Augusto wakei wa̱. Je ne ki̱ yie ibiketsa patkenakmi je wäki̱. 26 Ata ka yis wa̱ ji kuna yönak ishäklä tsa̱na si̱ käi yis tsa̱ku̱i ia̱. Je ki̱ka yis wa̱ idetse̱ bas wäki̱, bäi si̱ ra ba sa̱ tsa̱ku̱i Agripa wäki̱, je rä iwabiketsanaksa̱ ra, je ja̱mi yis wa̱ iyuäklä. 27 Ka irä jiye kuna ta, yis ia̱ ra wätelewa̱ patkemi ka bata yile kuna tsa̱na ji ki̱ ikjatena rä käi ra, je rä ka wata.

Hechos 26

1 Jera Agripa te isha Pablo ia̱: —Yie ka̱ me̱ ba ia̱ ba je̱k tsa̱tkäklä. Jera Pablo jula tkacha̱, je̱k wetsami jikäi: 2 “Yis ia̱ ra bäije jir yis ia̱ ka̱ tso̱ je̱k wetsäk ba Sa̱tsa̱ku̱i Agripa ia̱, ji kju̱ei Judío wa te yis kjatieke̱ rä je biköle yika, 3 bäi si̱ ra, sá Judío wa wädular irä, ji te sá ktewe̱ke̱ irä, je biköle ju̱ñer bäi ba wa̱ ki̱ka. Je ki̱ka yis te ba ia̱ ka̱kie yis ktä ssöpa je̱r bäi wà. 4 “Jishtä yis se̱r yis ji̱a dulaklei raté, ale yis se̱na yis ditsei wä wa sha̱na Jerusalén ska ra, je ju̱ñer Judío wa biköle wa̱. 5 Ijewa wa̱ yis dä su̱le mikté. Jekäi jewa kuna je ktei shäk ra, ijewa te ishemi rä, yis se̱le rä fariseo ye, jewa ne rä sá ka̱ju̱ñe wawa̱k tsa̱na si̱ isaka tsa̱ta rä. 6 Ata jir yis ktei wabiketsarte Säkeklä kablele sá kalí wa ia̱ ki̱ssë kju̱ei. 7 Sa̱tsa̱ku̱i Agripa, je ikablele ki̱ssënak sá ditsei wä doce wa wa̱, je däkläksa̱ sá ia̱ ki̱ka sá te ikja̱nei we̱ke̱ tkenawa̱ tuina, ka̱piana. Je ki̱ssë ebä ki̱ka Judío wa te yis kjatie kate rä, 8 ¿Jiye bas manele te ka ibiketse Säkeklä ia̱ dulecha̱wa̱ wa rä shki̱nakka̱ni rä na? 9 “Iyina si̱ yis wakei ia̱ ra yie ibiketsa jile wa̱k saka saka Jesús Nazaret wa kie ukä ja̱mi. 10 Jekäi yie je wá̱ Jerusalén ska. Chui wa tsa̱ku̱i wa te ka̱wei ma̱ yis ia̱, je wà yis te chu̱li̱i̱ sä sikii wa jiacha̱wa̱ sä wätiäklä ska. Mika̱ ijewa te ikteche̱ke̱wa̱ ra, yie ishaña je rä bäi ebä ni. 11 Jekäi ka̱raa yis mike̱ ñapaktäklä jui etkä etkä ska ijewa kpäk. Jekäi yie ijewa kukeke̱wa̱ täkili wà ijewa wa̱ Jesús shäkläka̱ kte yakei wà. Yis kju̱atkawa̱ e̱e̱na si̱ ijewa ra, je ki̱ yis te jukläyäkä tso̱ ka̱ etkä ska kje ijewa yule dami weikanak. 12 “Jekäi je ebä we̱ ki̱ka yis damiju̱ Damascoka patkelemi chui tsa̱ku̱i wa wa̱ ka̱wei me̱le wà. 13 Sa̱tsa̱ku̱i Agripa, ñerä ña̱la ki̱ yis damiju̱ ka̱ mo ki̱ ra, yie isu̱a ka̱jöir ska ka̱ oloi ñinaté ka̱wä oloi tsa̱ta te ka̱ñiwa̱ksa̱ yis pája̱mi shkiritke, ñakäi yis da shkäk wa pája̱mi shkiritke. 14 Jekäi sá kalabe jolonacha̱wa̱ kipaka. Jera yie kte ssa Hebreo wa ktä wà, te ishe yis ia̱: Saulo, Saulo, ¿jiye ba te yis yuleke̱ weikanak rä na? E̱e̱na ma je̱k weikäke̱ rä, jishtä buey te iñatkäklä kà sibuu tie klä wà käi. 15 Jera yie ichaka ije ia̱: “Säkekewa, ¿yi ba rä na?” Jera Säkekewa te yis kúka: “Yis dä Jesús je ne yuleke̱ ba te weikanak rä. 16 Ata ma jeköka̱ klä ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, yis je̱k kjasha ba ia̱ rä, ba kukäk yis kja̱nei wa̱k ye, yis ktei pakäk ye, ka ji su̱a ba te ebä ktei pakäk kuna, ata yis je̱k kjashämi ji̱a yie ba ia̱ ji kjasheke̱ na je ktei pakäk. 17 Yie ba wetsemiksa̱ Judío wa yika, ka Judío kuna wa yika, jewa ne ska jira yie ba patke mar dä, 18 ba wa̱ ijewa wäji̱atkewa̱klä, se̱ne ka̱ yee na yika ijewa ñamanewa̱kläksa̱ ka̱ oloika, ñakäi Satanás täkili yika, idäkläwa̱ Säkeklä ja̱mi, ijewa nui janakläwa̱ bitaba, iwa̱ däli ukä kukäkläwa̱ña siki tele wa ra, yis biketse ki̱ka.” 19 Sa̱tsa̱ku̱i Agripa, je ne ki̱ka je kjayile yis ia̱ ka̱jöir skaté ka weikanewa̱ yis wa̱. 20 Ata säkätä si̱ yie Damasco ska wa pakta. Je itäki̱ Jerusalén ska wa irä, Judea ke̱i biköle ska wa irä, ka Judío kuna wa irä, ijewa ñamanewa̱kläksa̱, iñaparuäklä Säkeklä ia̱, ji rä kianak sa̱ je̱k manewa̱ksa̱ ra o̱nak je wa̱k. 21 Je ne kju̱ei Judío wa te yis kukawa̱ Templo ska yëë ite 'sterawa̱. 22 Ata Säkeklä te yis bakaksa̱, jekäi yis chatkärami ji̱a jira kje, je ktei pakäk emana wa ia̱, oloi ta wa ia̱, Moisés irä, jile bata shäk wa irä jewa wa̱ ji o̱rmi ji̱a yile käi ebä, ka ji saka yile ta. 23 Je yile rä Säbäkäkksa̱ shena weikanak, ñakäi shki̱nakka̱ni säkätäba dulecha̱wa̱ wa sha̱na, je rä iwa̱ ka̱ oloi bata shäklä Judío wa ia̱, ñakäi ka Judío kuna wa ia̱.” 24 Ñerä Pablo je̱k wetsä dami ji̱a jekäi ra, Festo te isha täkii: —Pablo, ba yuletenawa̱, ba je̱k yua ta̱i, je te ba yuletewa̱wa̱. 25 Jera Pablo te ikúka: —Säkekewa bäiwa̱ si̱ Festo, ka yis dä yuletelewa̱ kuna. Ata yis te kte wata si̱ ne sheke̱ rä. 26 Ñera jí sa̱ tsa̱ku̱i Agripa wäkata ska yis ktäke̱ ka suale ta, je je̱r ku̱a je te bäi. Ka irä jiye kuna ta, yis te ibiketse je wa̱ je ju̱ñer bäi, je o̱na rä ka jakika kuna ki̱ka. 27 Sa̱tsa̱ku̱i Agripa, ¿jile bata shäk wa wa̱ iyile, je kuka ba te na? Yis wa̱ iju̱ñer ba te je kuka. 28 Jera Agripa te isha Pablo ia̱: —¿Je elkjebä wà ba te yis je̱r ssëwe̱ däkwa̱ Cristo ja̱mi wa ye na? 29 Jera Pablo te ikúka: —Elkjebä wà iräle, shka̱ja̱ wà iräle, Säkeklä ki̱ ishenopa ra ka ba ebä kuna, ata bena jir yis ktä ssäk wa döwa̱pa yis käi, ata ka jikäi cadena ta kuna. 30 Ñerä sa̱ tsa̱ku̱i irä, ka̱ wäkiri irä, Berenice irä, ijewa ra ñajäklelewa̱ wa irä, ñajaklaka̱. 31 Jekäi ijewa mineksa̱julu ra ijewa te ipaka ñara te isha: —Ka ije wa̱ ji a̱ni o̱ne nui ta käi, iktäkläwa̱ iräle, iwätiäkläwa̱ iräle. 32 Ñakäi Agripa te isha Festo ia̱: —Ije rä wäyenaksa̱ni kjermita, ke iku̱ ka̱ kiöpa ktei wabiketsanakksa̱ César wa̱ ra.

Hechos 27

1 Mika̱ ijewa te ibiketsaksa̱ e̱ná sá patkäkmi ko̱no ki̱ Italiaka ra, ijewa te Pablo irä, kololecha̱wa̱ wa saka irä, tulaksa̱ guardia wa cien wäsikäk ekla kie Julio ia̱. Je rä guardia wa eyaka wa kie Augusto ni wa sha̱. 2 Jera sá ñajiaka̱ ko̱no dar Adramitio ska na, je maju̱ rä däkmi Asia ska, däyë kjä ko̱no däkläwa̱ etkä etkä ska. Je ki̱ sá ju̱nami. Jera Aristarco Macedonia wa dar Tesalónica ska mineju̱ña sá ra. 3 Je bulirishtäí sá demi Sidón ska. Jekäi Julio je̱r bäi sha Pablo ia̱ te ka̱ ma̱ iia̱ iminaklä isalibä waka jewa wa̱ Pablo pasu̱aklä. 4 Jeska sá ju̱namini, kjajulu Chipre ekta kja̱ne si̱wa̱ te sä tie ju̱eke̱ ktä cha̱k. 5 Jera sá kjajulu Cilicia irä, Panfilia irä wäsaka, däyë wakei ebä ki̱ demijulu Mira ska, je rä Licia jukläyäkäí. 6 Jeska guardia wa cien wäsikäk te ko̱no saka dar Alejandría ska ku̱a, je maju̱ rä Italia ska, je naka ite sá jiaka̱. 7 Sá ju̱na je̱naa, ka̱ kja ta̱i, därërë sá shka kjepa sá demi Gnido wäsaka, je rä si̱wa̱ te sá wätkewe̱ kate ki̱ka, je kju̱ei sá ju̱nami Creta ekta kja̱ne icha̱k Salmón wäsaka. 8 Jekäi sá dami ji̱a ka̱ säkätä ebä ja̱mi, ka sä kjä yee. Jekjepa sá demijulu ka̱ kie Ko̱no Däkläwa̱ Bäi ska. Jeska ra alemana jukläyäkä Lasea rä. 9 Ka̱ kjaju̱ kja ta̱i ki̱ka, ñakäi ko̱no ki̱ shke rä däläna si̱ ki̱ka, ñakäi bätsäklä ke̱i kjaju̱ kja ki̱ka, Pablo te ijewa je̱r ku̱a 10 te isha: —Bas dikäla, yie isu̱a ra, sa̱ ju̱na ji̱a ra sä weikarmi e̱e̱na, jile weikarmi ta̱i, ka däli irä, ko̱no irä ebä kuna, ata sa wakwa duächa̱miwa̱ ñaebä. 11 Ata guardia wa cien wäsikäk wa̱ ka Pablo ktä ssëne, ata ite ko̱no ju̱ak irä ko̱no wakei irä jewa ebä ktä ssa. 12 Ñakäi jeska ko̱no däklä rä ka bäi si̱ kuna, ka̱ yakei ki̱ssäklä. Je ki̱ka wäbäli te ibiketsa ju̱nakmi ji̱a imablä su̱ak, tsule sä dämijulu Fenice ska, ka̱ yakei ki̱ssäk. Je rä ko̱no däklä etkä, je Creta ska. Je rä kjä kololewa̱ norte wà ra ka̱wä minakläwa̱ wami yena, sur wà ra ka̱wä minakläwa̱ wami yena. 13 Jekäi si̱wa̱ ju̱nami sur wami ra, jera ijewa te ibiketsa je rä bäi sá minaklämi. Jera ijewa te tabeli yaka ko̱no wäkukäklä je sikaka̱, te ko̱no ju̱ami Creta säkätä ja̱mi alemana. 14 Ata berbena ra si̱wa̱ täkiwa̱ si̱ kinak noreste ni ju̱naté te ko̱no tia ju̱ami. 15 Jera si̱wa̱ te ko̱na tia ju̱ami kju̱awami, ka sá ia̱ iwämaner ji̱a si̱wa̱ wami. Je ki̱ka sá ñajawa̱ si̱wa̱wa̱ minaktse̱mi mai sá mi iwa̱ käi. 16 Sá ju̱r dami däyë wäbala tsi̱ne kie Clauda ekta ja̱mi ra, je dälei ja̱mi sá te ko̱no tsi̱ne shkä iwa̱ iitä wa sikaka̱, je sikla rä därërë. 17 Jekäi ijewa te je ma̱ka̱ ietäbä ki̱ka, ñakäi ko̱no ta̱i pamu̱awa̱ ijewa te. Jera ijewa te si̱wa̱ kukäk ya ja̱wa̱té, isu̱anacha̱wa̱ iö ko̱no wäterwa̱ Sirte kse̱i naka yika. Jekäi ite ko̱no jawa̱ si̱wa̱ ebä wa̱ patkenak. 18 Bulirishtä ra si̱wa̱ ju̱rte ji̱a täkii te sá wäkpe kate. Je ki̱ka ijewa te däli tulami ijaboktenaklä. 19 Tres día ra jile shkä ko̱no ia̱ kianak käi je tulami ite iwakwa jula wà. 20 Ka̱ kja ta̱i je bala na ka̱wä a̱ni bekwä a̱ni ka juer kuna, ata si̱wa̱ ebä ju̱rte ka elkje kuna. Jekäi sá te ibiketsa ka sá däkksa̱ ji̱a. 21 Sá se̱na ta̱i ka yakle kuna. Je ki̱ka Pablo je̱k duaka̱ ijewa sha̱na te isha: —Bas dikäla, bas ku̱ yis ktä ssöpa ra, ka sä bitenejulu Creta ska, jera ka sä weikar kate kuna, ñakäi ka däli weikanewa̱. 22 Ata jir yie isheni bas ia̱, bas ssëno täkii. Bas sha̱ mane a̱ni ka duäkwa̱, ata ko̱no ebä ne weikarmiwa̱ rä. 23 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä ale yis kukäkwa̱, ale yis wa̱ kja̱nei o̱nak je ángel í dewa̱ yis wäki̱ jir tuina, 24 je te isha yis ia̱: “Pablo, ke ba su̱ana. Bä dämi ji̱a César wäki̱ je wa̱ ktei wabiketsanakksa̱. Issö, Säkeklä je̱r bäi shämi te ba ra shkäk ko̱no ki̱ wa biköle tsa̱tkemiksa̱.” 25 Je ki̱ka bas dikäla, ke bas je̱r iana, yis te Säkeklä biketse, ije oloi ja̱mi io̱rmi jishtä yis ia̱ iyina käi. 26 Ata ko̱no rä banakwa̱ maile däyë wäbala kjä ja̱mi alemana. 27 Jekäi ka̱tuina deka̱ catorce ra, sá dami ji̱a patkele si̱wa̱ wa̱ däyë kie Adriático na. Jera ka̱ sha̱sha̱ ra ko̱no ju̱akwa ia̱ issëna, sa damijulu kja alemana ishäkä ki̱ka käi. 28 Je ki̱ka ijewa te däyë ja̱r mabläklä ksaí ja̱wa̱mi, jera ite isu̱a ra ija̱r dä sä jula ji̱atkä ja̱mi däka̱ veinte. Ite ipatka ji̱a a̱miwäta ra, ite ksá ja̱wa̱mini, jera ite isu̱a ra, ija̱r dä sä jula ji̱atkä ja̱mi däka̱ quince. 29 Jera isu̱anacha̱wa̱ iö ko̱no terwa̱ jak ja̱mi, ki̱ka ite iwäkukäklä jolowa̱mi cuatro ko̱no ñak kja̱ne. Jera ijewa ia̱ issëna ka̱ me ñirwa̱pa käi. 30 Jera ko̱no ju̱ak wa ssëna minakjulu te ko̱no jaklecha̱ta̱na. Je ki̱ka ijewa te ko̱no tsi̱ne ja̱wa̱mi däyë ki̱ka, ijuenaklä ijewa te rä ko̱no ta̱i wäkukäklä ne jolowe̱ kate ko̱no wä kja̱ne käi. 31 Ata Pablo te isha guardia wa cien wäsikäk ia̱, ñakäi iguardiaí wa ia̱: —Ijewa minejulumi ra, ka bas tsa̱tkenakksa̱. 32 Jera guardia wa te ko̱no tsi̱ne ksei tia tulaksa̱, jawa̱ ijewa te weikanakwa̱. 33 Jera ka̱ñir dawa̱ kja ra, Pablo te ijewa biköle paka yäkäk, te isha ijewa ia̱: —Jir da catorce día bala na bas se̱na rä wäñile ebä, bäli ebä, ka ji a̱ni ñale kuna. 34 Jekäi yis te ishe bas ia̱, bas yäköpa, bas täkinaklä je̱k tsa̱tkäk. Ka irä jiye kuna ta, bas tsa̱ku̱ kä etaba a̱ni ka weikanakwa̱ kuna. 35 Ite jekäi isha ra, ite pan kukawa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱ biköle wäna. Jekäi ite je butsaksa̱ ña ite. 36 Jekäi biköle ssënani bäi, jera ijewa ji ña ñaebä. 37 Sá shkä ko̱no na däka̱ rä dosciento setenta y seis. 38 Jewa ssëwa̱cha̱wa̱ iyaka te ra, ijewa te trigo tulami däyë na ko̱no jaboktenaklä. 39 Jekäi ka̱ñinawa̱ ra ka ijewa wäna ijuene mai ke̱i ta itso̱ rä. Ata däyë kjä kololewa̱ ka̱ bala na bäi kse̱i ta atjä su̱a ijewa te, je biketsa ijewa te tsile sä dämi jeska, je ki̱ka ijewa te ko̱no ju̱ami däkmi jeska. 40 Jera ite ko̱no wäkukäklä kicha tia tulami jolonakmi däyë na. Ñakäi ijewa te ko̱no wämanewa̱klä mo̱lecha̱wa̱ wäjälewa̱ tulami. Jera ijewa te si̱wa̱ kukäk ji̱atkaka̱ni si̱wa̱ wà ipatkäklä däkmi däyë kse̱ika. 41 Ata idemi däyë tjuäke̱ a̱mi wà jí wà bala na ra, ijewa te ibawa̱wa̱ ksa̱ na. Jekäi iyik tkenawa̱ doloiebä ka wädälir ta, jera däyë tjuäte täkii te iñak butse kate. 42 Jera guardia wa te ibiketsaksa̱ kololecha̱wa̱ wa ktäkcha̱wa̱, yi a̱ni ka minaklä okle tkuäk tulämi. 43 Ata guardia wa cien wäsikäk te ijewa te jekäi iwe̱ke̱ je wätkewa̱wa̱, ije te Pablo wetsakleksa̱ ki̱ka. Je ki̱ka ite manele wädular ukäk wa paka ñapsäk tulämi säkätäba däyë ki̱ kjäksa̱julu ka̱ pjota ki̱. 44 Ata ite isaka paka minakmi moska tabla taklä ki̱ka, moska jile saka tso̱ ko̱no na ki̱ka. Jekäi biköle deksa̱julu bäi ebä ka̱ pjota ki̱.

Hechos 28

1 Ñerä sá deksa̱julu bäi ebä, jera sá je̱r ku̱a ite ra, je däyë wäbala kie rä Malta ni. 2 Je wakwa je̱r bäi sha sá ia̱ baa, jewa te sá biköle kiawa̱ bäi ebä, jewa te yökö wäkawa̱ka̱ sá bánaklä, ka̱li̱ ja̱rte ta̱i, ka̱ tse̱lí̱ ta̱i kju̱ei. 3 Jera Pablo te yökö batala ssi̱l shta tukii. Ñerä je tulaka̱ ite yökö na ra, tkäbe si̱ tu̱wa̱ksa̱ yökö bali te, je te ikuawa̱ ijula ka. 4 Mika̱ jeska se̱nak wa te tkäbe kalmo ijula ja̱mi su̱a ra, jewa te isha ñaia̱: —Je ditsä rä sä ktäk si̱wa̱. Ije tsa̱tkenaksa̱ däyë naka, jeiräta sä kpäk sa̱ nui ki̱ka te ka ka̱ me̱ iia̱ ise̱naklä ji̱a. 5 Ata ijula wäkpa ra tkäbe ja̱naksa̱ yökö naka, je ia̱ ka imedene. 6 Ijewa te isu̱ete ijiër ta í̱, plaa iduäwa̱ ta í̱. Je ki̱ ijewa te iki̱ssa ta̱i, ata ijewa te isu̱a ra ka imedä ta. Je ne ki̱ka ijewa te ibiketsa Pablo rä säkeklä wa ekla. 7 Jeska alemana ka̱ balakli ta̱i wakei kie rä Publio ni. Je rä je däyë wäbala ska oloi bakleka̱ bäi si̱, je te sá kia jámi, sá käpewa̱ je̱r baa wà, tres día bala na. 8 Jera Publio ká kalme ja̱ka̱ ki̱ka, kterawa̱ kolone irä, kju̱ne pi ra irä te. Pablo kjawa̱ju̱ ikalme ska, jera ika̱kia kjepa ijula ma̱ka̱ iki̱ka, te ibäiwa̱ni. 9 Je o̱na ukä ska duë ta wa saka tso̱ je däyë wäbala ska, jewa date iwäki̱. Jekäi ijewa bäinani. 10 Jekäi ijewa te sá kjeisha jile wà ta̱i. Sá ñajiaka̱ kja ko̱no ki̱ ra, ji shenak sá ki̱ käi, je ma̱ ite sá ia̱. 11 Tres mes kjaju̱ ra, sá ju̱nami ko̱no datse̱ Alejandría dele je däyë wäbala ska, ka̱ yakei ki̱ssäk je ki̱ka. Je ko̱no ja̱mi Cástor irä Pólux irä me̱i yöle tso̱. 12 Jekäi sá demijulu Siracusa ska ra, jeska sá se̱na tres día. 13 Jeska sá ju̱nami däyë kjä ebä ja̱mi, demijulu Regio ska. Je bulirishtä ra si̱wa̱ ju̱naté sur wà. Jekäi böikishtä ra sá demijulu Puteoli ska. 14 Jeska sá te sa el wa ku̱a, jewa te sá kuka se̱nak ji̱a ijewa kjäka siete día. Jekjepa sá demijulu Roma ska. 15 Ñerä sä el wa se̱nak Roma ska wa te sá damijulu palei ju̱ña ra, ijewa date sá ña̱le̱i tsa̱k Foro de Apio ska, ñakäi Cantina Mañatkä ska. Pablo te ijewa su̱a ra, ite Säkeklä kjeisha je ki̱. Jekäi je te Pablo täkiwa̱ni. 16 Sá demi Roma ska ra, guardia wa cien wäsikäk te kololecha̱wa̱ wa tulaksa̱ guardia wa tsa̱ku̱i ia̱, ata Pablo ia̱ ka̱ me̱na ise̱naklä kju̱awaka, guarda ekla ra, je wa̱ ikjänanaklä. 17 Je ukä ska tres día ra Pablo te Judío wa wäkiri wa kia jaté. Jekäi ijewa tapanawa̱ etka yebä ra, ite isha ijewa ia̱: —El wa, yie ishe bas ia̱, ka yis wa̱ ji a̱ni o̱ne saje saka wa ukä ja̱mi, sa kalí wa wädular ukä ja̱mi. Jekäi Jerusalén skaté yis ju̱naksa̱ Roma wa jula na. 18 Jekäi ijewa te yis wächakewa̱ ra, ijewa ssëna yis wäyäksa̱ni yis wa̱ ji a̱ni nui ka kuna yis ktäkläwa̱ ki̱ka. 19 Ata Judío wa te ijewa wätkewa̱wa̱. Je ki̱ka yis ka̱kia yis patkenakläté César wäki̱. Ata ka je rä yis wa̱ yis ditsei wä wa kjatiäklä ji ki̱ käi kuna. 20 Jekäi je bata ki̱ka, yie bas kiaté yis wa̱ bas su̱aklä, yis ktäklä bas da. Ka irä jiye kuna ta, Israel wa wa̱ ki̱ssënak kju̱ei yis kaldu mo̱lewa̱ jí cadena wà rä. 21 Jera ijewa te isha iia̱: —Ñera Judea ska wa wa̱ ka ba ktei patkä ta sá ia̱ äyë ki̱. Ñakäi sä el wa mane a̱ni ka juena jika ibata shäk iräle, ba shäk yakei iräle. 22 Ata sá ssëna jini ba te ibiketse rä je ssäk. Ka irä jiye kuna ta, sá wa̱ iju̱ñer ka̱ biköle ska wa te je ka̱ju̱ñe sheke̱ yakei. 23 Ñerä ijewa ñaje̱rku̱a ñatapawa̱k. Je díaí wa ra, chu̱li̱i̱wa̱ si̱ de iwäki̱, mai ije katke ska. Jewa ia̱ ite Säkeklä gobiernoí ktei waje̱rku̱a, ktei paka, sa̱ñirebä ma rä ka̱miskla kje. Jekäi ite Jesús paka, ka̱wei me̱leta̱na Moisés wa̱ ja̱mi, ñakäi jile bata shäk wa wa̱ iyile ja̱mi, iwa̱ ijewa ssëwa̱klä ikukäkwa̱. 24 Jekäi manele te ji sheke̱ ite kuka, ata isaka wa̱ ka ikolone. 25 Jekäi ka ijewa ia̱ ji biketsarksa̱ etkabä, ñerä iñajaka̱ kja minakjulu ra, Pablo jí kte shata̱na ijewa ia̱: —Wikblu Sikina te isha rä bulee, jile bata shäk Isaías ja̱mi, yinak bas ká wa ia̱, je te ishe rä: 26 “Ma cho̱ je ditsä wa ska, jekäi ishö: ‘Bas te issëmi ssële, ata a̱ni ka bas je̱r na idäk, bas te isu̱emi su̱le, ata a̱ni ka bas wäna ijuenak. 27 Iwa rä jí ditsä wa je̱r doloi tenacha̱wa̱, ijewa kukä wassëla rä därërë, ijewa wätiacha̱wa̱, ka iwa̱ isu̱aklä kuna wäbala wa, ka iwa̱ issäklä kuna kukä wa, ka ije̱r na idäkläwa̱ kuna, ka iñamanewa̱kläksa̱ kuna, ka yis wa̱ ijewa bäinewa̱klä ye.’ ” 28 Je ki̱ka bas ku̱ iju̱ñopa, jí sa̱ tsa̱tkeke̱ksa̱ Säkeklä te je ktei patkena ka Judío kuna wa ia̱. Jekäi ijewa te je ssëmi. 29 Ije te jekäi isha ra, Judío wa minejulumi, ijewa kju̱atka tulaka̱ e̱e̱na ñara ki̱ka. 30 Pablo se̱na deka̱ dos año ju peitale iwa̱ tsa̱to̱nak naka. Jeska biköle däke̱ iwäki̱ka wa kieke̱wa̱ ite bäi ebä. 31 Ite sa pakteke̱ Säkeklä gobierno ktei wà. Ñakäi ite sa̱ je̱r ku̱eke̱ Säkekewa Jesucristo ktei wà, ka suale ta, ka wätkele ta yi wa̱.

Romanos 1

1 Pablo, Jesucristo kjanaklä, kile däkwa̱ iktei bata shäk ye, tse̱leksa̱ Säkeklä ktei baa wapaktäk ye, 2 ije kablele ka̱mikle jile bata shäk wa wa̱ iyile ja̱mi, kte dälätsalewa̱ yöle ska. 3 Je rä iyaba ne ktei. Ditsä ja̱mi ra, je rä David yäbei. 4 Ñakäi ji sikina Wikbluí oloi ja̱mi ije kjayina ji täkii wà ije rä Säkeklä yaba ni, je rä ishki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na je wà. Je rä saje wa Säkekewaí Jesucristo. 5 Ije oloi ja̱mi sá ia̱ täkili me̱na, sá kolona iktei bata shäk ye, sá wa̱ ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa biköle je̱r ku̱aklä, ijewa ñajächa̱kläwa̱ ji biketsäk etkabä ije kie kju̱ei. 6 Bas dä ñaebä ijewa sha̱, kile däkwa̱ Jesucristo cha ye. 7 Jí äyë rä bas tso̱ Roma ska shka̱ta Säkeklä wa̱, kile iwakei wa̱ däkwa̱ sikii wa ye jewa ia̱. Säkeklä Sa Ká irä Säkekewa Jesucristo irä je̱r bäi shöpa bas ia̱, jewa ku̱ bas je̱r ssëwo̱pa baa. 8 Säkätä yie wekte she yis Kekläí ia̱ bas biköle ki̱ka Jesucristo oloi ja̱mi. Je rä bas te ji biketsa etkabä palei yirke̱ ka̱ biköle ska ki̱ka. 9 Säkeklä, ale yis wa̱ kja̱nei o̱nak yis wikblu wà iyaba ktei baa shäk, je dul yis su̱ak ye, yis dä bas ktei shäk ka̱kie naka ka jalewa̱ ta. 10 Del yis ka̱ kiäke̱, maikäi si̱ ra yis däklämi ba ska Säkeklä ki̱ ishena ra. 11 Iwa rä yis ssëna bas su̱ak pjoo, yis wa̱ bas tsa̱tkäklä Säkeklä wikblu wa̱ itso̱ me̱nak shtä manele wà bas täkinaklä. 12 Je rä sa̱ ñatäkiwa̱klä a̱miji̱a a̱miji̱a, sa te ji biketse etkabä wà, bas te ji biketse etkabä wà irä, yis te ji biketse etkabä wà irä. 13 Ata el wa, yis kiana jewa bas je̱r ku̱ak bitäbä kicha yis wa̱ ibiketsale minak bas ska, yis wa̱ däli wä käi kukäklä bas sha̱na, jishtä yis wa̱ io̱le ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa sha̱na käi, ata mik yis wätkenaté däka̱ jira kje. 14 Yis ja̱na Griego wa irä, ka Griego kuna wa irä, ñayöle wa irä, ka ñayöle kuna wa irä jewa tsa̱tkäk. 15 Je ne ki̱ka yis shkakleju̱ pjoo kte baa bata shäk bas tso̱ Roma ska wa ia̱ ñaebä. 16 Ka irä maikäi kuna ta, ka yis äinak kte baa ki̱ka. Je rä Säkeklä täkili je oloi ja̱mi je biketsäk wa biköle tsa̱tkermiksa̱ ki̱ka, säkätä Judío wa irä, ñaebä Griego wa irä. 17 Je kte ne wà Säkeklä te sä wabiketseksa̱ wämo ye juenawa̱ rä, sa te ji biketse etkabä oloi ja̱mi, sa̱ wa̱ ji biketsäklä etkabä, jishtä iyöle katke käi: “Yi rä wämo se̱rmi rä ji biketse etkabä oloi ja̱mi.” 18 Säkeklä kju̱atkawa̱ ji ka bäi kuna, ji ka wämo kuna je wakbläk wa biköle ra, je kjayinaté ka̱jöir ska, jewa te ji ka wämo wà ji rä iyina si̱ wätkewe̱ke̱ ki̱ka. 19 Ka irä jiye kuna ta, ji rä Säkeklä rä, je rä ju̱ñenakwa̱. Je kjayinawa̱ ijewa wäna, Säkeklä te ikjasha ijewa ia̱ ki̱ka. 20 Iji ka juenak kuna, itäkili jekjeye käi, ije rä säkeklä iá käi, je juenaté bäi ka̱jiska yöleksa̱ ke̱i skaté. Ji yöleksa̱ te je wà sa̱ je̱r ku̱a. Je ki̱ka ka ijewa ñawetsäklei ji̱a. 21 Iwa rä ijewa je̱r ku̱a yi rä Säkeklä rä te, ata ka ijewa wa̱ ije oloi tsane Säkeklä käi, ñaebä ka ijewa wa̱ wekte yine iia̱, ata iianacha̱wa̱ je̱rikäk kje ka wata ebä, wätuilewa̱ ka ka̱ ta ji̱a ije̱r ska. 22 Ijewa ñashä irä ka̱biketsäk ni, ata iianacha̱wa̱ ka je̱r ta. 23 Jekäi Säkeklä ka meräk kuna je oloi baa manewa̱ksa̱ ijewa te jile me̱i ebä wà, ditsä duäkwa̱ käi, du iá käi, bewak iá käi, je̱k sikäk iá käi ebä wà. 24 Je ne ki̱ka Säkeklä te ijewa tulaksa̱ ji shi̱ana ebä ia̱, ji tkerke̱ ijewa ja̱mi ije̱r ska kju̱ei, iwakwa ñayaka kukäkläwa̱ äina ka dälä ta ji̱a. 25 Ijewa te ji rä Säkeklä ia̱ ra iyina si̱ je manewa̱ksa̱ ka̱yue wà. Jekäi ite ji yöleksa̱ dälätsami, kja̱nei wa̱mi iyuäkksa̱ säkei ye. Jeiräta ije ne rä kjeiyinak bäi jekjeyemi rä. Amén. 26 Je kju̱ei Säkeklä te ijewa tulaksa̱ ji äina tkerke̱ pjoo iwakwa ja̱mi je ebä wakbläk. Jekäi alaklä wa del dä se̱nak jäiyi wa ra, je manewa̱ksa̱ ijewa alaklä wa te ji wa̱k sä del ukä ja̱mi. 27 Je su̱ta ñaebä jäiyi wa te idel dä se̱nak alaklä wa ra je jawa̱, ata ijewa ja̱mi jäiyi wa ebä ne tkena pjoo rä. Jekäi ijewa ñajaka̱ ji wakbläk äina ñara jäiyi wa jäiyi wa ebä. Jekäi bata ki̱ka ijewa ia̱ weikane deksa̱ iwakwa je̱k ki̱ka to̱ne käi, ijewa wäyönacha̱wa̱ ja̱mi. 28 Jekäi ka ijewa ia̱ issër ta sa̱ me Säkeklä biketsä käi, je bata ki̱ka iwakei te ijewa tulaksa̱ je̱rikäk weikalewa̱, ijewa wa̱ ji rä ka o̱nak kuna shtä wakbläklä. 29 Jekäi iianacha̱wa̱ ji biköle wakbläk, ji ka wämo kuna käi, ji shi̱ana käi, ji ki̱tker sa̱ ja̱mi käi, ji we̱ wäsi̱wa käi, je̱r ki̱ sa saka iane ijile ki̱ käi; ñakäi ñaktewa̱ wa̱, kju̱atke wa̱, ñawäyue wa̱, ñaweike wa̱, ñaki̱yue wa̱, je ebä wa̱ ijewa rä kololecha̱wa̱. 30 Ijewa rä sä shäk sälwi wà, Säkeklä dokoitsäk, kulitkäk, je̱k biketsäk bäi si̱, je̱k ssäk, ji yakei biketsäkksa̱ o̱nak, ka iká ia̱mi ktä ssäk kuna, 31 ka je̱r ta, ka ji wa̱k sa kabläke̱ käi kuna, ka ñashka̱li̱bläk kuna, ka je̱r shka̱nak kuna. 32 Ijewa wa̱ iju̱ñer ji wakbläk jekäi wa biketsale Säkeklä wa̱ rä ikiana duäkcha̱wa̱. Jeiräta ka jekäi ebä ijewa te iwe̱ kuna. Ata ñaebä kju̱awa wa te iwe̱ke̱ jekäi ra, je te ijewa ssëwe̱ke̱ baa.

Romanos 2

1 Je ne ki̱ka ba, sa wabiketsäkksa̱ yi ba räle käi, ka maikäi ba je̱k wetsäklei. Ka irä jiye kuna ta, ba te sa saka wabiketseksa̱ ra, je ebä wà ba te nui ja̱we̱ke̱ka̱ je̱k ki̱ka, ba iwabiketsäkksa̱ rä ji wakbläk ñaebä ki̱ka. 2 Sa̱ wa̱ iju̱ñer Säkeklä rä je shtä wa̱k wa ktei wabiketsäkksa̱ rä ji rä iyina si̱ ja̱mi. 3 Jekäi ba je shtä wa̱k wa wabiketsäkksa̱ je te iwe̱ ñaebä ra, ¿ba te ibiketse ba ia̱ sa wabiketseksa̱ Säkeklä te je te̱rmi na? 4 ¿Ata ije̱r bäi shäke̱ e̱e̱na si̱ irä, sa katableke̱ ite e̱e̱na si̱ irä, ije̱r dä bäi si̱ irä, je dokoitsawa̱ ba te na? ¿Ka ba je̱r ko̱ne Säkeklä je̱r bäi shä rami ma ia̱ rä ba je̱k manewa̱kläksa̱ je ia̱ na? 5 Ata ba je̱r dä därërë kju̱ei, ñakäi ka ma je̱rike manewa̱ksa̱ kju̱ei, Säkeklä kju̱atkäklä irä, sa wabiketsanakläksa̱ bulee kjayinaklä irä, je ke̱i ska ra, ba te kju̱atke kiemika̱ je̱k ki̱ka. 6 Je ke̱i ska ite sa̱ ia̱ isäkei me̱mi ekla ekla jishtä sa̱ wa̱ io̱le ja̱mi. 7 Chatkäkwa̱ del ji wa̱k bäi, ikjeiyinaklä ioloi kanakläka̱, ñakäi ka iduäkläwa̱, jewa ia̱ se̱ne jekjeye me̱rmi. 8 Ata ji wa̱k je̱k ssë tu̱leka̱ wà, ka je̱k jäkwa̱ ji rä iyina si̱ ia̱, ata je̱k jäkwa̱ ji ka wämo ia̱, jewa ia̱ Säkeklä kju̱atkämiwa̱ irä, ije̱r ki̱ iarmiwa̱ irä, je ne dämiksa̱ rä. 9 Weikane irä je̱r iane irä, ja̱rmika̱ ji yakei wa̱k wa biköle ki̱, säkätä Judío wa ki̱ka, ñaebä Griego wa ki̱ka. 10 Ata kjeiyine, oloi kaneka̱, je̱r ssëne baa, dämiksa̱ ji wa̱k bäi wa ia̱, säkätä Judío wa ia̱, ñaebä Griego wa ia̱. 11 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä rä ka ji wa̱k sa̱ ia̱ kju̱awa kju̱awa kuna. 12 Jekäi sä ka ka̱wei ta wa te ji yakei wakbla ra, jewa biköle weikarcha̱miwa̱, ata ka ka̱wei bata ki̱ka kuna. Ata sä ka̱wei ta wa te ji yakei wakbla ra, jewa biköle wabiketsarmiksa̱ ka̱wei ja̱mi. 13 Ka irä jiye kuna ta, ka irä ka̱wei ssäk wa rä wämo Säkeklä wäna kuna, ata yi te ka̱wei wawe̱ ra, jewa wabiketsarmiksa̱ wämo ye. 14 Mika̱ ka Judío kuna wa ka ka̱wei ta wa te ji we̱ je̱r wà ka̱wei te sa pake ja̱mi ra, ka ijewa rä ka̱wei ta, jeiräta je ebä dewa̱ iwakwa ia̱ ika̱wei ye. 15 Jekäi jewa te ji we̱ke̱ ebä wà ite je ka̱wei tso̱ yöle ije̱r ska kjasheke̱. Jishtä ijewa je̱r ssërke̱ je ne rä ijewa su̱ak ye rä. Jekäi ijewa je̱rike te issëwe̱mi kjatele iräle wetsaleksa̱ iräle, 16 sa̱ je̱rikäke̱ blelewa̱ wabiketsäkläksa̱ Säkeklä wa̱ Jesucristo oloi ja̱mi je ke̱i ska. Je rä jishtä yis wa̱ kte baa yinak te ishe käi. 17 Ata ba je̱k kiä Judío wa ni ra, ba te ka̱wei biketse ra, ba je̱k ssä Säkeklä wà ra, 18 ba wa̱ ji rä sherke̱ ije ki̱ ju̱ñer da, ba rä yöle ka̱wei wà ki̱ka ba wa̱ iju̱ñer jibä rä bäi si̱ ra, 19 ba te ibiketse ba rä ka wä wajuenak kuna wa wajiäk ra, ka̱ oloi ye se̱nak ka̱tuil na wa ia̱ ra, 20 ka je̱r ta wa paruäk ra, ka je̱r ko̱le wa paktäk ra, jera je rä ka̱wei ja̱mi ka̱ju̱ñe kalabe irä ji yina si̱ kalabe irä je tso̱ ba wa̱ ki̱ka, 21 jekäi ba rä sa saka yuäk ra, jera ¿jiye ka ba wakei je̱k yuä rä na? Ba te sa pakte, ka jakbler ni ra, ¿jiye ba jakbläke̱ na? 22 Ba te ishe, ka manener ni ra, ¿jiye ba manerke̱ na? Ba te jile kekläí me̱i dokoitse ra, ¿jiye ba jakbläke̱ je shtä me̱i jui na rä na? 23 Ba je̱k ssä ka̱wei wà. Ata ba te ka̱wei shiriwe̱ke̱ ra, ¿ka irä je wà ba te Säkeklä kukawa̱ diekjela na? 24 Je rä jishtä iyöle katke käi: “Säkeklä kie yirke̱ yakei bas kju̱ei ki̱ka, ka Judío kuna wa sha̱na.” 25 Tsa̱na ra, tene shkiri kiar ikuna ba te ka̱wei wawá̱ ra. Ata ba te ka̱wei shiriwa̱wa̱ ra, ba ianawa̱ sa̱me̱ishärä ka tene shkiri ta wa käi. 26 Je ne ki̱ka ikuna ka tene shkiri ta wa te sa pakale ka̱wei wa̱ je wawe̱ ra, ije rä ka tene shkiri ta, ¿ka je biketsarmi rä tene shkiri ta käi na? 27 Jekäi yi rä ka tene shkiri ta iyaka ska, ikuna je te ka̱wei wawá̱ bulee ra, je te ba kjatiemiwa̱. Ka irä maikäi kuna ta, ba rä kte yöle ta, tene shkiri ta jeiräta ba rä ka̱wei shiriwa̱k ki̱ka. 28 Ka irä maikäi kuna ta, sä Judío wa rä ka sä juer jekäi ebä ki̱ka kuna, ñakäi tene shkiri rä ka juenak sa yaka ska ebä kuna. 29 Ata ji ka juer ne wà sä rä Judío wa rä. Je rä sa̱ je̱r ska sä rä tene shkiri ta, o̱le Säkeklä wikblu wà ka kte yöle wà kuna. Jewa rä ka kjeiyinak kuna ditsä wa̱, ata Säkeklä ne wa̱.

Romanos 3

1 Jekäi ra, sä rä Judío wa ¿je wa̱ ji tso̱ bäi na? Ñakäi ¿jiye tene shkiri kiar na? 2 Je rä kianak ta̱i ji biköle ska. Säkätä iwa rä Säkeklä te ijewa ne biketsa ji yile iwa̱ je bläk rä. 3 ¿Jera mane käi je rä na? Iwa rä ikuna ijewa manele wa̱ ka ji biketsane etkabä ra, ¿baishe ijewa wa̱ ka ji biketsane etkabä ki̱ka, ka Säkeklä chatkäkwa̱ ji wa̱k ji̱a bulee na? 4 ¡Ka irä jekäi kuna! Sä biköle rä ka̱yuäk ebä ra, del Säkeklä ktä rä iyina si̱, jishtä iyöle katke käi: “Je rä bä ktä däkläksa̱ iyina ye, ñakäi ma tu̱nakläka̱ bä ktei wabiketsarke̱ksa̱ ska.” 5 Ikuna saje wa yakei ne ja̱mi Säkeklä rä wämo je juerke̱ ra, ¿jini sa te ishe na? Säkeklä kju̱atkäke̱ sa ra ¿je rä yakei ni na? Yie isha jekäi rä ditsä te ji she ja̱mi. 6 ¡Ka irä jekäi kuna! ¿Ata maikäi jera Säkeklä te ka̱jiska wa ktei wabiketsemiksa̱ na? 7 Ñakäi yis ka̱yuäke̱ wà ji rä Säkeklä ia̱ ra iyina si̱, je kanaka̱ ki̱ta ikjeiyinaklä ra, ¿jiye yis dä wabiketsanakksa̱ ji̱a ji yakei wakbläk ye rä na? 8 Jera jiye ka sa te ishe: “Sa̱ ku̱ ji yakei wakblö ji bäi o̱naklä”, jishtä moska te sá ki̱yue sá le te jekäi ishe ni käi. Je ne ki̱ka bäije ijewa rä, ijewa rä wabiketsanakksa̱ buka̱nak. 9 ¿Jera maikäi irä na? ¿Saje wa rä Griego wa tsa̱ta na? ¡Ka irä jekäi kuna! Ata je rä jishtä sa te isha kja käi; Judío wa irä, Griego wa irä, jewa rä kololewa̱ ji yakei wakble wa̱, 10 jishtä iyöle katke käi: “Ka yi kuna wämo, ekla a̱ni; 11 ka yi kuna je̱r ko̱le, ka yi kuna Säkeklä payuläk. 12 Biköle minemi kju̱awani, kalabe ianacha̱wa̱ ka kianak ji̱a. Ka yi kuna ji wa̱k bäi, ekla a̱ni ka ikuna. 13 Ijewa si̱we̱i ña̱la rä sa̱ nu̱l bläklä kjäyelecha̱ käi. Ijewa kjäktä wà ite sä wäyueke̱. Ijewa kjäbata ska rä tkäbe kablali ne tso̱. 14 Ijewa kjä ja̱r dä pshilewa̱ ji sälwi she wa̱, ji bächii ebä wa̱. 15 Ijewa klä rä iminaklä plaa sä pi tkewa̱k ju̱mi. 16 Maka ishkäke̱ käi, ijewa rä sä weikäkwa̱, ji shi̱ana ebä wa̱k. 17 Ka iwa̱ se̱ne bitaba ña̱le̱i ju̱ñer. 18 Ji rä suane Säkeklä yika ka kuna ijewa wa̱.” 19 Ata sa̱ wa̱ ju̱ñer ji she ka̱wei te je bena sheke̱ ite rä, sä kololecha̱wa̱ ka̱wei wa̱ wa ia̱, je rä biköle si̱wa̱tiächa̱kläwa̱, ñakäi ka̱jiska wa biköle kolonakläwa̱ ktei wabiketsanakksa̱ Säkeklä wa̱. 20 Ka irä jiye kuna ta, ka̱wei wawe̱ wá, ka yi a̱ni wabiketsanakksa̱ wämo ije wäna, je rä ka̱wei ne wà sa̱ je̱r ku̱eke̱ ite jibä rä ji yakei wakble rä ki̱ka. 21 Ata jira Säkeklä wa̱ sä wabiketsäklä wämo ye je kjayina e̱ná sa̱ ia̱. Ka je rä ka̱wei wawe̱ wà kuna. Je bata yile rä ka̱wei ska irä jile bata shäk wa wa̱ irä. 22 Je rä Säkeklä te sä wabiketseksa̱ wämo ye rä sa te Jesucristo biketse ki̱ka. Je rä biköle ia̱, yi te ibiketse käi, ka sa̱ kuna kju̱awa kju̱awa ki̱ka. 23 Iwa rä biköle te ji yakei wakbla, je ki̱ka ijewa kianawa̱ta̱na ka deneka̱ Säkeklä rä baa käi. 24 Ata ije̱r bäi sha wà ijewa wabiketsanaksa̱ kjermita wämo ye, sä rä to̱leksa̱ Cristo Jesús wa̱ ki̱ka. 25 Je ne ma̱ksa̱ Säkeklä te sa̱ nui wäshewa̱kwa̱ sa te ipi biketsa ki̱ka, je wà iwa̱ irä wämo kjashäklä. Je kju̱ei ji yakei wakblele kja sa̱ wa̱ jawa̱ ite bitaba, ije rä ji katabläk ki̱ka. 26 Je wà iwa̱ irä wämo kjashäklä jí ke̱i ska, ijuenaklä ije rä wämo, ñakäi ije rä sä Jesús biketsäk wa wabiketsäksa̱ wämo ye. 27 Jekäi ra, ¿ji wà sa̱ je̱k ssämi na? Je rä ju̱leksa̱. ¿Jibä ka̱wei wà na? ¿Jile we̱ ka̱wei wà na? Kai. Ata ji biketse etkabä ne ka̱wei wà. 28 Jekäi sa̱ je̱r ku̱a ite, sä rä wabiketsaleksa̱ wämo ye, sa te ji biketsa etkabä wà. Ka je rä sa te ka̱wei wawá̱ wà kuna. 29 Jera ¿Säkeklä rä Judío wa kekläí na? ¿Ka ije rä ñaebä ka Judío kuna wa kekläí na? Ñera ije rä jewa kekläí ñaebä, 30 je rä Säkeklä rä eklabä ki̱ka. Jebä te tene shkiri ta wa wabiketseksa̱ wämo ye ijewa te ji biketsa etkabä oloi ja̱mi, ñakäi ka tene shkiri ta wa wabiketseksa̱ wämo ye ijewa te ji biketsa etkabä oloi ja̱mi. 31 Jekäi ra ¿sa te ji biketsa etkabä wà sa te ka̱wei wäshewa̱wa̱ na? ¡Ka irä jekäi kuna! Tsa̱na ra je wà sa te ka̱wei sha irä iyina si̱.

Romanos 4

1 ¿Jini sä te ditsä ja̱mi ra sä säkätä Abraham pake na? ¿Ji ku̱a ite rä na? 2 Ikuna Abraham wabiketsanaksa̱ wämo ye rä ije te ji wá̱ ki̱ka ra, ije ia̱ ka̱ tso̱ je̱k ssäklä je ki̱, ata ka Säkeklä wänaka kuna. 3 ¿Jiräni iyöle te ishe rä na? “Abraham te Säkeklä biketsa, je wà iwabiketsanaksa̱ wämo ye to̱ne käi.” 4 Jekäi yi shka̱bla ra, ka je säkei to̱rke̱ rä me̱le iia̱ kjermita käi kuna, ata je rä nui iá. 5 Jekäi yi wa̱ ji ka o̱ne, ata ite ka sä bäi kuna wa wabiketsäkksa̱ wämo ye je biketsa ra, je ite ji biketsa etkabä wà iwabiketsarmiksa̱ wämo ye to̱ne käi. 6 Ñakäi je ssëta, bäije yi ka chichane ji wa̱k kuna je sheke̱ Säkeklä te wabiketsaleksa̱ wämo ni rä, je sha David te rä: 7 “Bäije jalewa̱ bitaba ji o̱le iwa̱ ka ka̱wei ja̱mi ki̱ka wa rä, ñakäi nui ki̱kololewa̱ wa rä. 8 Bäije yi ka ñawe̱ kuna Säkekewa te inui ki̱ka je wakei rä.” 9 Jekäi ra, ¿je yile bäi wa rä tene shkiri ta wa ebä na? ¿Ka irä ka tene shkiri ta wa ñaebä na? Iwa rä sa te ishe datse̱ rä Abraham te ji biketsa etkabä wà iwabiketsanaksa̱ wämo ye to̱ne käi. 10 Jera ¿maikäi je deksa̱ iia̱ rä na? ¿Irä tene shkiri ta kja kjepa na, ata ka iia̱ tene shkiri o̱rba yikaba ra na? Ka ideneksa̱ iia̱ rä ije rä tene shkiri ta kja kjepa kuna, ata ka ije ia̱ tene shkiri o̱rba yikaba ideksa̱ iia̱ rä. 11 Jekäi ije ia̱ tene shkiri me̱na rä ijuenaklä ye, je rä iniaklä ije rä wabiketsaleksa̱ wämo ye ite ji biketsa etkabä ki̱ka, ka tene shkiri o̱rba iia̱ yikaba ra, je rä idäkläwa̱ sä ji biketsäk etkabä wà ka tene shkiri ta wa biköle káí ye, je wà ijewa wabiketsanaklä wämo ye to̱ne käi, 12 ñaebä idäkläwa̱ tene shkiri ta wa káí ye, ka irä yi rä tene shkiri ta wa ebä kuna, ata ñakäi yi te sa ká Abraham bakle itäri mable ji biketsäk etkabä ka ije ia̱ tene shkiri o̱rba ra, jewa káí ye ñaebä. 13 Iwa rä Säkeklä kabla Abraham irä ibatala irä ia̱ ka̱jiska ma̱ksa̱ idäli ukä ye, ka je rä ijewa te ka̱wei wawá̱ ki̱ka kuna, ata iwabiketsa̱naksa̱ wämo ye rä ite ji biketsa etkabä ne ki̱ka. 14 Ikuna rä ka̱wei ja̱mi wa ne ia̱ däli ukä däke̱ksa̱ rä ra, ji biketse etkabä wadäke̱ksa̱ rä ka wata, ñakäi ikablele rä wäshäkwa̱. 15 Iwa rä ka̱wei bata ki̱ka kju̱atke tsikirke̱. Ata ke ka̱wei kuna ra, ka sä shirinak ji ukä ja̱mi. 16 Je ne ki̱ka je wadäke̱ksa̱ rä ji biketse etkabä wà, je rä iwadäkläksa̱ ije̱r bäi shäke̱ wà, jekäi ra je ikabla däkläksa̱ Abraham batala biköle ia̱, ka ibatala ka̱wei ja̱mi shtä wa ebä ia̱ kuna, ata ibatala ji biketsäk etkabä ije käi jewa ia̱ ñaebä. Jekäi ije ne rä sä biköle káí rä, 17 jishtä iyöle katke käi: “Yis wa̱ ba kolole ditsei wä kju̱awa kju̱awa chu̱li̱i̱ káí ye.” Jera jekäi Säkeklä wäna irä, je ne rä iwa̱ biketsanak rä, ale sä dulecha̱wa̱ wa ia̱ se̱ne kseka ma̱kni, ale ji ka kuna shäk itso̱ kja e̱ná ni. 18 Jekäi Abraham te ji ka ki̱ssënak sa̱ wa̱, ki̱ssa ji̱a biketsale io̱rmi si̱. Jekäi idewa̱ ditsei wä kju̱awa kju̱awa chu̱li̱i̱ káí ye, jishtä iia̱ iyile käi: “Jekäi ba batala warmika̱ rä”. 19 Jekäi ije te ji biketsa etkabä ka shtirilewa̱ ta. Jeiräta ije je̱r ku̱a ite ra iyaka rä dulewa̱ käi, ije rä cien año käi ki̱ka, ñakäi ise̱naklä Sara rä wakjuä dulewa̱ kja käi ki̱ka. 20 Jeiräta Säkeklä kablele iia̱ ka biketsane iwa̱ ka le io̱nak ni, ata ite ji biketsa etkabä ki̱ka itäkina, ñakäi ite Säkeklä kjeisha, 21 je rä ite ibiketsa si̱ ije rä täkili ta iwa̱k maikäi ikablele iia̱ käi ki̱ka. 22 Je bata ki̱ka iwabiketsanaksa̱ wämo ye to̱ne käi. 23 Ata je iyöle wa̱ ije ia̱ ideksa̱ to̱ne käi ka je ebä yine kuna, 24 ata saje wa ia̱ irä däkksa̱ to̱ne käi, je sha ite ñaebä. Je rä saje wa, ale sä Säkekewaí Jesús shki̱wa̱kka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na je biketsäk wa. 25 Ije rä ju̱leksa̱ saje wa shirilewa̱ wa kju̱ei, ata irä shki̱leka̱ni saje wa wabiketsanakläksa̱ wämo ye.

Romanos 5

1 Jekäi sä rä wabiketsaleksa̱ wämo ye sa te ji biketsa etkabä ki̱ka, je ki̱ka Säkeklä je̱r bäinani sa ra saje wa Säkekewaí Jesucristo oloi ja̱mi. 2 Ñakäi ije oloi ja̱mi je̱r bäi yina sa̱ ia̱, sa te ibiketsa etkabä ki̱ka. Je ja̱mi sä rä chatkelewa̱. Jekäi Säkeklä ji baa ki̱ssënak sa̱ wa̱ ki̱ka sa̱ ñassäke̱. 3 Ka je ebä kuna, ata ñaebä sa̱ ñassäke̱ weikane sha̱na, sa̱ wa̱ iju̱ñer weikane te sä dulawe̱ chatkäkwa̱ ki̱ka. 4 Jekäi chatkewa̱ te sä dulawe̱mi ji wa̱k bäi. Ji we̱ bäi te sä dulawe̱mi ji ki̱ssäk. 5 Jekäi ji kissënak je wa̱ ka sä tsulenakwa̱. Ka irä jiye kuna ta, sa̱ shka̱li̱ble Säkeklä te je rä tkeleju̱mi sa̱ je̱r ska, Wikblu Sikina me̱le sa̱ ia̱ oloi ja̱mi. 6 Jekäi saje wa dami ji̱a ka täki ta ra, ike̱i dewa̱ ra, Cristo duawa̱ sä ka bäi kuna wa ki̱ka. 7 Därërë si̱ yilé duäwa̱ sä wämo ki̱ka rä. Bäräle sä bäi ki̱ka ra, tsile sa̱ je̱k ma̱ksa̱ duäkwa̱. 8 Ata saje wa dami ji̱a ji yakei wakbläk ra, Säkeklä wa̱ sa̱ shka̱l kjasha ite sa̱ ia̱, je rä Cristo duawa̱ saje wa kju̱ei. 9 Jekäi ipi wà jira sä rä wabiketsaleksa̱ wämo ye ra, je tsa̱ta ije oloi ja̱mi sa̱ tsa̱tkermiksa̱ Säkeklä kju̱atkäke̱ sa ra yika. 10 Ka irä maikäi kuna ta, ikuna sa dami ji̱a Säkeklä bolki wa ye käi ra, ije̱r bäinani sa ra iyaba duawa̱ oloi ja̱mi, jera je tsa̱ta si̱ sa̱ tsa̱tkermiksa̱ ise̱r kseka oloi ja̱mi Säkeklä je̱r bäinani sa ra ki̱ka. 11 Ka je ebä kuna, ata ñakäi sa̱ ñassäke̱ Säkeklä wà saje wa Säkekewaí Jesucristo kju̱ei. Je ne oloi ja̱mi jira Säkeklä je̱r bäinani sa ra rä. 12 Jekäi jishtä ji yakei wakble dewa̱ ka̱ biköle ska ditsä ekla bata ki̱ka, kjepa duewa̱ dewa̱ ji yakei wakble kju̱ei, je su̱ta duewa̱ kjaksa̱ biköle ia̱, biköle te ji yakei wakbla ki̱ka. 13 Jekäi ka ka̱wei kuna yikaba ra, ji yakei wakble tso̱ kja ka̱jiska. Ata ka ka̱wei kuna ra, ji yakei wakblerke̱ rä ka nui bäke ta. 14 Jeiräta Adán ska bite däka̱ Moisés ska, duewa̱ rä delewa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye. Jekäi mane wa wa̱ ka ji yakei o̱ne jishtä Adán shirinawa̱ käi, jewa tsa̱ku̱i ye duewa̱ dewa̱ ñaebä. Jekäi Adán rä ale däkwa̱ ji̱a je me̱i. 15 Ata Säkeklä je̱r bäi yile ka je rä jishtä je shirine rä käi kuna. Ka irä maikäi kuna ta, ikuna ekla shirinawa̱ bata ki̱ka chu̱li̱i̱ wa duacha̱wa̱ ra, je tsa̱ta si̱ Säkeklä je̱r bäi shä irä ji me̱nak irä deksa̱ chu̱li̱i̱ wa ia̱ rä, ale ditsä ekla Jesucristo je̱r bäi sha oloi ja̱mi. 16 Jekäi ji me̱nak, ka je rä ale ekla wa̱ ji wakblele käi kuna. Ka irä maikäi kuna ta, je ji etka yakei o̱le bata ki̱ka sä rä ktei wabiketsanakksa̱ buka̱nak. Ata je ji me̱nak sa̱ ia̱, je wà sä shirile ta̱i wabiketsanakksa̱ wämo ye. 17 Jekäi ikuna ekla shirinawa̱ bata ki̱ka duewa̱ dewa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye ra, je tsa̱ta si̱ yi te ije̱r bäi shä ta̱i je kuka ra, ñakäi sa̱ ia̱ ji me̱nak sä wabiketsanakläksa̱ wämo ye je kuka ra, jewa se̱rmi kseka sa̱ tsa̱ku̱i wa ye, ale ditsä ekla Jesucristo oloi ja̱mi. 18 Jekäi shirine etka bata ki̱ka ditsä biköle rä buka̱nak, je su̱ta etka ji wämo o̱le ki̱ka, ditsä biköle rä wabiketsanakksa̱ wämo ye, sa̱ se̱naklä kseka. 19 Jekäi jishtä ditsä ekla te Säkeklä ktä weikawa̱ ki̱ka chu̱li̱i̱ ianacha̱wa̱ ji yakei wakbläk wa ye, je su̱ta ñaebä ekla te Säkeklä ktä dälätsa ki̱ka chu̱li̱i̱ dewa̱ wämo ye. 20 Jekäi ka̱wei dewa̱ sä shirinaklä ki̱ta. Ata mika̱ ji yakei wakblena ki̱ta ra, ije̱r bäi sha ki̱ta si̱. 21 Jekäi jishtä ji yakei wakble dewa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye sä duäkläwa̱ ra, je su̱ta je̱r bäi she dewa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye sa wabiketsanakläksa̱ wämo ye sa̱ se̱naklä jekjeye, saje wa Säkekewaí Jesucristo oloi ja̱mi.

Romanos 6

1 Jera, ¿jini sa te ishe na? ¿Sa̱ ku̱ ji yakei wakblöpa ji̱a ije̱r bäi shäklä ki̱ta na? 2 ¡Ka irä jekäi kuna! Saje wa rä dulecha̱wa̱, ka kuna ji̱a ji yakei wakbläk, ¿jera maikäi sa te je we̱ ji̱a na? 3 ¿Ata ka bas je̱r ko̱r sä wäoka̱na Cristo Jesús ja̱mi ra, sä wäoka̱na rä sä duäkläwa̱ña ira na? 4 Jekäi wäoka̱ne wà, sä rä itäbilewa̱ña ije ra, je tso̱ rä dulewa̱ kja. Je rä sa̱ se̱nakläni spa̱na jishtä Cristo rä shki̱leka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na, Sa Ká täkili baa oloi ja̱mi käi. 5 Jekäi ikuna sä dewa̱ Cristo ja̱mi dulewa̱ ije käi ra, je su̱ta sa̱ shki̱rmika̱ni ije käi. 6 Jikäi sa̱ wa̱ ijuñer dä. Sä del mikle wätenaka̱ña ira, sa yaka ji yakei wakbläk weikanakläwa̱ ka kolonakläwa̱ ji̱a ji yakei kjanaklä ye. 7 Ka irä jiye kuna ta, yi dulewa̱ rä wabiketsaleksa̱ wämo ye ka nui ta ji̱a. 8 Jekäi ikuna sa duawa̱ Cristo ra, jera sa te ibiketse iyina si̱ sa̱ se̱rmi iwakei ra. 9 Sa̱ wa̱ iju̱ñer Cristo shki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na, ka je duäkwa̱ni, ñakäi duewa̱ ka tu̱nakka̱ ji̱a ije ki̱ka. 10 Je duawa̱ ra, iduawa̱ rä ji yakei wakble ki̱ka etaba kichabä. Ata ise̱nani kseka ra, je rä ise̱naklä Säkeklä ia̱. 11 Jekäi ñaebä bas ku̱ ibiketsö bas dä dulewa̱, ka ji yakei wakbläk kuna ji̱a, ata bas dä kseka Säkeklä ia̱ Cristo Jesús oloi ja̱mi. 12 Je ne ki̱ka ke bas yaka duäkwa̱ jawa̱ patkenak ji yakei wakble wa̱, ji tkerke̱ ija̱mi je ebä wa̱k. 13 Ke bas yaka wäjienaklä tulaksa̱ ji yakei ia̱ iwa̱ wao̱nak ji ka wämo kuna wa̱klä. Ata bas ñatulöksa̱ Säkeklä ia̱ shki̱le tuläka̱ni kseka dulecha̱wa̱ wa sha̱na käi, ñakäi bas wäjienaklä tulöksa̱ ije ia̱, iwa̱ wao̱nak ji wämo wa̱klä. 14 Jera ka ji yakei wa̱ bas patkenak ji̱a. Ka irä jiye kuna ta, ka sa̱ kuna kololewa̱ ka̱wei wa̱, ata je̱r bäi she ne wa̱. 15 ¿Jera maikäi irä na? Ka sa̱ kuna kololewa̱ ka̱wei wa̱, ata je̱r bäi she ne wa̱, jera ¿sa te ji yakei wakblemi ji̱a na? ¡Ka irä jekäi kuna! 16 Ata ¿ka bas wa̱ iju̱ñer sa̱ je̱k ju̱ake̱ksa̱ yilé ia̱ ikjanaklä ye iktä ssäk ra, mane ktä ssëke̱ sa te, ka je ne kjanaklä sä rä na? Ji yakei wakble ia̱ sä duäkläwa̱ iräle, ata iktä ssë ia̱ sa wabiketsanakläksa̱ wämo ye iräle. 17 Ata wekte Säkeklä ra. Ka irä jiye kuna ta, bas bakle rä kololewa̱ ji yakei we̱ wa̱ ikjanaklä ye. Jeiräta jira mane shtä pauta̱ne ia̱ bas tulunata̱na je ne kuka bas te je̱r baa wà rä. 18 Jekäi bas wetsanaksa̱ ji yakei wakble yika, je dewa̱ni ji wämo kjanaklä ye. 19 Yie jí pake ditsä te ji pake ja̱mi bas dä ka täki ta je̱r ko̱nak ki̱ka. Jishtä mikle ra bas te bas yaka wäjienaklä tulaksa̱ ji shi̱ana ia̱, ñakäi ji we̱ ka̱wei ukä ja̱mi ia̱ ikjanaklä ye, ji ka ka̱wei ja̱mi wa̱klä, jekäi jira bas yaka wäjienaklä tulöksa̱ ji wämo ia̱, ikjanaklä ye ji sikii wa̱klä. 20 Jekäi bas bakle kololecha̱wa̱ ji yakei wa̱ ikjanaklä ye, jera ka bas patkene kuna ji wämo wa̱. 21 Ji wá̱ bas te je te jira bas äiwe̱ke̱. Jekäi ¿jibä säkei ta deksa̱ bas ia̱ je ki̱ka na? Ñera je bata jekje rä duewa̱ ebä. 22 Ata jira bas dä bakleksa̱ ji yakei wakble yika, kololewa̱ni Säkeklä kjanaklä ye. Jekäi ji säkei ta däkksa̱ bas ia̱, je wà bas siki tërke̱. Je bata je kje rä se̱ne jekjeye. 23 Ka irä jiye kuna ta, sa̱ to̱rke̱ ji yakei wakble ki̱ka rä duewa̱ wà. Ata se̱ne jekjeye ne tso̱ Säkeklä wa̱ me̱nak rä, saje wa Säkekewaí Jesucristo oloi ja̱mi.

Romanos 7

1 El wa, ka̱wei kiar dä sa patkäk ye sa̱ tso̱ ji̱a kseka ebä ra, ¿je ia̱ ka bas je̱r ko̱r na? Bas wa̱ ka̱wei ju̱ñer ne ki̱ka yie je sheke̱ bas ia̱ rä. 2 Ka irä maikäi kuna ta, alaklä se̱lewa̱ rä kololewa̱ ka̱wei wa̱ se̱nak ijäiyi ra je katke ji̱a kseka bala na. Ata ijäiyi duawa̱ ra, ije deksa̱ni kjermita ijäiyi ka̱wei yika. 3 Jekäi ikuna ise̱nani jäiyi saka ra ijäiyi katke ji̱a ra, jera je kirmi rä manenak ni. Ata ijäiyi duawa̱ ne ra ideksa̱ni kjermita je ka̱wei yika rä. Jeska ra ise̱nani jäiyi saka ra, jera ka je rä imaner kuna. 4 Yis el wa, je su̱ta bas dä dulecha̱wa̱ ka̱wei yika, Cristo yaka oloi ja̱mi, bas se̱nakläwa̱ kju̱awa ra, ale shki̱leka̱ni dulewa̱ wa sha̱na je ra, bas wänaklä Säkeklä ia̱. 5 Ka irä jiye kuna ta, sa dami ji̱a sa yaka ki̱ ji sherke̱ ja̱mi ra, ji yakei wakble tkenak sa̱ ja̱mi pjoo je wätji̱wa̱ka̱ ka̱wei te sa yaka wäjienaklä ssëwa̱k ji ki̱ sä rä duäkwa̱ shtä wa̱k. 6 Ata jira sä duawa̱ ji wa̱ sä rä kololewa̱ je yika, je wà sä deksa̱ kjermita ka̱wei yika, sa̱ wa̱ Säkeklä kja̱nei wa̱kläni spa̱na iwikblu ja̱mi, ka mikle ikja̱nei we̱ käi kuna kte yöle ja̱mi. 7 Jera, ¿jini sa te ishe na? ¿Ka̱wei rä nui ta na? ¡Ka irä jekäi kuna! Ñera ke ka̱wei kuna ra, a̱ni ka yis wa̱ iju̱ñer jibä rä yakei rä käi. Ka̱wei ku̱ ke ishöpa: “Ke sa saka däli tkenak ma ja̱mi” ni, jekäi ra ka yis wa̱ iju̱ñer ji rä sa saka däli tker sa̱ ja̱mi rä. 8 Ata sa pakale ji wa̱k ki̱ka, ji yakei wakble te wäsi̱wa yis ssëwa̱ ji biköle tker sa̱ ja̱mi je biketsäk. Jekäi ke ka̱wei ta ra, ji yakei wakble rä dulewa̱. 9 Uketa ra yis se̱le bakle rä ka̱wei ka ta. Ata mika̱ yie sa pakale ji wa̱k ju̱ña ra, ji yakei wakble tsikinaka̱, jera yis duawa̱. 10 Jekäi yie isu̱a ra, je sa pakale ji wa̱k sa̱ se̱naklä kseka ye, je deksa̱ni rä yis duäkläwa̱ ye. 11 Jekäi sa pakale ji wa̱k ki̱ka, wäsi̱wa ji yakei wakble te yis wäyuawa̱, jekäi je wà ite yis ktawa̱. 12 Jekäi iyina si̱ ka̱wei rä sikii, ñakäi sa pakale ji wa̱k, je rä sikii, je rä wämo, je rä baa. 13 Jera ¿ji wämo ne dewa̱ yis duäkläwa̱ rä na? ¡Ka irä jekäi kuna! Ata ji yakei wakble kjayinaklä je rä yakei ra, je te ji wämo wà yis iawa̱wa̱ duäkwa̱. Je rä sa pakale ji wa̱k oloi ja̱mi ji yakei wakble juenaklä irä yakei e̱e̱na si̱. 14 Sa̱ wa̱ iju̱ñer je ka̱wei rä wikblu iá. Ata yis dä yaka iá, wato̱le ju̱lemi ji yakei wakble ia̱ iwa̱ patkenak. 15 Ji we̱ke̱ yie, ka je ia̱ yis je̱r ko̱ne. Ka irä jiye kuna ta, ji wa̱kle yie, ka je o̱r yis ia̱. Ata ji dokoitseke̱ yie, je ebä we̱ke̱ yis te rä. 16 Ikuna ji ka wa̱kle yie je ebä we̱ke̱ yis te ra, je wà ijuena yis te je ka̱wei biketsa je rä bulee ni. 17 Jekäi ra ka irä yis wakei si̱ te je we̱ kuna, ata ji yakei tso̱ yis ja̱rka je ne te je we̱ke̱ rä. 18 Iwa rä yis wa̱ iju̱ñer yis ja̱rka, ale yis yaka ska, jeska ji bäi ka kuna. Ka irä jiye kuna ta, yis ssërke̱ ji bäi wa̱k, ata ka yis ia̱ je o̱r. 19 Jekäi ji bäi sherke̱ yis ki̱ o̱nak, je ka we̱ yie, ata ji yakei ka sher kuna yis ki̱ o̱nak, je ebä we̱ke̱ yie. 20 Jekäi ji ka wa̱kle yie je we̱ke̱ yis te ra, ka je rä yis wakei si̱ te kuna, ata je rä ji yakei tso̱ yis ja̱rka, je ne te je we̱ke̱ rä. 21 Yie issa ra jikäi ika̱wei tso̱, je rä yis ssëna ji wämo wa̱k, ata del ji yakei ne dami yis ja̱mi rä. 22 Ka irä jiye kuna ta, yis je̱r ska yis wäbatsa ta̱i Säkeklä ka̱wei wà. 23 Ata yie issa ra, yis yaka wäjienaklä ska ka̱wei etkä tso̱, je kju̱atkäke̱ yis je̱rikäke̱ ka̱wei ra, jekäi je te yis yaka wäjienaklä ska ji yakei wakble ka̱wei wà yis kukeke̱wa̱ därërë. 24 ¡Säli yis wakei rä! ¿Yi te yis wetsemiksa̱ jí sa yaka duäkwa̱ yika na? 25 Wekte Säkeklä ra, saje wa Säkekewaí Jesucristo oloi ja̱mi. Jekäi yis je̱rike wà yie Säkeklä ka̱wei wakja̱neiwe̱, ata yis yaka wà yie ji yakei wakble ka̱wei kja̱nei we̱.

Romanos 8

1 Jekäi jira sä Cristo Jesús ja̱mi wa, ka wabiketsanakksa̱ ji̱a buka̱nak ji ki̱. 2 Ka irä jiye kuna ta, Cristo Jesús ja̱mi se̱ne kseka tso̱ Säkeklä wikblu oloi ja̱mi, je ka̱wei te yis bakaksa̱ ji yakei wakble kju̱ei sä rä duäkwa̱, je ka̱wei yika. 3 Iwa rä ji ka o̱r ka̱wei ia̱ irä ja̱lma̱lewa̱ sa yaka wa̱ ki̱ka, je ne wá̱ Säkeklä te rä. Je rä ite iyaba patkaté yaka ta sä ji yakei wakbläk wa yaka käi, sa te ji yakei wakble bata ki̱ka, iwa̱ ji yakei wakble weikäkläwa̱ sa yaka ska. 4 Je rä ka̱wei wa̱ sa pakale ji wämo wa̱k je wawa̱klä saje wa ka se̱nak sa yaka ki̱ ikiarke̱ käi kuna wa wa̱, ata se̱nak Säkeklä wikblu ki̱ ikiarke̱ käi wa wa̱. 5 Jekäi mane wa se̱rke̱ jishtä sa yaka ki̱ isherke̱ käi, jewa te rä ji sherke̱ sa yaka ki̱ ne biketseke̱. Ata mane wa se̱rke̱ jishtä Säkeklä wikblu ki̱ ji sherke̱ käi, jewa te rä ji sherke̱ iwikblu ki̱ je ne biketseke̱. 6 Ka irä jiye kuna ta, sa te sa yaka ki̱ ji sherke̱ je biketse ra sä rä duäkwa̱. Ata sa te ji sherke̱ Säkeklä wikblu ki̱ je biketse ra sa̱ se̱rmi kseka, ñakäi sä ssërmi baa. 7 Iwa rä sa te ji sherke̱ sa yaka ki̱ biketseke̱ ra, je rä sa̱ kju̱atkäke̱ Säkeklä ra. Je rä ka sa̱ je̱k jäwa̱ Säkeklä ka̱wei yika ki̱ka, ñakäi ka sa̱ ia̱ io̱nak. 8 Jekäi mane wa se̱r dä sa yaka ki̱ ji sherke̱ ja̱mi ra, ka jewa ia̱ Säkeklä ssënak bäi. 9 Jekäi bas dä ka se̱nak kuna ji̱a sa yaka ja̱mi, ata Säkeklä wikblu ja̱mi, ikuna Säkeklä wikblu se̱r dä bas ja̱rka ra. Jekäi yi wa̱ ka Cristo wikblu kuna ra, ka je rä ije cha kuna. 10 Ata Cristo katke bas ja̱rka ra, jera bas yaka rä dulewa̱ ji yakei wakble kju̱ei, jeiräta bas wikblu rä kseka sä rä wabiketsaleksa̱ wämo ye ki̱ka. 11 Jekäi ikuna Jesús shki̱wa̱kka̱ni dulewa̱ wa sha̱na je wikbluí se̱r dä bas ja̱rka ra, jera je Cristo shki̱wa̱kka̱ni dulewa̱ wa sha̱na je te ñaebä bas yaka duäkwa̱ ia̱ se̱ne me̱mini iwikblu se̱nak bas ja̱rka oloi ja̱mi. 12 Jekäi el wa, sa pakana ji̱a ji wa̱k, ata ka je rä sa yaka te kuna, sa̱ se̱naklä sa yaka ki̱ isherke̱ käi kuna. 13 Ka irä jiye kuna ta, ikuna bas se̱rke̱ sa yaka ki̱ isherke̱ käi ra, bas dä duäkcha̱wa̱. Ata ikuna iwikblu oloi ja̱mi bas te sa yaka ki̱ isherke̱ wawe̱ weikawa̱ ra, bas se̱rmi ji̱a. 14 Jekäi biköle wäsika̱nak Säkeklä wikblu wa̱, jewa rä Säkeklä yabala. 15 Ka irä maikäi kuna ta, ka bas ia̱ wikblu sä kukäkwa̱ patkenakni etäbä kicha suane wa̱ je rä deleksa̱ kuna, ata wikblu sä kukäk iyabala ye je ne deksa̱ bas ia̱ rä, je ne oloi ja̱mi sa a̱rke̱: “¡Abba, Papá” ni rä! 16 Iwikblu te sä ktei sheke̱ña saje wa wikblu ra ñara, sä rä Säkeklä yabala ni. 17 Jekäi sä rä iyabala ra, jera ñakäi sä rä däli ukä kukäk wa, Säkeklä däli ukä kukäk wa, ñakäi ikukäkña Cristo ra, ikuna Cristo wakei ra sä weikanaña ra. Je rä sä oloi kanakläka̱ iwakei ra. 18 Ata yie ibiketse sä weikarke̱ jí ke̱i ska je ja̱mi ji baawa̱ si̱ kjayir mar sa̱ ja̱mi ka je pakanak bäi. 19 Ka irä maikäi kuna ta, ji yöleksa̱ te Säkeklä yabala kjayirmi ki̱ssëte pjoo. 20 Jekäi ji yöleksa̱ rä kololewa̱ ji ka wata wa̱, ka je o̱ne rä iwakei ki̱ ishena jekäi ki̱ka kuna, ata je rä ikukäkwa̱ ne te je wá̱ rä, ite ibiketsa 21 ji yöleksa̱ bakanamiksa̱ itso̱ kololewa̱ tjabanakcha̱wa̱ je yika, idäkläwa̱ña bakleksa̱ baa Säkeklä yabala ra. 22 Jekäi sa̱ wa̱ iju̱ñer ji biköle yöleksa̱ u̱rte etka yebä, ñakäi etka yebä ji dälär ssërte iia̱ alaklä wa duäksa̱ yaba ki̱ dälär käi, dami ji̱a jira kje. 23 Ka je rä ji yöleksa̱ ebä te kuna. Ata ñakäi saje wa Säkeklä wikblu ta me̱le sa̱ ia̱ jile wä säkätä käi, jewa u̱rte sa wakwa je̱r ska, sa te iki̱ssëte pjoo sä kolonakläwa̱ Säkeklä yabala ye, sa yaka bakanakläksa̱ je bala na. 24 Jekäi sa̱ tsa̱tkenaksa̱ rä sa̱ wa̱ ji ki̱ssäklä. Ata ji juena e̱ná ki̱ssë sa te, ka je shtä rä ji ki̱ssë kuna. Ka irä jiye kuna ta, ­¿yibä te ji juena e̱ná ki̱ssëmi ji̱a na? 25 Ata sä te ji ka juerba je ne ki̱ssëke̱ rä ra, sa te iki̱ssëmi pjoo ka shtirile ta. 26 Je su̱ta iwikblu te sa̱ tsa̱tke ka sä rä täki ta ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, ji kinak sa̱ wa̱ jishtä isherke̱ käi, ka je ia̱ sa̱ je̱r ko̱ne. Ata iwikblu wakei te sä ktei sheke̱ u̱leka̱ ka yirka̱ sa̱ ia̱ kte wà. 27 Jekäi sa̱ je̱rike su̱akksa̱, je wa̱ ji sherke̱ iwikblu ki̱ ju̱ñer. Ka irä jiye kuna ta, je te sä sikii wa ktei sheke̱ Säkeklä ki̱ ji shena je ja̱mi. 28 Sa̱ wa̱ iju̱ñer mane wa wa̱ Säkeklä shka̱l wa ia̱, ale sä kile iwa̱ wata ye wa ia̱, ji biköle o̱r dä ji bäi o̱naklä ye. 29 Ñakäi Säkeklä wa̱ ju̱ñele kja wa ebä biketsaba ite manenaksa̱ jishtä iyaba rä käi. Je rä ije däkläwa̱ ñaje̱keta wa chu̱li̱i̱ kibi keklä ye. 30 Jekäi je biketsaleba iwa̱, jewa kia ite. Jekäi je kile wa wabiketsaksa̱ ite wämo ye; jekäi je wabiketsaleksa̱ wämo ye wa oloi kaka̱ ite. 31 ¿Jini jera sa te je she na? Ikuna Säkeklä rä saje wa ra, jera ¿yi ia̱ ji o̱rmi saje wa ukä ja̱mi na? 32 Ije wa̱ ka iwakei yaba si̱ kjeo̱ne kuna, ata je ma̱ksa̱ ite sä biköle bata ki̱ka ra, ¿maikäi ka je wa̱ sa̱ ia̱ ji biköle me̱nakña kjermita ije ra na? 33 ¿Yibä te sä kolole Säkeklä wa̱ wa kjatiemika̱ na? Ñera Säkeklä ne rä sa wabiketsäkksa̱ wämo ye rä. 34 ¿Yibä te ijewa wabiketsemi buka̱nak rä na? Ñera Jesucristo ne duawa̱ rä. Ka je ebä kuna, ata ñakäi je ne shki̱naka̱ni katke Säkeklä jula wämo kja̱ne saje wa ktei shäk rä. 35 ¿Yibä ia̱ sa bala butsa̱nakmi Cristo wa̱ sa̱ shka̱l yika na? ¿Weikane ia̱ na, je̱r iane e̱e̱na ia̱ na, sälwi su̱ne ia̱ na, bäli ia̱ na, ka je̱k pajiäklä ta ia̱ na, ji däläna ia̱ na, espada ia̱ na? 36 Je rä jishtä iyöle katke käi: “Ka̱raa ba kju̱ei yewa̱ sá kota̱na tulä mar; sá rä biketsa̱leksa̱ jishtä oveja tso̱ kja iktäklä ska käi.” 37 Ata je biköle ki̱ saje wa rä tu̱nakka̱ e̱e̱na si̱, ale sa̱ shka̱li̱bläk oloi ja̱mi. 38 Ka irä jiye kuna ta, yie ibiketse, duewa̱ iräle, se̱ne kseka iräle, ángel wa iräle, jile tsa̱ku̱i wa iräle, ji jira iräle, ji dämi ji̱a iräle, ji täkili ta wa iräle, 39 ji ka̱sha̱a̱ ki̱ wa iräle, ji ja̱r ka̱mii ska wa iräle, ji saka yöleksa̱ iräle, ji a̱ni ia̱ ka sa bala butsa̱nak Säkeklä wa̱ sa̱ shka̱l saje wa Säkekewaí Jesucristo oloi ja̱mi je yika.

Romanos 9

1 Yie ji she iyina si̱ Cristo ja̱mi, ka yis ka̱yuä kuna, ji ssërke̱ yis je̱r ska je te yis ktei sheke̱ña isu̱ak ye Säkeklä wikblu sikina ja̱mi, 2 je rä yis je̱r iarke̱ e̱e̱na, yis je̱r ja̱mi sä dälärke̱ del ye. 3 Jekäi yis ssërke̱ rä yis wakei ne weikanowa̱pa rä bala butsäle Cristo yika yis el wa, yis yështä wa yis yaka ska jewa säkei ye. 4 Jewa rä Israel wa. Jewa ne kolole Säkeklä wa̱ iyabala ye rä. Jewa ne ia̱ ioloi baa kjayile rä. Jewa ne ra ikablele ñaia̱ rä. Jewa ne ia̱ ika̱wei me̱le rä. Jewa ne rä ji rä kja̱nei o̱nak wawa̱k wa rä. Jewa ne ia̱ Säkeklä kablele ji wa̱k rä. 5 Jewa ne ká wa rä sa kalí wa rä, jewa ne ja̱mi Säbäkäkksa̱ yaka bitele rä. Ije ne rä Säkeklä Ji Biköle Tsa̱ta rä, kjeiyinak bäi jekjeyemi rä. Amén. 6 Ka irä Säkeklä wa̱ ji yile shirinawa̱ kuna, ata iwa rä sa̱ ko̱le Israel wa ye kalabe rä ka Israel wa si̱ kuna, 7 ñakäi Abraham batala kalabe rä ka iyäbeila si̱ kuna. Ata ite isha rä: “Isaac ne ja̱mi ba batala kirmi rä.” 8 Je wà rä ka sä rä Säkeklä yabala sä rä manele yäbeila ki̱ka kuna, ata yabala ko̱le Säkeklä kablele ki̱ka jewa ne shtao̱le ibatala ye rä. 9 Ka irä jiye kuna ta, ikabla te isha rä jikäi: “Jí ke̱i wà yis däni, je ra Sara rä yaba ta.” 10 Ka irä je ebä kuna. Ata ñaebä Rebeca buklunaka jäiyi eklabä ra, ale sa ká Isaac ra, 11 jera ka je yabala ko̱rba yika, ka ijewa wa̱ ji o̱rba bäi iräle yakei iräle ra, iyina iia̱ rä: “Ikibi dämiwa̱ itsi̱se̱k kjanaklä ye.” Je rä io̱naklä ji ye wata Säkeklä wa̱ sä biketsale kolonak ebä ki̱ka, ka je rä sa te ji we̱ ki̱ka kuna, ata iwa̱ sä kile ki̱ka. 13 Je rä jishtä iyöle katke käi: “Jacob shka̱li̱bla yis te, ata Esaú dokoitsa yis te.” 14 Jekäi ra, ¿jini sa te ishe na? ¿Baishe Säkeklä rä ji ka wämo kuna wa̱ ta na? ¡Ka irä jekäi kuna! 15 Ka irä jiye kuna ta, Moisés ia̱ ite isha rä: “Yis je̱r bäi shäke̱, yibä ia̱ yis je̱r bäi shäke̱ käi. Ñakäi yis je̱r shka̱rke̱, yibä ra yis je̱r shka̱rke̱ käi.” 16 Je ne ki̱ka ka je rä sa wakwa ki̱ isher ki̱ka kuna, sa wakwa chichar ki̱ka kuna, ata je rä Säkeklä ale je̱r bäi shäk sa̱ ia̱ ebä ne ki̱ka. 17 Jekäi kte yöle ska iyile Faraón ia̱ rä: “Jí ne ye yie ba kuka rä, je rä yis wa̱ yis täkili kjashäklä ba ja̱mi, je rä yis kie bata yinaklä ka̱ biköle ska.” 18 Jekäi Säkeklä je̱r bäi shäke̱ yi ra ije̱r bäi shakle käi, ñakäi yi je̱r doloi tewa̱kle ite käi, je je̱r doloi tewe̱ke̱ ite. 19 Ata ba te ishemi yis ia̱: “Jekäi irä ra, ¿jiye ite nui ja̱we̱ke̱ ji̱a sa̱ ki̱ka rä na? Ñera ¿yi ia̱ ije ki̱ ji sherke̱ o̱nak wätkermi na?” 20 Ata yie ishe, ¿yibä ba rä, je te Säkeklä kúke jekäi rä na? Baishe jile yönak te ishemi iyuäk ia̱: “¿Jiye ba te yis yua jikäi rä ni na?” 21 ¿Ata ka u̱ yaka yuäk ia̱ ka̱ kuna je u̱ yakabä wà u̱ yuäklä wao̱nak bäi si̱ ye na, ñakäi isaka yuäk wao̱nak kjermita ye na? 22 Bäräle Säkeklä te ikju̱atkawa̱ kjashakle, ñakäi itäkili wà sa̱ je̱r ku̱akle ki̱ka ite u̱ ikju̱atkewa̱k tso̱ iwa̱ weikanakwa̱, jewa katabla ji̱a ta̱i rä, 23 iwa̱ iji baawa̱ si̱ wà sa̱ je̱r ku̱aklä, ki̱ka ite je kjasha u̱ ije̱r bäi shäklä wa ia̱. Jewa tso̱ yolole kja iwa̱ oloi kanakka̱. 24 Jewa ne rä saje wa rä, ale kile iwa̱, ka je rä Judío wa sha̱na ebä kuna, ata ka Judío kuna wa sha̱na ñaebä. 25 Je rä jishtä Oseas ska ite ishe käi: “Ka yis cha kuna wa, jewa kiemi yis te yis cha wa ni, ka shka̱li̱blenak kuna yi wa̱ wa, jewa kiemi yis te yis wa̱ shka̱ta wa ni.” 26 Ñakäi mai iyile ijewa ia̱: “Ka bas dä yis cha wa kuna ni, jeska ijewa kirmi ‘Säkeklä kseka yabala ni.’ ” 27 Ñakäi Isaías te Israel batala ktei sha täkii: “Israel yäbeila kuna rä däyë kse̱i kjekla ra, elkjebä tsa̱tkermiksa̱ rä. 28 Ka irä jiye kuna ta, Säkekewa wa̱ ji yile o̱nak, je we̱ mar plaa ite täkili wà ka̱jiska.” 29 Je rä jishtä Isaías te ji sha ña̱la wätsa̱kba käi: “Guardia wa tsa̱ku̱i ku̱ ke sa batala ju̱ota̱napa elkje ra, sa ianacha̱wa̱ rä jishtä Sodoma wa käi, sä weikanacha̱wa̱ rä Gomorra wa käi.” 30 Jera ¿jini sa te ishemi na? Ka Judío kuna wa wa̱ wabiketsaneksa̱ wämo ye ka yolone kuna, jeiräta ijewa donawa̱ wabiketsaneksa̱ wämo ye ja̱mi, je rä wabiketsaneksa̱ wämo ye ji biketse etkabä wà, je ja̱mi. 31 Jekäi Israel wa te ka̱wei sä wabiketsanakläksa̱ wämo ye yula, ata ka iwa̱ iko̱ne. 32 ¿Jiye na? Je rä ka iwa̱ iyolone rä ji biketse etkabä wà ki̱ka, ata ite iyula rä biketsale je dämiksa̱ rä ji we̱ wà ki̱ka. Jekäi ijewa klasku tkenacha̱wa̱ ale jak sa klasku tkenaklä je ja̱mi, 33 jishtä iyöle katke käi: “Issö, yis te Sión ska jak sa klasku tkenaklä, jak sa̱ ja̱wa̱kbäklä, je tkewa̱, ata yi te je biketsa ra je ka äinakwa̱ kuna.”

Romanos 10

1 El wa, yis je̱r ska issërke̱, ñakäi yis ka̱ kiäke̱ Säkeklä ia̱ ijewa ki̱ka, je rä ijewa tsa̱tkenakläksa̱. 2 Yis te ijewa su̱a iyina si̱ ijewa te Säkeklä kja̱nei we̱ke̱ pjoo, ata ka je̱r ko̱le kuna iwa si̱ ia̱. 3 Iwa rä Säkeklä te sa wabiketseksa̱ wämo ye ka je ia̱ ijewa je̱r ko̱ne, ata ite imabla su̱a iwakwa oloi ja̱mi iwabiketsanakläksa̱ wämo ye. Jekäi ka ijewa ñajäwa̱ Säkeklä te sa wabiketseksa̱ wämo ye, je wà wabiketsanakksa̱ wämo ye. 4 Jekäi Cristo rä ka̱wei wawe̱ e̱nakläwa̱, je rä biköle yi te ije biketsa wa wabiketsanakläksa̱ wämo ye. 5 Iwa rä sa wabiketsanakläksa̱ wämo ye ka̱wei oloi ja̱mi, je yua Moisés te jikäi: “Yi te jekäi iwawa̱ ra, je se̱rmi je oloi ja̱mi.” 6 Ata sa wabiketsanakläksa̱ wämo ye ji biketse etkabä oloi ja̱mi, je te jikäi ishe rä: “Ke isha ma je̱r na: ‘¿Yibä mika̱ju̱ ka̱jöir ska na?’ —je rä iwa̱ Cristo tsa̱klätéwa̱ni— 7 iräle: ‘¿Yibä minawa̱ju̱ ka̱ ja̱r ka̱mii ska na?’ ” —je rä iwa̱ Cristo tsa̱klätéka̱ sä dulewa̱ wa ska. 8 Ata ¿jibä sha ite?: “Kte tso̱ rä ma ja̱mi alemana, bä kjäbata ska, ñakäi ma je̱r ska.” Je kte ne rä ji biketse etkabä ktei wapauta̱nak sá wa̱ rä. 9 Je rä ba te isheka̱ bä kjäbata wà Jesús ne rä Säkekewa ni ra, ñakäi ba te ibiketse ma je̱r na Säkeklä te ishki̱wa̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na ni ra, ma tsa̱tkermiksa̱. 10 Ka irä maikäi kuna ta, sa̱ je̱r ska sa te ibiketse, je rä sa wabiketsanakläksa̱ wämo ye. Sä kjäbata wà sa te isheke̱ka̱, je rä sa̱ tsa̱tkenakläksa̱. 11 Iyöle te ishe rä: “Biköle yi te ije biketsa wa ka äinakcha̱wa̱ kuna.” 12 Ka irä maikäi kuna ta, Judío wa irä, Griego wa irä, jewa rä ka kju̱awa kju̱awa kuna. Ata ije ne rä sä biköle Säkekewaí rä. Je te ji we̱ke̱ baa si̱ ije a̱netsäk wa biköle ia̱. 13 Ka irä jiye kuna ta: “Biköle yi te Säkekewa a̱netseke̱ ikie wà, jewa rä tsa̱tkenakksa̱.” 14 Ata yi wa̱ ka ije biketsane ra, ¿maikäi jewa ia̱ ia̱netsarmi na? Ñakäi yi wa̱ ka ije ktei ssële ra, ¿maikäi jewa te ibiketsemi na? Ñakäi ka iktei wapaktäk ta ra, ¿maikäi jewa te iktei ssëmi na? 15 Ñakäi ¿maikäi je ktei wapauta̱nami ka yi patkene ra na? Je rä jishtä iyöle katke käi: “Bäije kte baa bata shäk wa klä rä.” 16 Ata ka biköle wa̱ kte baa dälätsane kuna. Je rä jishtä Isaías te isha käi: “Säkekewa ¿yibä te ji yile sa̱ wa̱ je kuka iyina ye na?” 17 Jekäi sa te ji biketseke̱ etkabä rä sa te kte ssë wà. Je ssë sa te rä Cristo ktei pakarke̱ wà. 18 Ata yie ichake, ¿baishe ra, ka ijewa wa̱ je ssëne na? Ñera je ssa ite. “Ka̱biköle ska ijewa ktä ssëna demi, ji sha ite demi ishäkä wätkenawa̱ kje.” 19 Ata yie ichake: ¿Je wa̱ ka Israel wa je̱r ko̱ne na? Ñera säkätä Moisés te isha rä: “Kju̱awa ka ji ye kianak kuna wa, je wà yis te bas kju̱atkewe̱mi. Yis te ka je̱r ta kuna wa, je wà bas wätji̱we̱mi.” 20 Ñakäi Isaías ka suane ishäk: “Ka yis yuläk kuna wa, jewa te yis ku̱a; Ka yis ktei chakäk kuna wa, jewa ia̱ yis je̱k kjasha.” 21 Ata Israel wa sha ite rä: “Día kalabe yis jula tkacha̱ ka yis dälätsäk kuna wa ia̱, ka yis ktä ssäk kuna wa ia̱.”

Romanos 11

1 Je ne ki̱ka yie ichake, ¿baishe, Säkeklä te iwakei cha wa tulaksa̱ na? ¡Ka irä jekäi kuna! Ñera yis rä ñaebä Israel wa, Abraham batala, Benjamín ditsei wä wa. 2 Säkeklä wa̱ iwakei cha wa ju̱ñele kja iwa̱, jewa ka tuluneksa̱ kuna. ¿Ata ka bas wa̱ jiräni kte yöle te Elías pake rä ju̱ñer na? Ale ite Israel wa kjatia Säkeklä ia̱: 3 “Säkekewa, ijewa te ba wa̱ kolole jile bata shäk wa ye jewa ktacha̱wa̱, ñakäi jile däläwa̱klä ba ia̱ je mia̱tkawa̱. Yis ebä ne a̱ta̱na ji̱a kseka rä. Jeiräta ijewa ñajaka̱ kja yis ktäkwa̱ ñaebä.” 4 Ata jiräni Säkeklä te ije kuka rä na?: “Yis wa̱ itso̱ ji̱a kolole siete mil ka ñajäklenewa̱ kuna köchöwä ki̱ka Baal wäja̱mi.” 5 Je su̱ta jir da Säkeklä wa̱ kolole wa tso̱ ji̱a iwakei je̱r bäi sha ki̱ka. 6 Jekäi je̱r bäi she ki̱ka irä ra, jera ka irä ji we̱ ki̱ka kuna. Ata ikuna rä jile we̱ ki̱ka ra, je̱r bäi she rä ka je̱r bäi she si̱ kuna. 7 ¿Jera maikäi irä na? Ji yula Israel wa te, ka je ko̱ne iwa̱. Ata kolole Säkeklä wa̱ wa te je ku̱a. Ata isaka je̱r doloi tenacha̱wa̱, 8 jishtä iyöle katke käi: “Säkeklä te ijewa iawa̱cha̱wa̱ ka ka̱ ta ji̱a, ka wä wajuer ta ji̱a, ka kukä wassër ta ji̱a dami ji̱a jira kje.” 9 Ñakäi David te ishe: “Ijewa ñayäke̱ ebä manenoksa̱pa iwäbutrewa̱kwa̱, ikukäkcha̱wa̱ ja̱ma käi, ijolonewa̱kcha̱wa̱, iweikäkcha̱wa̱ nui ki̱. 10 Iwä tuinowa̱pa ka iwä wajuenaklä ji̱a, ijewa tsi̱bata bunowa̱pa maitjä.” 11 Jera yis te ichake, ¿baishe ijewa klasku tkenacha̱wa̱ rä ijolonacha̱kläwa̱ ye na? ¡Ka irä jekäi kuna! Tsa̱na ra ijewa shirinacha̱wa̱ bata ki̱ka ka Israel wa kuna ia̱ tsa̱tkeneksa̱ deksa̱. Je rä je wa̱ ijewa kju̱atkewa̱klä. 12 Ikuna ijewa shirinacha̱wa̱ bata ki̱ka ka̱jiska wa bluna tulaka̱, ñakäi ijewa weikanacha̱wa̱ ki̱ka ka Israel wa kuna bluna tulaka̱ ra, je tsa̱ta si̱ ijewa dewa̱ni kalabe ra sä blurmi. 13 Jekäi yis te ishe bas ka Israel wa kuna ia̱, yis dä Jesús ktei bata shäk ka Israel wa kuna ia̱. Je ki̱ka je yis wa̱ kja̱nei o̱nak je oloi keka̱ yis te, 14 je rä maikäi ra yis wa̱ yis ditsei wä wa kju̱atkewa̱kläka̱pa je wà yis wa̱ ijewa manele tsa̱tkäkläksa̱pa. 15 Jekäi ikuna Israel wa tulunaksa̱ bata ki̱ka Säkeklä je̱r bäinani ka̱jiska wa ra, jera ijewa kinawa̱ni ra, ¿ka je rä ijewa shki̱naka̱ni dulewa̱ wa sha̱na käi na? 16 Jekäi ikuna iwä säkätä rä sikina ra, jera ñakäi iyaka wätule ekta kalabe rä sikina. Ñakäi kal ñak kicha rä sikina ra, jekäi ijula rä ñaebä. 17 Ñakäi ikuna ijula manele klashäleksa̱ jewa itäri ska ba rä Olivo ka̱niki̱ka tkenawa̱, banawa̱ña je ñak kicha ja̱mi, idiä baa ja̱mi ra, 18 ke ma je̱k ssaka̱ ijula saka tsa̱ta. Ikuna ba je̱k ssäke̱ ra, ma je̱r ja̱nopa, ka ba oloi ja̱mi kal ña̱k se̱r dä kuna, ata je ñak ne oloi ja̱mi ba se̱r dä. 19 Ba te le ishemi: “Je ijula klashäleksa̱ rä yis ne tkenakläwa̱ je itäri ska” ni. 20 Je rä iyina si̱. Ijewa wa̱ ka ji biketsane etkabä ki̱ka iksha tulaksa̱ rä. Ata ba te ji biketsa etkabä ki̱ka ba rä tkelewa̱. Je ki̱ka ke ma je̱k ssaka̱, ata bä suanopa. 21 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä wa̱ ka je ijula si̱ janewa̱ bitaba ra, je wa̱ ñaebä ka ba janakwa̱ bitaba. 22 Ba ku̱ Säkeklä rä je̱r bäi, ñakäi irä sä kpäk därërë je biketsö. Ale jololecha̱wa̱ wa kpa ite därërë, ata ije je̱r dä bäi ba ia̱, ikuna ba chatkawa̱ ije̱r dä bäi ja̱mi ra. Ata ka jekäi kuna ra, ba rä tenakksa̱ ñaebä. 23 Ñaebä ikuna ijewa ka se̱ne ji̱a ka ji biketsale etkabä käi ra, ijewa tkermiwa̱ni ikalí ja̱mi. Je rä Säkeklä rä täkili ta ijewa tkäkwa̱ni spa̱na ki̱ka. 24 Ka irä jiye kuna ta, ba rä teleksa̱ Olivo ka̱niki̱ka ska, je ne tkenawa̱ni Olivo bäi ja̱mi rä, ata ka jekäi iwe̱ rä kuna, jekäi ra tjabana ijula si̱ tkercha̱miwa̱ni ikalí ja̱mi rä. 25 Jekäi el wa, ka bas ñassäkläka̱ kuna ki̱ka, yis kiana bas je̱r ku̱ak kte blelewa̱ wà. Je rä Israel wa moska ianacha̱wa̱ je̱r ta därërë, ma rämi bikökje ka Israel wa kuna kolole biköle dewa̱julu kje. 26 Jekäi Israel wa biköle tsa̱tkermiksa̱ jishtä iyöle katke te ishe käi: “Säbäkäkksa̱ bitämi Sión ska. Ji ka bäi kuna tse̱ ju̱emi ite Jacob ki̱ka. 27 Je ne rä yis kabläke̱ ijewa ra, mika̱ ijewa nui tsa̱ju̱ami yis te ra rä.” 28 Jekäi kte baa bata ki̱ka ijewa ianacha̱wa̱ Säkeklä bolki wa ye bas däkläwa̱ kju̱ei, jeiräta sä rä kolonak ki̱ka ijewa rä shka̱ta ikalí wa kju̱ei. 29 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä te ji me̱ irä ite sä kie irä, je rä ka tse̱nakju̱mi kuna mik a̱ni. 30 Mikle ra bas dä ka Säkeklä ktä ssäk kuna; ata jira bas ia̱ ije̱r bäi sha, je rä ijewa wa̱ ka iktä ssëne kuna ki̱ka. 31 Jekäi ñakäi jira ijewa rä ka iktä ssäk kuna, je wà ije̱r bäi shäklä bas ia̱, kjepa ije̱r bäi shäklä ijewa ia̱. 32 Jekäi Säkeklä te sä biköle iawa̱cha̱wa̱ ka iktä ssäk kuna, ije̱r bäi shäklä biköle ia̱. 33 E̱e̱na si̱ Säkeklä wa̱ ji baa si̱ irä, ka̱biketse irä, ji ju̱ñe irä tso̱ rä. Ji biketsaleksa̱ iwa̱, je ia̱ ka yi a̱ni je̱r ko̱nak. Ji we̱ ite käi, ka je däk sa̱ je̱r na. 34 “¿Yi rä je̱r ko̱le Säkekewa je̱rikä ia̱ rä na? ¿Yi rä delewa̱ ije ia̱ jile shäk ye rä na? 35 ¿Yibä te ji ma̱ säkätä iia̱ iwa̱ ji ma̱klä sa̱ ia̱ nui ki̱ka käi rä na?” 36 Ka irä jiye kuna ta, ji biköle datse̱ rä ije ne ska, ije ne oloi ja̱mi, ije ne ia̱. ¡Ije ne ia̱ oloi kaneka̱ döksa̱pa jekjeyemi rä! ¡Amén!

Romanos 12

1 Jekäi el wa, Säkeklä je̱r bäi sha sa̱ ia̱ ki̱ka, yie bas pake bas yaka tuläkksa̱ jishtä ji me̱leka̱ kseka käi, sikina, Säkeklä wäbätsäklä bäi. Je ne rä bas te ikja̱nei we̱ si̱ rä. 2 Ke bas ñadulawa̱k jira ji tso̱ ja̱mi, ata bas je̱rikäke̱ spa̱na ja̱mi bas ñamanewo̱ksa̱ni. Je ne ra ji sherke̱ Säkeklä ki̱ te bas je̱r ku̱emi rä, ji rä bäi käi, ji rä kianak käi, ji rä deleksa̱ bäi käi. 3 Ji me̱le yis ia̱ wà yie bas biköle ia̱ ishe ekla ekla, ke bas je̱k biketsa bas dä bakleka̱ju̱ bäi si̱ ni. Ata wë je je̱k biketsöksa̱ tsa̱na bikö Säkeklä wa̱ bas ia̱ ji biketse etkabä bala pa̱le je ja̱mi. 4 Jekäi sa yaka wäjienaklä rä chu̱li̱i̱, ata je kalabe ka wao̱r dä ñaebä kuna. 5 Jekäi ñaebä saje wa rä chu̱li̱i̱, jewa dewa̱ rä ekla yaka yebä Cristo ja̱mi, wäjielewa̱ ñara. 6 Jekäi ji wa̱klä tso̱ sa̱ wa̱ kju̱awa kju̱awa me̱le ije̱r bäi shäke̱ ja̱mi. Sa̱ ia̱ ime̱le sä ktäklä jile bata shäk ye ra, sa̱ ku̱ ji shö bikö sa ia̱ ji biketsar etkabä ja̱mi; 7 sa saka tsa̱tkäklä ra, sa̱ ku̱ itsa̱tkö; sa paktäklä ra, sa ku̱ sa paktö; 8 sa saka täkiwa̱klä ra, sa̱ ku̱ itäkiwo̱; jile ma̱klä sa saka ia̱ ra, sa̱ ku̱ imo ka kjele ta kuna; sa saka wäsikäklä ra, sa̱ ku̱ je wo̱ tsa̱na; sa̱ je̱r bäi shäklä ra, sa̱ ku̱ je wo̱ je̱r baa wà. 9 Bas ñashka̱li̱blö ka kje yile ebä kuna, ji yakei wakble dokoitsalewa̱, ji bäi ebä kololewa̱, 10 ñashka̱li̱blele ekla ekla ñaje̱keta wa käi; ñadälätsalewa̱, sa saka biketsale sa wakwa tsa̱ta; 11 ji shena o̱nak tsa̱na, je wa̱k ka ka̱niblele ta kuna, je̱r ssële täkii, o̱le Säkekewa ia̱ käi, 12 ssële a̱naa ji ki̱ssäk, weikane katabläk je̱r baa wà, chatkelewa̱ ka̱kiäk itkenawa̱ ye, 13 sä sikii wa ki̱ jile shena ra, ijewa tsa̱tkäk; sa saka kiäkwa̱ je̱r baa wà. 14 Bas kukäkwa̱ weikanak wa ia̱ ji bäi shö o̱nak. Ji bäi shö o̱nak ijewa ia̱, ata ke ijewa shaksa̱ iweikanowa̱pa. 15 Bas ssëno a̱naa ssënak a̱naa wa ra, ñakäi bas ji̱o ji̱ak wa ra, 16 ssële ñara etka yebä, ka je̱k ssële ta sa saka tsa̱ta, ata je̱r ssële bäi emana wa ra. Ke bas je̱k biketsa ka̱biketsäk ta̱i ni. 17 Yi te ji yakei wakbla ba ukä ja̱mi, je ukä ja̱mi ke ji yakei wakbla nui ki̱. Bas ñajöksa̱ se̱nak wämo biköle wäna. 18 Bas ku̱ ji wo̱ tsa̱na biköle se̱naklä bitaba bas da, bikö bas ia̱ io̱r käi. 19 Bas dikäla, ke bas ku̱ yi kukawa̱ nui ki̱, ata je jöwa̱ Säkeklä kju̱atkäklä ira. Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke: “Yis ne rä sä kukäkwa̱ nui ki̱ rä; yis ne te je nui kpemi rä.” Jekäi Säkekewa te ishe rä. 20 Ata “bäli te bä bolki ktawa̱ ra, ichewo̱, ñakäi ije̱r banawa̱ ra, itiö. Ba te jekäi iwá̱ ra, je wà ba te ije wäktä mawe̱miksa̱ äine wà.” 21 Ke ji yakei tu̱noka̱pa ba ki̱ka. Ata ji bäi ne wà ba tu̱noka̱pa ji yakei ki̱ka rä.

Romanos 13

1 Biköle ñajöcho̱wa̱ ka̱wei ta bakleka̱ wa yika. Ka irä jiye kuna ta, ka̱wei ta wa ka kuna ka patkele Säkeklä wa̱ käi. Ata ijewa tso̱ rä kolole Säkeklä wa̱. 2 Je ne ki̱ka yi te ka̱wei ta wa ka ktä ssë ra, je rä ite ji kolole Säkeklä wa̱ ne ka ktä ssë rä. Jekäi yilé wa̱ ka iktä ssëne ra, jewa te weikane kiemika̱ je̱k ki̱ka. 3 Jekäi ji wäkiri wa tso̱ rä ji bäi wa̱k wa ka suawa̱k kuna, ata ji yakei wakbläk wa ne suawa̱k. ¿Ba ki̱ sa suawe̱ ka̱wei ta wa te ka sher na? Jera ba ku̱ ji bäi ebä wo̱. Jera je ki̱ ba kjeiyirmi. 4 Ka irä jiye kuna ta, ije rä Säkeklä kja̱nei wa̱k kianak bäi ba ia̱. Ata ba te ji yakei wakbla ra, ba suanopa. Je rä ka ije espada shkä rä kje ka wata käi kuna ki̱ka. Ije rä Säkeklä kja̱nei wa̱k sä kukäkwa̱ ji yakei wakble ki̱ buka̱nak. 5 Je ki̱ka bas kiana ñajäkcha̱wa̱ ije yika, ka je rä ite bas kpemi ebä ki̱ka kuna, ata ñakäi ka bas je̱r ssënaklä nui ta ye. 6 Je ne bata ki̱ka bas te inaklä kirke̱ ka̱wei ja̱mi je tju̱eke̱ rä. Je rä ijewa rä Säkeklä kja̱nei wa̱k wa ki̱ka. Jekäi ijewa te je ebä ne kja̱nei we̱ke̱ rä. 7 Biköle ia̱ imo jishtä ishena me̱nak käi; mane te inaklä kieke̱ ka̱wei ja̱mi ra, je tju̱ak iia̱ käi; mane te inaklä bäkeke̱ me̱nak ra, je ma̱k iia̱ käi; mane yika sa kiana suanak ra, je yika suanak käi; mane kiana oloitsanak ra, je oloitsäk käi. 8 Ke bas nui kuka yi a̱ni ra, ata ñashka̱li̱ble ne rä sa̱ nui del dä. Ka irä jiye kuna ta, yi te isaka shka̱li̱bla ra, je te ka̱wei wawá̱. 9 Ka irä maikäi kuna ta, iyile: “Ke ma manena, ke sa ktawa̱, ke ba jakbla, ke sa saka däli tkenak ma ja̱mi,” je iräle sa pakale ji wa̱k saka iräle, je ñak rä jikäi: “Ba saka shka̱li̱blö jishtä ba wakei je̱k shka̱l käi.” 10 Sa̱ ñashka̱l da, ka sa̱ wa̱ ji o̱nak yakei sa saka ukä ja̱mi. Je ne ki̱ka sa̱ wa̱ sa saka shka̱l da, je rä sä te ka̱wei wawá̱. 11 Jekäi bas ku̱ je wo̱, bas wa̱ jibä rä o̱nak ke̱i dewa̱ ju̱ñer ki̱ka; je rä bas tso̱ käpelecha̱wa̱ jewa shki̱naklä horaí dewa̱. Ka irä jiye kuna ta, jira sa̱ tsa̱tkenakläksa̱ sika̱nawa̱ kja alemana si̱, ale sa te Jesús biketsa säkätä ra ike̱i sher ji̱a, je katäbäka. 12 Ka̱ tuinawa̱ kja aleji̱a; ka̱ñir dawa̱ kja irä. Je ne ki̱ka sa̱ ku̱ ji we̱ ka̱tuil na jöwa̱, ata sa̱ ku̱ ka̱ oloi je̱k tsa̱tkäklä je jiöcho̱wa̱. 13 Saje wa shkö tsa̱na, jishtä ka̱piana shke käi, ka se̱nak kuna diyëë käi, ka̱wakbläk di kabika käi, ka se̱nak kuna ka̱wakblewa̱k käi, ji äina tker sa̱ ja̱mi ka wätkelewa̱ ta käi, ka se̱nak kuna kju̱atkäk käi, je̱r ki̱ ñaianak käi. 14 Bäi si̱ ra bas ñapajiöni Säkekewa Jesucristo wà. Ata ke bas ku̱ ibiketsa maikäi ra sa te ji tkerke̱ sa̱ yaka ja̱mi je we̱mi.

Romanos 14

1 Manele ka täki ta ji biketsäk etkabä ke biketsaksa̱ yakei. Ata ka je rä sa̱ ñakju̱atkewa̱klä ji biketse kju̱ei. 2 Je rä manele te ibiketse ji biköle rä kata̱nak, ata ka täki ta ji biketsäk etkabä te jile wä ebä käte. 3 Ji kätäk, je ku̱ ji ka kätäk kuna ke dokoitsa. Ñakäi ka ji kätäk kuna, je ku̱ ji kätäk ke wabiketsa yakei, Säkeklä wa̱ je rä kilewa̱ ñaebä ki̱ka. 4 ¿Yi ba rä je te kju̱awa kjanaklä wabiketseksa̱ rä na? Ata iblui ne wa̱ iju̱ñer ikjanaklä kiar iräle kai iräle. Ata je kiarmi bäi Säkekewa rä täkili ta itsa̱tkäk idäkläwa̱ bäi ki̱ka. 5 Manele te ibiketse día manele rä bäi si̱ isaka tsa̱ta. Ata isaka te ibiketse día biköle rä ñaebä. Ata sa kiana iwabiketsäk ekla ekla jiräni sa wakwa ia̱ ra irä käi. 6 Yi te día manele dälätse ra, je te iwe̱ke̱ rä Säkekewa ia̱. Ñakäi yi te ji käte ra, je te iwe̱ke̱ rä Säkekewa ia̱, je ki̱ ite wekte sheke̱ Säkeklä ia̱ ki̱ka. Ñakäi yi rä ka ji kätäk kuna ra, je we̱ke̱ ite rä Säkekewa ia̱, jekäi je te ñaebä wekte sheke̱ Säkeklä ia̱. 7 Iwa rä saje wa mane a̱ni ka se̱r dä sa wakei je̱k ia̱ kuna. Ñakäi ka mane a̱ni duäwa̱ rä iwakei je̱k ia̱ kuna. 8 Jekäi sa̱ se̱rke̱ ji̱a kseka ra, je rä sa̱ se̱naklä Säkekewa ia̱. Ñakäi sä duawa̱ ra, sä duawa̱ rä Säkekewa ia̱. Jekäi kseka iräle dulewa̱ iräle sä rä Säkeklä cha. 9 Jí ne ye Cristo duawa̱ shki̱naka̱ni kseka rä: je rä ije däkläwa̱ sä dulecha̱wa̱ wa irä sä kseka wa irä jewa Säkekewaí ye. 10 Jekäi rä ra, ¿jiye ba te ba el wabiketseksa̱ rä na? Ñakäi, ¿jiye ba te ba el dokoitse rä na? Ata sä biköle rä jäklenakwa̱ Säkeklä wa̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska. 11 Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: “Yis dä kseka, je ne wà Säkekewa te ishe, biköle ñajäklämiwa̱ köchöwä ki̱ka yis wäja̱mi, biköle te ishemika̱ yis dä Säkeklä.” 12 Jekäi jeska sä biköle je̱k ktei shämi ekla ekla Säkeklä ia̱. 13 Je ne ki̱ka ke sa̱ ñaktei wabiketsaksa̱ ji̱a. Ata jikäi ibiketsöksa̱ rä: ka yie 's el wäbutrewe̱, ka je̱ ishiriwe̱. 14 Jekäi Säkekewa Jesús ja̱mi yis wa̱ iju̱ñer, yis je̱r ku̱a ite, ka ji kuna iale ñá käi iwakei je̱r wà. Ata ibiketsäk jile rä ñá käi, je ia̱ ra irä jekäi. 15 Jekäi bä yäkäke̱ wà ba te ba el je̱r iawa̱wa̱ ra, ka ba wa̱ io̱ne ñashka̱li̱ble ja̱mi. Ba el ki̱ Cristo rä dulewa̱ ke je weikawa̱ bä yäkäke̱ wà. 16 Jekäi ke bas ku̱ ji wa̱k ji rä bas ia̱ ra bäi je yinaklä yakei. 17 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä gobierno rä ka ñanak yanak kuna, ata je rä ji wämo, ji bitaba, ji a̱naa Wikblu Sikina ja̱mi. 18 Sa te jekäi Cristo kja̱nei wá̱ ra, je te Säkeklä ssëwe̱mi a̱naa, ñakäi ditsä te je shemi bäi. 19 Je ki̱ka sa̱ je̱k tso̱ksa̱ ji rä sa̱ se̱naklä bitaba ñara je wa̱k, ji rä sa̱ ñaki̱wäjiäkläwa̱ etka yebä je wa̱k. 20 Ke Säkeklä shka̱ble weikawa̱ sä yäkäke̱ ebä bata ki̱ka. Iyina si̱ ra, ji biköle rä sikina; ata yi te ji katá je wà ite manele wäbutrawa̱ ra, je ne rä yakei rä. 21 Bäi si̱ ra, ke ji wa̱k sä el wäbuta̱nakläwa̱, ji yaka käte wà iräle, vino ye wà iräle, jile saka wà iräle. 22 Ba te ji biketsa etkabä je biketsö ba wakei je̱k ia̱ Säkeklä wäkata ska. Bäije yi ka je̱k ju̱neksa̱ wabiketsanakksa̱ ji biketsa ite je rä wämo ni bata ki̱ka rä. 23 Ata yi te ibiketse botkä je wà ite ikatawa̱ ra, je ki̱ ibuka̱nami. Ka irä jiye kuna ta, ka iwa̱ io̱ne ji biketse etkabä wà kuna ki̱ka. Ji biköle wá̱ sa te ka ji biketse etkabä wà kuna ra, je rä nui ta.

Romanos 15

1 Je ki̱ka saje täki ta wa ka̱wä ta ka täki ta wa ia̱ ji ssërke̱ nui ta käi ra je katabläk, ata ka ji wa̱k kuna sa wakei ebä ssënakläpa bäi. 2 Ekla ekla saje wa kiana ji we̱ bäi wà sa saka ssëwa̱k bäi iki̱wäjienaklä. 3 Ka irä jiye kuna ta, ñaebä ka Cristo wa̱ io̱ne iwakei wäbatsa käi. Ata jishtä iyöle katke käi: “Ba yile sälwii ba shäk wa wa̱ je ja̱naka̱ yis ki̱ka.” 4 Jekäi ji yöle ka̱mikle, je yöna rä saje wa paktäklä. Jekäi sa chatkawa̱ ra, sa̱ je̱r pableke̱ kte yöle te ra, sa̱ je̱r ku̱emi ji tso̱ sa̱ wa̱ ki̱ssënak te. 5 Jekäi Säkeklä sa̱ je̱r ssëwa̱k chatkäkwa̱, sa̱ je̱r pabläk je ku̱ bas ia̱ imo̱pa bas je̱rikäklä etka yebä jishtä Jesucristo je̱rikä käi. 6 Je rä bas wa̱ saje wa Säkekewaí Jesucristo Kekläí iKá kjeishäklä ñara yileka̱ etka yebä. 7 Jekäi bas ñakiöwa̱ jishtä Cristo te bas kiawa̱ käi, Säkeklä oloi kanakläka̱. 8 Jekäi yie ishe bas ia̱, Cristo dewa̱ rä tene shkiri ta wa kjanaklä ye, ji rä Säkeklä ia̱ ra iyina si̱ je wetsäk, ikablele sa ká wa ia̱ je kjashäk iyina si̱ irä, 9 ñakäi ka Judío kuna wa wa̱ Säkeklä oloi käkläka̱ ije̱r bäi sha ijewa ia̱ ki̱ka, jishtä iyöle katke käi: “Je ne ki̱ka yie bä kjeishemi ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa sha̱na, ñakäi yie ba kie ksetsemi.” 10 Ñakäi ietkä te ishe: “Ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa, bas ssëno a̱naa ije cha wa ra ñara.” 11 Ñakäi ietkä rä: “Ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa, bas ku̱ Säkekewa kjeishö bäi, sä ditsei wä biköle wa, jewa ku̱ ioloi köka̱pa.” 12 Ñakäi Isaías te ietkä she: “Isaí yäbei ekla dämiwa̱, je ne je̱kämika̱ ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa patkäk rä. Ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa je̱r blämi ije ja̱mi.” 13 Säkeklä sa̱ wa̱ biketsanak, je ku̱ bas pshiwo̱pa ssëne a̱naa wà, ssëne baa wà bas te ji biketse dami etkabä ska, bas wa̱ ji däke̱ ki̱ssäklä bäi si̱ Wikblu Sikina täkili ja̱mi. 14 Bas yis el wa, yie ibiketse iyina si̱ bas wa̱ rä ji bäi ne tso̱ bäi, bas dä ka̱ju̱ñe ta biköle, ñakäi bas ia̱ ñaparurdawa̱. 15 Jeiräta yie ji yua maile därërë ka suale ta je rä bas je̱r ja̱nakläni jeska. Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä te yis ia̱ ji ma̱, 16 je wà yis dewa̱ Jesucristo kja̱nei wa̱k ye ka Judío kuna wa ia̱, yis wa̱ Säkeklä wa̱ kte baa tso̱ je wakja̱nei wa̱klä chui ye. Je rä ka Judío kuna wa däkläwa̱ jile me̱nak Säkeklä ia̱ ye kianak iwakei ki̱, siki tele Wikblu Sikina wà. 17 Yis je̱k ssäke̱ Cristo Jesús ja̱mi Säkeklä wa̱ ji o̱le ki̱ka. 18 Ka irä jiye kuna ta, yis ssër sualewa̱ ji pakäk, ata etkabä ne pakeke̱ yie rä, je rä ji o̱le Cristo wa̱ yis oloi ja̱mi ka Judío kuna wa ñajächa̱kläwa̱ Säkeklä ktä dälätsäk, yis wa̱ ji yile ji o̱le bata ki̱ka, 19 täkili ta ta̱i ijuenaklä ye, ji ka su̱le sa̱ wa̱ käi, Säkeklä wikblu täkili oloi ja̱mi. Jekäi yie Cristo ktei baa shaksa̱ biköle ia̱ Jerusalén ska irä ipája̱mi irä ma rä Ilírico ska kje. 20 Jekäi yie ibiketsaté yis me kte baa bata shä mai ka Cristo kie yirba shtä ska, je rä ka yis wa̱ ju yuäkläka̱ kju̱awa wa̱ ju ñak tkelewa̱ e̱ná ki̱ka kuna, 21 ata jishtä iyöle katke käi: “Yi ia̱ ka ije rä bata yile kuna wa wäji̱atkermi; Yi wa̱ ka kte ssële kuna wa je̱r ko̱rmi.” 22 Je bata ki̱ka yis wätkenawa̱ ta̱i ka 'sdenemi bas ska. 23 Ata jira jí ke̱i sha̱na ka ka̱ ta ji̱a yis wa̱ ikja̱nei wa̱klä, ñakäi año kja ta̱i skaté yis ssëna pjoo minak bas ska, 24 je ki̱ka mika̱ yis maju̱mi España ska ra, yie ibiketsa kjäkju̱ bas kja̱ne bas su̱ak. Jeska sa̱ ñasu̱a bäi e̱ná ra, bas te yis tsa̱tke jile wà yis minakläju̱. 25 Ata jira yis maju̱ Jerusalén, sä sikii wa ki̱ma̱k jile wà. 26 Iwa rä Macedonia wa irä Acaya wa irä je̱r ssëna inaklä patkäkmi Jerusalén ska sä sikii wa sha̱na ka jita wa tso̱ ia̱. 27 Ijewa je̱r ssëna je wa̱k rä ijewa rä nui ta ijewa ra ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, ka Judío kuna wa ia̱ Judío wa däli wikblu iá shtä rä deleksa̱ña. Je ki̱ka ijewa ka̱wä ta Judío wa tsa̱tkäk däli yaka iá wà. 28 Jera mika̱ yis te je wakja̱nei wá̱ e̱ná ra, yie ji patkele je cha̱mi e̱ná ijewa ia̱ ra, jera yis maju̱mi España ska. Jera yis dama kjä bas su̱ak. 29 Yis wa̱ iju̱ñer mika̱ yis demi ba ska ra, yis dämiju̱ rä tsa̱tkele ta̱i Cristo je̱r bäi shäke̱ sa̱ ia̱ je wà. 30 El wa, saje wa Säkekewaí Jesucristo ki̱ka, ñakäi ñashka̱li̱ble Säkeklä wikblu oloi ja̱mi ki̱ka, yie bas pake chichanakña yis da, ka̱kiäk yis ki̱ Säkeklä wäkata ska, 31 yis wetsanakläksa̱ Judea ska ka kte ssäk kuna wa yika, ñakäi Jerusalén ska ji tso̱ yis wa̱ me̱nak sä sikii wa ia̱ je kukäklä ijewa wa̱ je̱r baa wà, 32 je rä Säkeklä ki̱ ishena ra yis däklämi bas ska ssële a̱naa, je̱räk bas sha̱na. 33 Säkeklä sa̱ je̱r ssëwa̱k baa, je ku̱ bas biköle wapeblöpa. Amén.

Romanos 16

1 Sä kuta Febe, je rä ale tapanak Cencrea ska wa tsa̱tkäk, je ktei sheke̱mi yie bäi bas ia̱, 2 bas wa̱ ije kiäkläwa̱ je̱r baa wà, Säkekewa ja̱mi, jishtä sä sikii wa rä kinakwa̱ käi, ñakäi bas wa̱ itsa̱tkäklä jile sherke̱ ije ki̱ka je wà. Ka irä jiye kuna ta, ije wa̱ ditsä chu̱li̱i̱ tsa̱tkele ta̱i; yis tsa̱tkele iwa̱ ñaebä. 3 Cristo Jesús kja̱nei wa̱kña yis da Priscila irä, Aquila irä, jewa ia̱ bas te ishe yie ichakami. 4 Ijewa ñatulaksa̱ kuli tenak tulämi yis kju̱ei. Ka yis ebä te wekte she kuna ijewa ia̱, ata ka Judío kuna wa tapanak eyaka eyaka wa kalabe te isheke̱ ñaebä. 5 Ñakäi bas te ñatapawa̱k ijewa ju ska wa ia̱ ishe yie ichakami. Bas te yis el shka̱ta Epeneto ia̱ ishe yie ichakami. Ije ne rä jile wä säkätä käi Cristo ia̱ Acaya ska rä. 6 Bas te María ia̱ ishe yie ichakami. Ije rä shka̱blele ta̱i bas bata ki̱ka. 7 Bas te Andrónico irä Junias irä ia̱ ishe yie ichakami. Ijewa rä yis saka wa, ñaebä yis da wätelewa̱ña. Ijewa ne rä Jesús ktei bata shäk wa ia̱ ra palei ta bäi rä, ñakäi Jesús biketsäk yis wätsa̱kba rä. 8 Bas te Amplias ia̱ ishe yie ichakami. Ije rä shka̱ta yis wa̱, ije rä Säkekewa ja̱mi ki̱ka. 9 Urbano, ale Cristo kja̱nei wa̱kña sá ra irä, yis wa̱ shka̱ta Estaquis irä, jewa ia̱ bas te ishe yie ichakami. 10 Bas te Apeles ia̱ ishe yie ichakami. Ije rä mablele su̱le bäi Cristo ja̱mi. Ñakäi bas te ishe Aristóbulo wa ia̱ yie ichakami. 11 Bas te yis saka kie Herodión ia̱ ishe yie ichakami. Bas te Narciso ska wa manele rä Säkekewa ja̱mi wa ia̱ ishe yie ichakami. 12 Bas te Trifena irä Trifosa irä ia̱ ishe yie ichakami. Jewa rä shka̱bläk Säkekewa ia̱. Ñaebä bas te ale shka̱ta sa̱ wa̱ Pérsida ia̱ ishe yie ichakami ni. Je rä shka̱blele ta̱i Säkekewa ia̱. 13 Bas te Rufo ia̱ ishe yie ichakami ni. Je rä kolole Säkekewa ia̱. Ia̱mi chakami yie; je rä yis a̱mi ñaebä. 14 Bas te Asíncrito irä, Flegonte irä, Hermas irä, Patrobas irä, Hermes irä, ñakäi sa el wa tso̱ ijewa ra irä jewa ia̱ ishe yie ichakami ni. 15 Bas te Filólogo irä, Julia irä, Nereo irä, ikuta irä, Olimpas irä, biköle sä sikii wa tso̱ ijewa ra irä jewa ia̱ ishe yie ichakami ni. 16 Bas ñachakö ñawäjalassë wämo wa. Tapanak eyaka eyaka Cristo ja̱mi wa biköle te bas chakami. 17 El wa, yie ishe bas ia̱, yie bas pake se̱nak je̱r ki̱i̱ sa bala butsäk, sä wäbutrewa̱k kte kju̱awa wà ka ale bas pautäle ja̱mi kuna, jewa yika. Jewa yika bas ñabutsö tulömi. 18 Ka irä jiye kuna ta, ijewa käi wa te ka Cristo saje wa Säkekewaí kja̱nei we̱ si̱ kuna, ata iwakwa ñabäli ebä kja̱nei we̱ke̱ ite rä. Jekäi ijewa ktäke̱ baa, sä kjeisheke̱ ite ta̱i, je wà ite ka je̱r ta wa wäyueke̱. 19 Jekäi bas te Säkeklä ktä dälätsa, je palei kjaju̱ ju̱ñenak biköle wa̱. Je ki̱ka yis ssëna a̱naa bas ki̱ka. Ata yis ki̱ bas shena rä je̱r ko̱le ji bäi ia̱, ata ka je̱r ko̱le ji yakei ia̱ kuna. 20 Säkeklä sa̱ je̱r ssëwa̱k baa te plaa ebä Satanás wätuemiwa̱ bas klä niki̱ka. Saje wa Säkekewaí Jesús je̱r bäi shöpa bas ia̱. 21 Timoteo, shka̱bläk yis daña, je te bas chakami. Ñakäi yis saka wa Lucio irä, Jasón irä, Sosípater irä, jewa te bas chakami. 22 Yis Tercio jí äyë yuäk Pablo ia̱, je te bas chakami Säkekewa ja̱mi. 23 Gayo te bas chakami. Ije te ka̱ ma̱ yis ia̱ iju ska, ñakäi tapanak wa biköle ia̱. Erasto, jí jukläyäkä wäkiri ia̱ inaklä bläk irä, ñakäi sä el Cuarto irä, jewa te bas chakami. 24 Saje wa Säkekewaí Jesucristo je̱r bäi shöpa bas biköle ia̱. Amén. 25 Ale täkili ta bas jäkläkwa̱ därërë kte baa yinak yis wa̱ je ja̱mi, Jesucristo ktei wapautäle je ja̱mi, ñakäi kte blelewa̱ ka ju̱ñenakwa̱ kuna sa̱ ke̱i etkä etkä bakle skaté kjayile je ja̱mi, 26 je kjayina jira, je pakale jile bata shäk wa wa̱ iwa̱ iyöle ska, sä ditsei wä biköle wa ñajächa̱kläwa̱ ji biketsäk etkabä, jishtä Säkeklä se̱nak jekjeye wa̱ sa pakale iwa̱k käi, 27 je Säkeklä eklabä ka̱biketsä ta, je ne oloi kanoka̱pa sa̱ ke̱i etkä etkä rami, Jesucristo oloi ja̱mi. Amén.

1 Corintios 1

1 Pablo kile Cristo Jesús ktei bata shäk ye Säkeklä ki̱ jekäi ishena ki̱ka, je te sä el Sóstenes da jí äyë yue mar, 2 bas ñatapawa̱k Säkeklä ia̱ Corinto ska wa ia̱, siki tele Cristo Jesús ja̱mi wa ia̱. Jewa rä kile däkwa̱ sikii ye, bena ka̱ biköle ska saje wa Säkekewaí Jesucristo a̱netsäk ikie wà, jewa ra ñara. Ijewa irä saje wa irä Säkekewaí ije rä. 3 Jekäi Säkeklä saje wa Ká irä Säkekewa Jesucristo irä je̱r bäi shöpa bas ia̱, jewa ku̱ bas je̱r ssëwo̱pa baa. 4 Ka̱raa yis te wekte sheke̱ yis Kekläí ia̱ bas ki̱ka, Säkeklä je̱r bäi shä deksa̱ bas ia̱ Cristo Jesús ja̱mi ki̱ka. 5 Je rä ji biköle ska bas blunaka̱ ije oloi ja̱mi kte bena wà, ñakäi ka̱ju̱ñe bena wà ki̱ka. 6 Je wà ijuena Cristo ktei yile bas sha̱na je rä iyina si̱. 7 Je ne ki̱ka ka bas ki̱ Säkeklä te ji me̱ mane shtä a̱ni sher kuna ji̱a, bas te Säkekewa Jesucristo kjayirke̱ ki̱ssëke̱ pjoo dälei ja̱mi. 8 Jekäi ije te bas kukemiwa̱ ma rä ibata jekje, je wà ka ji a̱ni nui ja̱nakläka̱ kuna bas ki̱ Säkekewa Jesucristo däke̱ni día í wà. 9 Säkeklä rä ji wa̱k bulee. Je ne wa̱ bas kile wäjienakwa̱ iyaba Jesucristo saje wa Säkekewaí ra ñara rä. 10 El wa, yis te bas pakeke̱ saje wa Säkekewa í Jesucristo kie oloi ja̱mi, ji pakäk ñassëta, ka ñabalabutsäk kuna, ata se̱nak ñara etka yebä je̱rikä ta ñaebä, jile biketsä ta ñaebä. 11 Yis el wa, je rä bas palei sha yis ia̱ Cloé saka wa te, bas sha̱ manele kju̱atkäke̱ ñara ni. 12 Iwa rä biköle bas te isheke̱ kju̱awa kju̱awa. Ekla te ishe “Yis dä Pablo ja̱mi,” iel, “Apolos ja̱mi,” iel, “Cefas ja̱mi,” iel, “Cristo ja̱mi.” 13 Jera ¿Cristo rä bala butsäle na? ¿Pablo ne wätenaka̱ cruz ja̱mi bas säkei ye rä na? ¿Bas wäoka̱na rä Pablo kie ja̱mi na? 14 Yie wekte sheke̱ Säkeklä ia̱, ka yis wa̱ bas mane a̱ni wäoka̱ne ki̱ka, ata Crispo irä Gayo irä ebä wäukewa̱ yis te rä. 15 Je ki̱ka ka yi a̱ni wa̱ ishäklei ije̱k wäokle rä yis kie ja̱mi ni. 16 Ata ñaebä Estéfanas ju ska wa, jewa wäokle rä yis wa̱. Jeska ki̱ta yie isaka wäukewa̱ iräle ka ju̱ñer yis wa̱. 17 Jekäi ka Cristo wa̱ yis patkene sä wäukewa̱k, ata kte baa bata ne shäk, ka je kte rä sa wakwa ka̱biketsä wà kuna, ka cruz pake ianakläwa̱ ka kianak kuna käi. 18 Iwa rä sä weikanakcha̱wa̱ wa ia̱ ra, cruz pake rä ka wata, ata sa̱ tsa̱tkenakksa̱ wa ia̱ ra, je rä Säkeklä täkili. 19 Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: “Yis te ka̱biketsäk wa ka̱biketse weikemiwa̱. Yis te je̱r ta wa wa̱ ji ju̱ñer ju̱emiksa̱.” 20 Jera, ¿me ka̱biketsäk wa re na? ¿Me ka̱wei wà ñayöle wa re na? ¿Me jí ke̱i ska ji tso̱ pakäk wa re na? ¿Ka irä Säkeklä te ka̱jiska ka̱biketse iawa̱wa̱ ka wata ye na? 21 Iwa rä Säkeklä rä ka̱biketsäk ta̱i, je ki̱ka ka iwa̱ ka̱ me̱ne ka̱jiska wa ia̱ idäkläwa̱ iwakei ja̱mi iwakwa ka̱biketsä wà, ata Säkeklä je̱r ssëna bäi ibiketsäk wa tsa̱tkäkksa̱ je kte wapauta̱nake̱ ssër ta ka wata oloi ja̱mi. 22 Ka irä maikäi kuna ta, Judío wa te rä jile we̱ ijuenaklä ye ne kieke̱ rä, Griego wa te rä ka̱biketse ne yuleke̱ rä. 23 Ata sá te rä Cristo wäteleka̱ cruz ja̱mi ne ktei wapakteke̱ rä. Judío wa ia̱ ra je rä dokona, ka Judío kuna wa ia̱ ra, je rä ka wata. 24 Ata sä kile wa, Judío wa iräle Griego wa iräle, jewa ia̱ ra Cristo ne rä Säkeklä täkili rä, ika̱biketse rä. 25 Jekäi Säkeklä wa̱ ji tso̱ ssër ta ka wata käi, je rä wata ditsä cha tsa̱ta. Ñakäi Säkeklä wa̱ ji tso̱ ssër ta ka täki ta käi, je rä täkili ta ditsä cha tsa̱ta. 26 Je ki̱ka el wa, bas kile Säkeklä wa̱ biketsö bas ku̱. Ka bas chu̱li̱i̱ rä ka̱biketsä ta kuna ka̱jiska wa ia̱ ra, ka chu̱li̱i̱ rä oloi ta wa kuna, ka chu̱li̱i̱ rä ko̱le bakleka̱ wa käi kuna. 27 Ata ji rä ka̱jiska wa ia̱ ra ka wata, je ne kuka Säkeklä te iwa̱ ka̱biketsäk wa äiwa̱cha̱kläwa̱ rä, je su̱ta ji rä ka̱jiska wa ia̱ ra ka täki ta, je ne kuka Säkeklä te iwa̱ täkili ta wa äiwa̱cha̱kläwa̱ rä. 28 Säkeklä te ji rä ka̱jiska wa ia̱ ra emana käi dokoitsalewa̱ käi kuka, ñaebä ji rä ka säkei ta kuka ite, je wà iwa̱ ji rä säkei ta weikäkläwa̱, 29 ka yi a̱ni je̱k ssäklä iwäna. 30 Ije ne oloi ja̱mi bas dewa̱ Cristo Jesús ja̱mi rä. Je ne mata̱na Säkeklä te sa̱ ia̱ sa̱ ka̱biketse ye, sä wabiketsanakläksa̱ wämo ye, sä siki tewa̱k ye, sä bäkäkksa̱ ye rä. 31 Je rä io̱naklä iyöle te ishe käi: “Yi je̱k ssakle ra, je je̱k ssöpa rä Säkekewa ne wà.”

1 Corintios 2

1 Je ne ki̱ka el wa, yis dasta̱na Säkeklä ktei blelewa̱ bata shäk bas ia̱ ra, ka yis wa̱ iyine kte ssërta baa shtä wà iräle, sa wakwa ka̱biketsä wà iräle kuna. 2 Ka irä jiye kuna ta, yis katke bas sha̱na ra, yis te ibiketsaksa̱ ka jile saka pakäk kuna, ata Jesucristo ebä pakäk, ije wäteleka̱ cruz ja̱mi je ebä pakäk. 3 Yis se̱na bas sha̱na ja̱lma̱lewa̱, sualewa̱, paju̱leka̱. 4 Yis te ji sha, yis te sa pakta, je rä ka kte sa̱ je̱r ki̱wa̱k shtä sa wakwa ka̱biketse ja̱mi kuna, ata kjayile Säkeklä wikblu te ji we̱ wà, ñakäi ji täki ta wà. 5 Je rä ka bas wa̱ ditsä ka̱biketsä biketsäklä kuna, ata bas wa̱ Säkeklä täkili ne biketsäklä. 6 Jeiräta delewa̱ kja bäi wa sha̱na sá te ka̱biketse därërë pakeke̱, ata je ka̱biketse ka bitele rä jira tso̱ wa ska kuna, jira oloi ta wa ska kuna, jewa wätuir kate kja ki̱ka. 7 Ata sá te rä Säkeklä ka̱biketse blelewa̱ ne pake rä. Je rä ki̱kolewa̱, biketsale Säkeklä wa̱ sa̱ ke̱i etkä etkä bakle yikaba, je rä saje wa oloi kanakläka̱. 8 Je ia̱ jí ke̱i ska oloi ta wa mane a̱ni ka je̱r ko̱ne, ata je ku̱ ijewa je̱r kuo̱pa ra, ka ijewa wa̱ Säkekewa oloi ta baa si̱ wäteneka̱ kuna cruz ja̱mi. 9 Ata je rä jishtä iyöle katke käi: “Ji ka su̱le kuna sa̱ wa̱ sä wäbala wà, ji ka ssële kuna sa̱ wa̱ sä kukä wà, ji ka biketsale kuna sa̱ wa̱ sa̱ je̱r ska, je ne tso̱ e̱ná Säkeklä wa̱ yolole ishka̱li̱bläk wa ia̱ rä.” 10 Ata je wà Säkeklä te sä wäji̱atkewa̱ iwikblu oloi ja̱mi, iwikblu rä ji biköle su̱akksa̱ ki̱ka, Säkeklä je̱rike e̱e̱na su̱akksa̱ kje. 11 Ka irä maikäi kuna ta, ¿yibä wa̱ ji tso̱ sa̱ je̱r ska ju̱ñer na? Ata sä wikblu katke sa wakei ja̱mi ebä wa̱ je ju̱ñer dä. Je su̱ta yi a̱ni wa̱ ka Säkeklä wa̱ ji biketsale ju̱ñer, ata Säkeklä wikblu ebä wa̱ je ju̱ñer dä. 12 Jekäi ka saje wa wa̱ ka̱jiska ji wikbluí kolone kuna, ata ale wikblu dar Säkeklä ska. Je rä je oloi ja̱mi sa̱ je̱r ko̱naklä ji me̱le Säkeklä wa̱ sa̱ ia̱ kjermita je ia̱. 13 Je ne pakeke̱ sá te rä, ka je rä kte wapautäle ditsä ka̱biketse shtä wà kuna, ata je rä kte wapautäle Säkeklä wikblu wa̱ shtä wà. Jekäi ji rä wikblu iá pake sá te rä ji rä wikblu iá ja̱mi. 14 Yi dami ji rä sä wakwa del ja̱mi ra, je ki̱ Säkeklä wikblu wa̱ ji tso̱ ka kiar, ije ia̱ ra je rä ka wata ki̱ka. Ka je ia̱ ije̱r ko̱nak, je wabiketsarke̱ksa̱ rä ji rä wikblu iá ebä wà ki̱ka. 15 Jekäi yi dami ji rä wikblu iá ja̱mi ra, je ia̱ ji biköle wabiketsarmiksa̱, jeiräta ka yi a̱ni ia̱ ije wabiketsanakksa̱. 16 Je rä ka maikäi kuna ta, “¿Yibä wa̱ ji ni Säkeklä je̱rikäke̱ ju̱ñer na? ¿Yi ia̱ ije pauta̱nami na?” Ata saje wa wa̱ Cristo je̱rike ne tso̱ rä.

1 Corintios 3

1 El wa, yis se̱na bas ska ra, ka yis ia̱ ji yir bas ia̱ jishtä ji she ji rä wikblu iá ja̱mi wa ia̱ ji she käi, ata yis te ji sha bas ia̱ rä jishtä ji she ji rä yaka iá ja̱mi wa ia̱ ji she käi, jishtä Cristo ja̱mi yabala ji̱a wa ia̱ ji she käi. 2 Yis te bas ia̱ tsu diä ma̱ yanak, ka ñanak därërë shtä kuna, ka bas ia̱ ikolorba ki̱ka. Je su̱ta jira ka bas ia̱ io̱rba. 3 Je rä bas dami ji̱a ji rä yaka iá ja̱mi ki̱ka. Iwa rä bas sha̱na je̱r ki̱ ñaiane irä kju̱atke irä tso̱. Jekäi ra ¿ka irä bas dami ji rä yaka iá ja̱mi na? ¿Ka irä bas dami rä jishtä ditsä dami käi na? 4 Je rä, manele te ishe, “Yis dä Pablo ja̱mi,” iel te ishe, “Yis dä Apolos ja̱mi.” ¿Ka jera bas ktäke̱ rä ditsä te ji she käi na? 5 Jera ¿yibä Apolos dä na? Ñakäi ¿yibä Pablo rä na? Ñera ijewa rä kjanaklä wa ebä, jewa ne oloi ja̱mi bas te ji biketsa etkabä rä. Ijewa te iwe̱ rä jiräni Säkekewa te ima̱ iia̱ o̱nak käi. 6 Yis te itkama̱, Apolos te diklä tka iki̱; ata Säkeklä ne te ije̱wa̱ rä. 7 Jekäi itkäkma̱ iräle diklä tkäk iki̱ iräle, jewa rä kje, ata Säkeklä ije̱newa̱k ne rä ibäi si̱ rä. 8 Jekäi itkäkma̱ iräle, diklä tkäk iki̱ iräle, jewa rä ñaebä, ata ekla ekla to̱rmi ishka̱bla ja̱mi. 9 Jekäi sá rä shka̱bläk Säkeklä ra wa, ata bas dä ka̱ watkele kja Säkeklä ia̱, ñakäi ju yöleka̱ Säkeklä ia̱. 10 Säkeklä je̱r bäi shäke̱ ja̱mi yis ia̱ ime̱na ikja̱nei wa̱klä. Jekäi yis te ju ñak wäkukäk tkawa̱, jishtä ju yuäk bäi si̱wa̱ te ju yue käi. Je bata ki̱ka kju̱awa te ju yue kate. Ata ekla ekla ku̱ isu̱opa tsa̱na jishtä iju yuäte je bata ki̱ka rä käi. 11 Ka irä jiye kuna ta, ka yi a̱ni ia̱ ju ñak wäkukäk saka tkenakwa̱, ata ale tkelewa̱ kja ebä. Je ne rä Jesucristo rä. 12 Iku̱na yilé te ju yueke̱ka̱ je iña̱k wäkukäk bata ki̱ka, oro wà käi, inaklä yaka wà käi, jak babaa wà käi, kal wà käi, sök kä wà käi, tala kä ssi̱l wà käi ra, 13 jishtä ishka̱bla juermi ekla ekla, je rä idíaí dewa̱ ra ijuermiwa̱ atjä ki̱ka, je rä yökö wà ikjayirmi ki̱ka. Jekäi ekla ekla shka̱ble mabler su̱rmi yökö wà, ijuenaklä jishtä ishka̱bla rä käi. 14 Yi shka̱bla ju yuäkka̱ ka weikanewa̱ ra, je to̱rmi. 15 Ata yi shka̱bla dälänawa̱ ra, je rä ije ji wá̱ weikanawa̱. Iwakei rä tsa̱tkenakksa̱, ata je rä jishtä yökö che̱ ja̱we̱ käi. 16 Ata ¿ka bas wa̱ iju̱ñer bas dä Säkeklä temploí, ñakäi Säkeklä wikblu se̱r dä bas ja̱rka ni na? 17 Jekäi yi te je Säkeklä temploí weikawa̱ ra, Säkeklä te je wakei weikemiwa̱, je rä Säkeklä templo rä sikii ki̱ka. Jera je ne rä bas dä. 18 Ke yi a̱ni je̱k wäyua. Bas sha̱ manele te ibiketse irä ka̱biketsä ta jí ke̱i ska ra, je je̱k jöwa̱ ka iwa̱ ji ju̱ñer käi, idäkläwa̱pa ka̱biketsäk si̱ ye. 19 Ka irä jiye kuna ta, ka̱biketse jí sa̱ ke̱i ska rä ka wata Säkeklä wäna, jishtä iyöle katke käi: “Ije te ka̱biketsäk wa kukemiwa̱, iwakwa ñawäyuäke̱ ebä wà.” 20 Ñakäi ietkä rä: “Säkekewa wa̱ iju̱ñer ka̱biketsäk wa je̱rike rä ka wata.” 21 Je ne ki̱ka ke yi a̱ni je̱k ssaka̱ ditsä ebä wà. Ka irä jiye kuna ta, biköle rä bas cha, 22 Pablo iräle, Apolos iräle, Cefas iräle, ka̱jiska iräle, se̱ne kseka iräle, duewa̱ iräle, ji jira iräle, ji däke̱ ji̱a iräle. Je biköle rä bas cha, 23 ñakäi bas dä Cristo cha, ata Cristo rä Säkeklä cha.

1 Corintios 4

1 Jekäi biköle ku̱ ibiketsö sá rä Cristo kjanaklä wa, Säkeklä ji blelewa̱ je wakja̱neiwa̱k wa. 2 Jekäi ji wakja̱neiwa̱k wa kiana iwawa̱k bulee ekla ekla. 3 Yis ktei wabiketseksa̱ bas te iräle, sä ktei wabiketsäkksa̱ wa te iräle ra, ka je rä jishtä kuna yis ia̱. Ñera yis wakeibä jibä ka je̱k ktei wabiketsäkksa̱. 4 Jekäi yis je̱r ska issër ka yis dä nui ta ji ki̱ka käi, ata ka je ebä ki̱ka yis wabiketsanakksa̱ wämo ye. Ata Säkekewa ne rä yis wabiketsäkksa̱ rä. 5 Je ne ki̱ka ke bas ku̱ sä ktei wabiketsaksa̱ ka ike̱i däwa̱ba yika, ata iki̱ssöpa ma rä Säkekewa däke̱ni kje. Je te ka̱ yee na ji tso̱ blelewa̱ jemiksa̱ ka̱ oloika, ñakäi ite jiye wata sa̱ wa̱ ji o̱le je ki̱tse̱ ju̱emi juenakwa̱. Jera Säkeklä te sä kjeishemi ekla ekla ji ki̱ ite sä kjeishe käi. 6 El wa, yis te Apolos irä yis wakei irä ja̱mi ji pake, je rä bas ñadulawa̱klä sá ja̱mi, ka ji shäk kju̱awa ka kte yöle ja̱mi kuna. Je rä bas mane a̱ni ka je̱k ssäklä ekla kju̱ei, ata iel kukäkwa̱ diekjela kuna. 7 Ka irä jiye kuna ta, ¿yi te bas oloi kaka̱ sa saka tsa̱ta rä na? ¿Ji tso̱ bas wa̱ ka me̱le bas ia̱ käi rä na? Ata bas ia̱ irä me̱le ra, ¿jiye bas ñassä bas wakwa te je tsa̱ käi rä na? 8 Issër bas wakwa ia̱ ra ji sherke̱ bas ki̱ tso̱ e̱ná bas wa̱ käi, bas bluna tulaka̱ e̱ná käi, bas dewa̱ kja sa̱ tsa̱ku̱i ye käi, ata ka sá rä delewa̱ña sa̱ tsa̱ku̱i ye. Säli bas döwa̱pa si̱ sa̱ tsa̱ku̱i wa ye sá däkläwa̱ña sa̱ tsa̱ku̱i wa ye bas da. 9 Iwa rä yis ia̱ issër sá Jesús ktei bata shäk wa jaksa̱ Säkeklä te kjayinak ibata ska, jishtä tululeksa̱ kota̱nakcha̱wa̱ wa käi. Sá ianacha̱wa̱ kje jile su̱nakbä käi ka̱jiska wa wa̱, ángel wa wa̱ irä ditsä wa̱ irä. 10 Sá rä ialewa̱ ka je̱r ta wa käi Cristo bata ki̱ka, ata bas ssër dä je̱r ta wa käi Cristo oloi ja̱mi. Sá rä ja̱lma̱lecha̱wa̱, ata bas dä täkii. Bas dä ibäi si̱wa̱ wa, ata sá rä dokoitsalecha̱wa̱ wa. 11 Mikle bite rä jira kje sá wa̱ bäli ssëleté je̱r ssi̱ne ssëleté, ka sa je̱k pajiäklä ta, sá rä bukle ta̱i, ka sá ju ta, 12 sá shka̱bläke̱ därërë sá wakwa jula wà. Sá yirke̱ yakei ra, sá te ji bäi sheke̱ o̱nak ijewa ia̱. Sá kolorcha̱ke̱wa̱ weikanak ra, sá te je katableke̱. 13 Sá ki̱yörke̱ ra, sá te je kúkeke̱ je̱r bäi wà. Sá rä tululeksa̱ ka̱ boroi ye ka̱jiska wa wa̱, ji ju̱leksa̱ biköle wa̱ käi, bite rä jira kje. 14 Ka yis wa̱ jikäi iyöne rä bas äiwa̱cha̱kläwa̱ kuna, ata je rä bas paruäklä jishtä yis wakei yabala shka̱ta wa käi. 15 Bas wa̱ bas wäsikäk Cristo ja̱mi wa kuna diez mil da, del bas ká rä ka chu̱li̱i̱ kuna. Je rä yis ne rä bas wätsikiwa̱k Cristo Jesús ja̱mi kte baa oloi ja̱mi rä ki̱ka. 16 Je ne ki̱ka yie bas ia̱ ishe, yis mablö. 17 Je ne kju̱ei yie Timoteo patkami bas wäki̱ rä. Ije rä yis yaba shka̱ta, chatkelewa̱ Säkekewa ja̱mi. Ije te bas je̱r ja̱we̱mi jishtä yis te ji we̱ Cristo Jesús ja̱mi rä je wà, jishtä yis te ka̱biköle ska tapanak eyaka eyaka wa pakteke̱ käi. 18 Ata manele ñajaka̱ ñassäk, sa̱me̱ishärä ka yis däkmi ji̱a bas su̱ak käi. 19 Ata kukjuna yis maju̱ bas su̱ak Säkekewa ki̱ ishena ra. Jera je ñassäk wa su̱emi yie, ijewa ktäke̱ ebä irä í̱, ata ijewa rä täkili ta í̱, je su̱emi yie. 20 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä gobierno rä ka ji pake iá kuna. Ata je rä täkili iá. 21 ¿Maikäi bas ki̱ ishena rä? ¿Yis miju̱ bas wä ki̱ kal ta bas kpäklä na, ata ñashka̱li̱ble wà je̱k jalewa̱ je̱r bäi wà na?

1 Corintios 5

1 Bas palei rä bas sha̱na ka̱wakblewe̱ tso̱. Je shtä ka̱wakblewe̱ ka o̱r kuna ka Säkeklä biketsäk kuna wa sha̱nabä jibä. Je rä bas sha̱ ekla se̱rke̱ iká se̱naklä ra. 2 Jekäi bas ñassäke̱ bäi si̱, ata tsa̱na ra ¿jiye ka bas je̱r ianecha̱wa̱ rä na? Jekäi ra ji wakbläk jekäi ju̱neksa̱ bas wa̱ bas sha̱na. 3 Iyina si̱ ra, ka yis wakei kaldu kuna bas sha̱na, jeiräta yis wikblu kaldu jeska; je ki̱ yis wa̱ jekäi ji wakbläk rä ktei wabiketsaleksa̱ e̱ná, sa̱me̱ishärä yis kaldu bas sha̱na käi. 4 Jekäi mika̱ bas irä yis wikblu irä tapanawa̱ Säkekewa Jesucristo kie ja̱mi saje wa Säkekewaí Jesucristo täkili ra ñara, 5 jera je ditsä ju̱oksa̱ be tsa̱ku̱i ia̱ iyaka weikanakläwa̱, ata iwikblu tsa̱tkenakläksa̱ Säkekewa díaí ska. 6 Bas ñassäke̱ je rä ka bäi kuna. Ata ¿ka bas wa̱ ijuñer: “Levadura elkje te harina yaka kalabe papu̱we̱ka̱ni na?” 7 Je levadura mikle ju̱oksa̱ bas däkläwa̱ harina yaka spa̱na ye, ka levadura ta. Ata tsa̱na ra bas dä iyaka spa̱na. Ka irä jiye kuna ta, Cristo saje oveja yaba, sa̱ wa̱ Sä Ktäkwa̱ Bakleju̱ Ke̱i kjewa̱klä je rä ko̱tälewa̱ e̱ná. 8 Je ki̱ka sa̱ ku̱ je ke̱i kjewo̱ ka levadura mikle ta, ji we̱ wäsi̱wa, ji we̱ yakei, ka je levaduraí ta. Ata sa̱ ku̱ ike̱i kjewo̱ pan ka levadura ta wà. Je rä se̱ne je̱rike bulee wà, kte yina si̱ wà. 9 Yie bas ia̱ äyë yuami, ka bas ñabawa̱ kuna ka̱wakbläk yakei wa ra. 10 Ata ka yis wa̱ iyine rä bas kiana ñabutsäk tulämi kalabe ka̱jiska ka̱wakbläk wa käi, ji ki̱ tker sa̱ ja̱mi wa käi, sa̱ wañak wa käi, jile kekläí me̱i kja̱nei wa̱k wa käi jewa yika ni kuna. Jekäi ra bas kiana rä minakjulu ka̱jiska yika. 11 Ata jira yie bas ia̱ iyue ka bas ñabawa̱ kuna yi a̱ni je̱k shäk sä el ni ra, ata je wakei rä ka̱wakbläk iräle, ji ki̱ tker sa̱ ja̱mi biketsäk iräle, jile kekläí me̱i kja̱nei wa̱k iräle, sa̱ ki̱yuäk iräle, se̱nak di yëë iräle, sa wañak iräle. Je shtä wa ra ka bas kiar ji ñakbä jibä. 12 Jekäi ¿jiye wata sä sher kju̱awa wa ktei wabiketsäkksa̱ na? Ata ¿ka bas kiana rä sa̱ sha̱na wa ne ktei wabiketsäkksa̱ rä na? 13 Ata kju̱awa wa ktei wabiketsemiksa̱ rä Säkeklä te. Je ki̱ka je yakei wakbläk ju̱oksa̱ bas sha̱na.

1 Corintios 6

1 Mika̱ bas manele wa̱ jile ktei tso̱ iel da, jera ¿maikäi si̱ ka je ia̱ issër ta shi̱ana je ktei tsa̱kmi ka wämo kuna wa wa̱ parunakksa̱ rä na? Ata ¿jiye ka je ktei tse̱mi parunakksa̱ sä sikii wa wa̱ rä na? 2 Ata ¿ka bas wa̱ iju̱ñer sä sikii wa ne te ka̱jiska wa ktei wabiketsemiksa̱ rä na? Jekäi bas te ka̱jiska wa ktei wabiketsemiksa̱ ra, jera ¿maikäi ka bas kiar jile ktei tsi̱ne wabiketsäkksa̱ na? 3 ¿Ka bas wa̱ iju̱ñer saje wa ne te ángel wa ktei wabiketsemiksa̱ rä na? Jera tjabana si̱ ji tso̱ jira wabiketsarksa̱ rä. 4 Jekäi ji tso̱ jira te bas ktewe̱ke̱ ra, ¿jiye bas te tapanak wa ia̱ ra yi rä ka bäi si̱ kuna wa payuleke̱ ji ktei wabiketsäkksa̱ rä na? 5 Jekäi yie ishe bas äinakläpa. ¿Ata bas sha̱na ekla a̱ni ka kuna ka̱biketsä ta iel wa ñaktewa̱ke̱ ji wà paruäk na? 6 Manele te iel kjatieke̱, je rä ka bäi kuna. Ata shi̱ana si̱ ne rä iñakjatiäke̱ ka Jesús biketsäk kuna wa wäna. 7 Ñera, bas wakwa ñakjatiäke̱ ebä wà bas weikanawa̱ e̱ná. Wë ¿jiye ka sä te ji yakei o̱rke̱ sä ukä ja̱mi dälässë na? ¿Jiye ka sa̱ je̱k jäwa̱ wañanak na? 8 Bas te ji we̱ke̱ sa saka ukä ja̱mi, bas te sa saka wañeke̱, je rä ka bäi kuna. Jeiräta je we̱ke̱ bas te rä sä el wa ebä ukä ja̱mi, je ne rä shi̱ana si̱ rä. 9 ¿Ka sä wämo kuna wa ia̱ Säkeklä gobierno ka däkksa̱ däli ukä ye, je ka juñer bas wa̱ na? Ke bas ñawäyuawa̱. Ka irä jiye kuna ta, ka̱wakbläk wa iräle, jile kekläí me̱i kja̱nei wa̱k wa iräle, manenak wa iräle, je̱k iawa̱k alaklä ye wa iräle, ka̱wakbläk jäiyi jäiyi wa ebä iräle, 10 jakbläk wa iräle, ji ki̱tker sa̱ ja̱mi wa iräle, se̱nak diyëë wa iräle, sa̱ ki̱yuäk wa iräle, sä wañak wa iräle, jewa ia̱ Säkeklä gobierno ka däkksa̱ däli ukä ye. 11 Jekäi bas sha̱ manele bakle rä, ata bas pasuka̱na tulami, bas siki tena, bas wabiketsanaksa̱ wämo ye Säkekewa Jesús kie wà, ñakäi saje wa Kekläí wikblu oloi ja̱mi. 12 Ishe rä: “Ka̱ tso̱ yis ia̱ ji biköle wa̱klä.” Ata ka biköle rä kianak kuna. Ishe rä: “Ka̱ tso̱ yis ia̱ ji biköle wa̱klä.” Jeiräta ka yis je̱k jäwa̱ kolonakwa̱ ji a̱ni wa̱. 13 Ishe rä: “Ñanak rä sa̱ ñabäli ia̱, sa̱ ñabäli rä ñanak ia̱.” Ata Säkeklä te je weikemiwa̱ botkäwe ñara. Jekäi sa yaka rä ka ka̱wakblewe̱ ia̱ kuna. Ata je rä Säkekewa ia̱, ñakäi Säkekewa rä sa yaka ia̱. 14 Jekäi Säkeklä, Säkekewa shki̱wa̱kka̱ni, je te saje wa kemika̱ni itäkili wa ñaebä. 15 ¿Ka bas wa̱ iju̱ñer bas yaka rä Cristo yaka wäjienaklä na? ¿Jera yis te Cristo wäjienaklä kukewa̱ tkenakwa̱ alaklä wa pato̱nak shtä wa wäjienaklä ye na? ¡Ka irä jekäi kuna! 16 Ata ¿ka bas wa̱ iju̱ñer yi je̱k yitawa̱ alaklä pato̱nak shtä wa ja̱mi ra, je dewa̱ etka yebä ije yaka ra na? Je rä iyöle käi: “Je bol dämiwa̱ eklabä yaka ye.” 17 Ata yi je̱k yitawa̱ Säkekewa ja̱mi ra, je wikblu rä etka yebä ije ra. 18 Jekäi ka̱wakblewe̱ cho̱ bas ku̱. Ji yakei wakble saka biköle je we̱ sa te rä ka sa yaka ska kuna. Ata sa̱ ka̱wakblewa̱ ra, je rä sä te iwakbla sa wakei yaka ukä ja̱mi. 19 Ata ¿ka bas wa̱ iju̱ñer Wikblu Sikina ale katke bas ja̱rka me̱le Säkeklä wa̱, je ne temploí bas dä na, ñaebä bas dä ka bas wakwa cha kuna ka je ju̱ñer bas wa̱ na? 20 Ñera bas to̱naksa̱ säkei ta doloiebä. Je ne ki̱ka bas ku̱ Säkeklä oloi köka̱ bas yaka wà.

1 Corintios 7

1 Jekäi bas te yis ia̱ kte chakaté äyë ki̱ka je kúke yis te. Bäi si̱ jäiyi wa ia̱ ra rä ka se̱nakwa̱ kuna alaklä wa ra. 2 Ata ka̱wakble dami ta̱i kju̱ei, jäiyi wa biköle kiana rä se̱naklä ta, ñakäi alaklä wa biköle kiana rä se̱naklä ta. 3 Jekäi ijäiyi ki̱ ise̱naklä sherke̱ ra, ije̱k mo̱ iia̱; je su̱ta ialaklä ki̱ ise̱naklä sherke̱ däkwa̱ ija̱mi ra, ise̱naklä kiana iwa̱k. 4 Jekäi alaklä wa yaka rä ka iwakei ia̱ kuna, ata je rä ise̱naklä ne ia̱. Je su̱ta jäiyi wa yaka rä ka iwakei ia̱ kuna, ata je rä ise̱naklä ne ia̱. 5 Ke bas ñakjewa̱k ñayika, ata ñaje̱rko̱le elkje bala ta ka̱kie kju̱ei ebä ra ka̱ tso̱ ñabutsäkläksa̱ ñayika. Jekjepa bas däwa̱ni ñara, ka bas je̱r ki̱wa̱kläwa̱ kuna Satanás wa̱, ji ssërke̱ bas yaka ska ka wätker bas ia̱ ki̱ka. 6 Jí sha yie, je rä jishtä jile wata ki̱ka ka̱ me̱ ji wa̱klä käi; ata ka je rä yie ka̱wei si̱ me̱ kuna. 7 Yis ia̱ issër biköle kunapa rä je̱rikäk yis käi. Ata sä biköle ia̱ Säkeklä wa̱ ime̱le rä, ekla ia̱ kju̱awa iel ia̱ kju̱awa, sa̱ se̱nakläwa̱ iräle kai iräle. 8 Je ki̱ka yie ishe ka se̱naklä ta wa ia̱, ñaebä alaklä wa chichö wa ia̱, bäi si̱ ijewa se̱nopa eklabä yis käi. 9 Ata ka ijewa ia̱ ji wätker da, jera ise̱nowa̱. Ka irä jiye kuna ta, se̱newa̱ ne rä bäi si̱ sa̱ je̱r ki̱we̱ke̱ ite tsa̱ta rä. 10 Ata se̱lecha̱wa̱ wa ia̱ yie ka̱wei me̱, ka yis si̱ te kuna ata Säkekewa te, ka alaklä wa kiar ise̱naklä jäkwa̱ta̱na. 11 Ata ite ijawa̱ ra, jera ika̱wä ta se̱nak eklabä iräle je̱r bäinakni ise̱naklä ra iräle. Je su̱ta ijäiyi ia̱ ka ka̱ kuna ise̱naklä jäkläwa̱ta̱na. 12 Je saka ia̱ yie ishe, ata ka Säkekewa si̱ te kuna, ikuna sä el wa manele rä se̱naklä ta ka Jesús biketsäk kuna ra, ata ise̱naklä ki̱ ije kiarke̱ ji̱a ra, ka ikiar ijäkwa̱. 13 Ñaebä ikuna alaklä wa manele rä se̱naklä ta ka Jesús biketsäk kuna ra, ata ise̱naklä ki̱ ije kiarke̱ ji̱a ra, ka ikiar ijäkwa̱. 14 Ka irä maikäi kuna ta, jäiyi rä ka Jesús biketsäk kuna ra, je rä siki tele ise̱naklä oloi ja̱mi. Je su̱ta alaklä rä ka Jesús biketsäk kuna ra, je rä siki tele ise̱naklä oloi ja̱mi. Ata ka jekäi kuna ra, bas yabala rä ñá käi, ata jira irä sikina. 15 Ata ale ka Jesús biketsäk kuna je̱k butsaklemi ra, ijöwa̱ je̱k butsäk ju̱ami. Ije̱k butsaklemi ra, sä el iräle sä kuta iräle ka je kuna ji̱a kololewa̱, Säkeklä wa̱ sä kile rä se̱nak bitaba ki̱ka. 16 Jekäi alaklä wa, ¿ji wà ba wa̱ ijuñer ba ia̱ ba se̱naklä tsa̱tkermiksa̱ na? Je su̱ta jäiyi wa, ¿ji wà ba wa̱ iju̱ñer ba ia̱ ba se̱naklä tsa̱tkermiksa̱ na? 17 Bas se̱no ekla ekla jishtä Säkeklä wa̱ bas ia̱ ime̱le ja̱mi, ñakäi jishtä bas dä mika̱ Säkeklä te bas kuka ra käi. Jekäi yis te tapanak eyaka eyaka wa pake se̱nak. 18 ¿Bas manele kina rä tene shkiri ta kja na? Jera ke je bawa̱kwa̱ni. ¿Bas manele kina rä ka tene shkiri ta käi na? Jera ke tene shkiri wa̱k. 19 Jekäi tene shkiri ta, ka je wa̱ ji kuna, ñakäi ka tene shkiri ta, ka je wa̱ ji kuna. Ata bäi si̱ sa kiana rä Säkeklä wa̱ sa pakale ji wa̱k je ne wa̱k. 20 Ekla ekla se̱no jishtä ikile ke̱i ska ra irä käi. 21 ¿Bä kina ra bä rä kololewa̱ kjanaklä ye na? Ke ma je̱r iana je ki̱. Ata ba ia̱ ka̱ tso̱ däksa̱ni kjermita ra, jera jekäi iwo̱. 22 Iwa rä sä rä kololewa̱ kjanaklä ye sä kina ra, je rä deleksa̱ni kjermita Säkekewa ia̱. Je su̱ta sä kina sä tso̱ kjermita ra, je rä delewa̱ Säkekewa kjanaklä ye. 23 Bas to̱naksa̱ säkei ta doloiebä; je ki̱ka ke bas ñamakksa̱ ditsä ia̱ kolonakwa̱ ikjanaklä ye. 24 El wa, ekla ekla bas se̱no Säkeklä ia̱ jishtä bas dä mika̱ bas kina ra käi. 25 Ata ka yis ia̱ ka̱wei rä me̱le kuna Säkekewa wa̱ yinak eklabä ji̱a wa ia̱. Jeiräta Säkekewa je̱r bäi sha yis ia̱ ki̱ka yis kiana ktä ssënak. Je ki̱ka yis te bas je̱r ku̱e jini yis ia̱ ra irä käi. 26 Jira sä weikar kate kju̱ei yie ibiketse bäi si̱ jäiyi wa ia̱ ra rä ise̱r jishtä idami käi. 27 ¿Ba rä alaklä ta na? Jra ke ijani. ¿Ba rä ka alaklä ta na? Jera ke iyula. 28 Ata ma se̱nawa̱ ra, ka je rä ba te ji yakei wakbla kuna. Ñakäi busi wa se̱nawa̱ ra, ka je rä ite ji yakei wakbla kuna. Jeiräta se̱lecha̱wa̱ wa te ji därërë shka̱l ssëmi. Je ki̱ka yis ssëna bas wetsäkksa̱ je yika. 29 Ata el wa, yie ishe bas ia̱, sa̱ ke̱i sika̱nawa̱ rä tsi̱ne. Je ki̱ka alaklä ta wa ssënopa sa̱me̱ishärä ka iwa̱ ikuna käi, 30 ji̱ak wa ssënopa ka iji̱ate kuna käi; ssënak a̱naa wa ssënopa ka issërte a̱naa kuna käi; ji tju̱ak wa ssënopa ka iwa̱ ji kuna käi, 31 ji tso̱ ka̱jiska wawa̱k wa ssënopa ka ite iwawe̱ si̱ kuna käi. Ka irä jiye kuna ta, jira ka̱jiska jishtä ji dami rä käi, je e̱rte. 32 Ka yis ki̱ bas kiar je̱r ianak ji ki̱. Jäiyi wa ka se̱lewa̱ kuna te Säkekewa ki̱ ji sherke̱ biketse, ñakäi maikäi ra ite Säkekewa ssëwe̱mi bäi käi. 33 Ata se̱lewa̱ wa te ji tso̱ ka̱jiska biketse, maikäi ra ite ialaklä ssëwe̱ bäi käi. Jekäi ite ji biketseke̱ kju̱awa kju̱awa. 34 Ata alaklä wa ka se̱le kuna iräle, busi wa iräle, jewa te Säkekewa ki̱ ji sherke̱ biketse, je wà idäkläwa̱ sikii, yakaje wikbluje. Ata alaklä wa se̱lewa̱ wa te ji tso̱ ka̱jiska biketse, maikäi ra ite ise̱naklä ssëwe̱mi bäi käi. 35 Yis te jí sha je rä bas ki̱ kianak; ka je rä bas wätkewa̱klä kuna, ata je rä bas se̱naklä tsa̱na, ñakäi bas wa̱ Säkekewa kja̱nei wa̱klä ka wätkelewa̱ ta. 36 Ata yi te ibiketse busi kablele ira ukä ja̱mi ite ji we̱ kate ka je rä bäi kuna, ñakäi je kër dawa̱ kja, je ki̱ka je kiana se̱nakwa̱ ra, je ku̱ iwo̱ jishtä iki̱ ishena käi. Jewa se̱nocha̱wa̱, ka je rä nui ta. 37 Ata yi te ibiketse etkabä ka se̱nakwa̱ kuna busi ale ira kablele ra, ka je ia̱ ji ssër ta, ata je ia̱ ji ssërke̱ je wätker iia̱ ki̱ka iwa̱ iwabiketsaleksa̱ ka se̱nakwa̱ ra, je te iwá̱ rä bäi. 38 Jekäi yi se̱rke̱wa̱ busi ira kablele ra, je te iwa̱ rä bäi; ata ka ise̱newa̱ ra, je ne rä bäi si̱ rä. 39 Ata alaklä se̱lewa̱ rä kololewa̱ ka̱wei wa̱ ise̱naklä katke ji̱a bala na ra. Ata ise̱naklä duawa̱ ra, ideksa̱ni kjermita se̱nakwa̱ni yi kiarke̱ iki̱ käi, ata Säkekewa ja̱mi wa ebä ra. 40 Ata yis wakei ia̱ ra, eklabä ise̱r jera issërmi a̱naa si̱. Jekäi yie ibiketse, yis wa̱ Säkeklä wikblu tso̱ ñaebä.

1 Corintios 8

1 Ji me̱leka̱ jile kekläí me̱i ia̱, je wà rä jikäi: Iyina si̱ ra sä biköle wa̱ ji ju̱ñer. Je ji ju̱ñer sa̱ wa̱ kju̱ei sa̱ je̱k ssäke̱. Ata sa̱ ñashka̱l da sa̱ ñaki̱wäjiämi. 2 Yilé te ibiketse iwa̱ jile ju̱ñer ta̱i ni ra, jera ka iwa̱ ji a̱ni ju̱ñerba jishtä ikiana ju̱ñenak käi. 3 Ata yi wa̱ Säkeklä shka̱l da, je wakei ju̱ñer Säkeklä wa̱. 4 Jekäi ñanak me̱leka̱ jile kekläí me̱i ia̱, je wà rä jikäi: Sa̱ je̱r ku̱a ite ka̱jiska jile kekläí me̱i rä ka ji a̱ni kuna, ñakäi sa̱ wa̱ iju̱ñer Säkeklä rä eklabä, ka isaka kuna. 5 Ka̱sha̱ka irä i̱ski̱ka irä ji kinak säkeklä ni wa tso̱. Jekäi ji kekläí wa irä, sä säkekewaí wa irä tso̱ chu̱li̱i̱, 6 jeiräta saje wa ia̱ ra Säkeklä si̱ rä eklabä, je rä Sa Ká. Ije ne ska ji biköle datse̱ rä, jekäi sä biköle rä ije ia̱. Ñakäi Säkekewa Jesucristo rä eklabä. Ije ne oloi ja̱mi ji biköle tso̱ rä. Ije ne oloi ja̱mi saje wa se̱r dä. 7 Ata ka biköle wa̱ jekäi iju̱ñer, je rä manele dulanaté jile kekläí me̱i ebä oloitsäk mikleté ki̱ka. Ijewa te jile me̱leka̱ jile kekläí me̱i ia̱ käte ra, je te ijewa ssëwe̱ke̱ ñá käi, tjabana ijewa ssërke̱ nui ta ki̱ka. 8 Ata ka irä sä däwa̱ bäi Säkeklä ia̱ rä ñanak ki̱ka kuna. Jekäi ka sä rä ja̱lewa̱ kuna ka sa̱ wa̱ ji ñane ki̱ka, ñaebä ka sä rä bakleka̱ kuna sä te ji ña ki̱ka. 9 Ata bas ku̱ ji wo̱ tsa̱na, bas ia̱ issër ka̱ tso̱ ji wa̱klä ra, ka je wa̱ manele ka täki ta wa shiriwa̱kläwa̱ kuna. 10 Ka irä maikäi kuna ta, ba wa̱ maikäi iwa rä ju̱ñer da, je su̱a yilé te je̱tkelewa̱ yäkäk jile kekläí me̱i jui na ra, ¿ka irä je te je ssënak tjabana nui ta ssëwe̱mi jile me̱leka̱ jile kekläí me̱i ia̱ je kätäk na? 11 Jekäi ba wa̱ ji ju̱ñer kju̱ei ba el ka täki ta je ki̱ka Cristo rä dulewa̱, je weikarmiwa̱. 12 Bas ka̱se̱newa̱ jekäi sä el ukä ja̱mi, issërke̱ tjabana nui ta je yakei tewa̱kwa̱ ra, jera je rä bas ka̱se̱newa̱ yakei Cristo ne ukä ja̱mi. 13 Je ki̱ka ñanak kju̱ei yis el shirinawa̱ ra, ka yis wa̱ ji yaka kata̱nak ji̱a, ka yis wa̱ yis el shiriwa̱kläwa̱ kuna.

1 Corintios 9

1 ¿Bas ia̱ ra ka yis ia̱ ka̱ kuna jile wa̱klä kjermita na? ¿Ka yis dä Jesús ktei bata shäk kuna na? ¿Ka yis wa̱ Jesús saje wa Säkekewaí su̱le na? ¿Ka irä bas ne rä yis shka̱ble Säkekewa ia̱ rä na? 2 Bäräle kju̱awa ia̱ ra ka yis dä Jesús ktei bata shäk kuna. Ata iyina si̱ yis dä bas ia̱ Jesús ktei bata shäk. Iwa rä bas ne rä yis wa̱ Säkekewa ktei yile juenaklä rä ki̱ka. 3 Jekäi yis te yis shäk wa kúke yis je̱k tsa̱tkäklä ijewa yika: 4 Bas ia̱ ra ¿ka sá kiar denak, ka sá kiar tenak na? 5 Sá kuna se̱naklä ta Jesús biketsäk ra, jera ¿ka sá ia̱ ka̱ kuna je tsa̱klämiña sá ra jishtä Jesús ktei bata shäk wa saka irä Säkekewa el wa irä Cefas irä jewa käi na? 6 ¿Jekäi yis irä Bernabé irä ebä ne ia̱ ka ka̱ kuna se̱nak jile me̱le ja̱mi rä na? ¿Ata sá ebä kiana shka̱bläk rä na? 7 ¿Mane guardia te ji kja̱nei we̱ iwakei inaklä wà rä na? ¿Mane uva yäkä je̱wa̱k wa̱ ka iwä kata̱ne rä na? ¿Mane oveja kjänanak wa̱ ka itsu yane rä na? 8 Bas ia̱ ra, ¿yis te jekäi isha rä ditsä je̱rikä ja̱mi ebä na? Ata ¿Ka̱wei wa̱ ka iyile jekäi ñaebä na? 9 Ka irä maikäi kuna ta, ka̱wei me̱le Moisés wa̱ ki̱ iyöle katke rä: “Ke buey ia̱ ikjä pamu̱aklä jiaka̱ isika̱nake̱ trigo wäbutsäk ra.” ¿Jera Säkeklä je̱r ja̱mi buey ne dälärke̱ rä na? 10 Ata ¿ka je yile rä saje wa ne je̱rku̱aklä na? Ñera je yöle katke rä saje wa ne je̱rku̱aklä. Ka irä jiye kuna ta, yi te ka̱ bieke̱ watkenak ra, je kiana ibiäk biketsale jile dämiksa̱ iia̱ käi. Ñakäi yi te trigo wäkpeke̱ ra, je kiana ibiketsäk iwä dämiksa̱ iia̱. 11 Jekäi sá te ji rä wikblu iá tkawa̱ bas sha̱na kjepa sá te ji yaka iá wä kuke bas sha̱na ra, ¿je rä she ta na? 12 Ikuna kju̱awa wa ia̱ ka̱ tso̱ bas ji kiäklä ra, ¿ka irä bäi si̱ sá ne ia̱ ka̱ tso̱ rä na? Sá ia̱ ka̱ tso̱ je kiäklä, ata ka sá wa̱ je kine, ata sá te ji biköle katabla ka ji a̱ni wa̱ Cristo ktei baa wätkewa̱klä kuna. 13 ¿Ka bas wa̱ iju̱ñer shka̱bläk Templo ska wa te rä ji tso̱ me̱le Templo ska je ne ñe rä na? Ñakäi ¿ka bas wa̱ iju̱ñer jeska jile däläwa̱klä wakja̱neiwa̱k wa te ji me̱leka̱ ne kaku käteke̱ña rä na? 14 Je su̱ta Säkekewa te kte baa bata shäk wa paka se̱nak je kte baa kja̱nei we̱ ja̱mi. 15 Ata sá ia̱ ka̱ tso̱ je kiäklä, ata ka sá wa̱ je kine. Ñakäi ka yis wa̱ jí äyë yöne bas wa̱ jekäi ji ma̱klä yis ia̱ kuna. ¡Bäi si̱ yis ia̱ ra yis duäwa̱ ne rä, yilé te yis je̱k ssäke̱ wäshewe̱wa̱ tsa̱ta rä! 16 Ka irä maikäi kuna ta, yis te kte baa ne bata sheke̱ rä ra, ka yis je̱k kjeishäklei, je rä je we̱ke̱ yis te rä yis dä kolole iwa̱k ki̱ka. Ata ka yis wa̱ je kte baa bata yine ra, ¡säli yis dä! 17 Je ne ki̱ka yis te je we̱ke̱ je̱r baa wà ra, yis ia̱ je säkei rä däkksa̱. Ata yis te je we̱ dokolewa̱ wà ra, jera yie je we̱ rä yis dä kolole iwa̱k je ebä ki̱ka. 18 Jera ¿mane rä yis ia̱ je säkei deksa̱ rä na? Je rä yis te kte baa wapakteke̱ ra, yis te je we̱ke̱ rä ka to̱le kuna. Yis ia̱ ka̱ tso̱ ji kiäklä kte baa kju̱ei, ata yis te ka jekäi ikie kuna, je rä ka̱ tso̱ yis ia̱ ji kiäklä je ka wawa̱klä kuna yis wa̱. 19 Ka yis dä kololewa̱ yi a̱ni wa̱ ikjanaklä ye, ata yis je̱k jawa̱ biköle kjanaklä ye, yis wa̱ sä kukäklä ki̱ta. 20 Jekäi Judío wa ska ra, yis je̱k iawa̱wa̱ Judío ye yis wa̱ ijewa kukäklä. Ka yis dä kololewa̱ ka̱wei wa̱, jeiräta kololewa̱ ka̱wei wa̱ wa ska ra, yis je̱k iawa̱wa̱ kololewa̱ ka̱wei wa̱ ye, yis wa̱ kololewa̱ ka̱wei wa̱ wa kukäklä. 21 Jekäi ka kololewa̱ ka̱wei wa̱ wa ska ra, yis je̱k iawa̱wa̱ ka kololewa̱ ka̱wei wa̱ käi. Jeiräta ka yis dami rä ka Säkeklä ka̱wei ta käi kuna, ata yis dami rä Cristo ka̱wei ja̱mi, yis wa̱ ka kololewa̱ ka̱wei wa̱ wa kukäklä. 22 Jekäi ka täki ta wa ska ra, yis je̱k iawa̱wa̱ ka täki ta wa käi, yis wa̱ ijewa kukäklä. Jekäi biköle ia̱ yis je̱kja ji wa̱k ijewa te ji we̱ke̱ käi, ji biköle wà yis wa̱ manele tsa̱tkäkläkksa̱. 23 Jekäi yis te je biköle we̱ke̱ kte baa bata ki̱ka, yis ia̱ ji bäi däkläksa̱ña. 24 ¿Ka bas wa̱ iju̱ñer estadio ska julunak wa biköle rä julunak, ata eklabä ne ia̱ ji säkei ta däke̱ksa̱ rä na? Je ki̱ bas juluno rä maikäi ra idäkläksa̱ bas ia̱ käi. 25 Je su̱ta inak wa biköle ñadulawa̱ke̱ bäi ji biköle we̱ke̱ ite ska. Ijewa te je we̱ke̱ rä corona ji̱alinakwa̱ däkläksa̱ iia̱ ki̱ka. Ata saje wa te je we̱ke̱ rä ka ji̱alinakwa̱ kuna shtä ki̱ka. 26 Je ki̱ka yis tu̱r dä bäi, ka jöina diana käi kuna. Ñakäi yis ñakpäke̱ rä bäi, ka je rä ka̱ tie si̱wa̱ ki̱ jula wà käi kuna. 27 Ata yis je̱k yaka weikäke̱ ije̱k jäkläwa̱ yis ktä ssäk, ka yis wakei ju̱nakläksa̱ kuna biköle pautäle yis wa̱ je ukä ska.

1 Corintios 10

1 El wa, yis ki̱ bas shena je̱r ko̱nak sa kalí wa biköle bakle mo̱ niki̱ka, ñakäi biköle bakleksa̱julu däyë na je ia̱, 2 ñaebä je̱r ko̱nak ijewa biköle wäoka̱na Moisés ja̱mi mo̱ na irä däyë na irä je ia̱, 3 ñakäi ijewa biköle te rä ñanak wikblu iá ebä ne ña, 4 ñakäi ijewa biköle te rä diklä wikblu iá ebä ne ya. Ka irä maikäi kuna ta, ijewa te jak wikblu iá dami iitä wà je diklei ne ya rä. Je jak rä Cristo. 5 Ata ijewa wäbäli wà ka Säkeklä wäbatsa̱ne. Je ne ki̱ka ijewa tuana nu̱la tulunata̱na ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska rä. 6 Je biköle o̱na rä sä wäji̱atkäklä ye, ka sa̱ ja̱mi ji yakei tkenaklä jishtä ijewa ja̱mi itkena käi. 7 Ke bas ianakcha̱wa̱ jile kekläí me̱i kja̱nei wa̱k, jishtä ijewa sha̱ käi, jishtä iyöle katke käi: “Ditsä ñajaklawa̱ yäkäk ji yäk, jekäi iñajaka̱ inak.” 8 Ke sa̱ ka̱wakblewa̱k jishtä ijewa sha̱ ka̱wakblewa̱ käi. Je bata ki̱ka ijewa tuanacha̱wa̱ veintitres mil ka̱ etkabä wà. 9 Ke sa̱ ku̱ Cristo wätji̱wa̱k jishtä ijewa sha̱ manele te iwätji̱wa̱ käi, je bata ki̱ka ijewa tuawa̱cha̱wa̱ tkäbe te. 10 Ke sa kta yakei jishtä ijewa sha̱ manele kta yakei käi, je bata ki̱ka ijewa tuawa̱cha̱wa̱ sä tuawa̱kwa̱ te. 11 Je biköle o̱na ijewa ukä ja̱mi rä sä wäji̱atkäklä ye, je katke yöle rä saje wa tso̱ jí sa̱ ke̱i etkä etkä bakle bata jekje ska wa je̱r ko̱naklä. 12 Je ki̱ka yi te ibiketse irä chatkelewa̱ bäi, je se̱no tsa̱na, ka ishirinakläwa̱ kuna. 13 Sa̱ je̱r kiwe̱ ji shi̱ana te ka je rä ja̱leka̱ kuna bas ki̱ka ka sa̱ wa̱ issële kje. Säkeklä rä ji wa̱k bulee, je wa̱ ka bas janakwa̱ je̱r kinak ji shi̱ana wà ka ikatabler ji̱a kje, ata je sha̱na ite bas tsa̱tkemi kjäkksa̱julu, bas täkili däkläka̱ iwäkukäk ji̱a. 14 Je ki̱ka bas dikäla, jile kekläí me̱i kja̱nei we̱ cho̱ bas ku̱. 15 Yis ktäke̱ bas da, jishtä je̱r ta wa ia̱ ji she käi. Bas wakwa ku̱ yie ji sheke̱ wabiketsö. 16 Säkeklä je̱r bäi shäklä copaí kjeiyinak sa̱ wa̱, ¿ka je rä sä wäjienakläña Cristo pi ra na? Pan butsa̱nak sa̱ wa̱, ¿ka je rä sä wäjienakläña Cristo yaka ra na? 17 Jekäi pan rä etaba ebä, je wà saje wa chu̱li̱i̱ dewa̱ ekla yaka ye, sä biköle te je pan ebä ne ña rä ki̱ka. 18 Bas ku̱ ji biketsö Israel wa te iwe̱ ja̱mi. Yi te jile me̱leka̱ käte ra, ¿ka jewa rä wäjielewa̱ña ikja̱nei o̱rke̱ jile däläwa̱klä ska ra na? 19 ¿Jiräni yie isheke̱ wà rä? ¿Ji me̱leka̱ jile kekläí me̱i ia̱ rä ji säkei ta käi na? ¿Jile kekläí me̱i rä ji säkei ta käi na? 20 Kai, ata yie ishe, jile kekläí me̱i kja̱nei wa̱k wa te ji me̱ke̱ka̱ ra, je me̱ke̱ka̱ ijewa te rä be ne ia̱, ka je rä Säkeklä ia̱ kuna. Jekäi ka yis ki̱ bas shene ñawäjiäkwa̱ be ra. 21 Ka bas ia̱ Säkekewa copaí irä be copaí irä wayanak. Ka bas ia̱ Säkekewa mesaí irä be mesaí irä wañanak. 22 Ata ¿sä te Säkekewa kju̱atkewe̱mi sa ra na? ¿Sä rä täkili ta ije tsa̱ta na? 23 Ishe: “Ka̱ tso̱ ji biköle wa̱klä.” Ata ka ji biköle rä kianak kuna. Ishe: “Ka̱ tso̱ ji biköle wa̱klä.” Ata ka ji biköle ia̱ sa̱ ki̱wäjienak. 24 Ke yi a̱ni ku̱ ji we̱ bäi je̱k ia̱ biketsa, ata je ku̱ ji rä bäi isaka ia̱ ne biketsö rä. 25 Ji yaka wato̱rke̱ iwatju̱aklä ska, je kätö ka chakale kuna iöle sä ssërmi nui ta kju̱ei. 26 Ka irä jiye kuna ta, ishäkä rä Säkekewa cha, ji tso̱ iki̱ biköle ñaebä. 27 Jekäi yilé ka Jesús biketsäk kuna te bas kieke̱ yäkäk ra, jera bas ssëna minak ra, ji tapawa̱ ite bas wäja̱mi käi kätö, ka chakale kuna iö sä ssërmi nui ta kju̱ei. 28 Ata yilé te bas ia̱ ishe: “Je rä me̱leka̱ jile kekläí me̱i ia̱” ni, jera ke ikata, je ishäk kju̱ei, ñakäi sä ssërmi nui ta ki̱ka. 29 Ata ka je rä yie jekäi ishe iöle ba ssërmi nui ta ki̱ka kuna, ata je rä ije ssërmi jekäi ki̱ka. Ata ¿jiye yis ia̱ ka̱ tso̱ ji wa̱klä kjermita wabiketseke̱ kju̱awa te ije ssërke̱ nui ta bata ki̱ka rä na? 30 Ñera yis te wekte sha je ñanak ki̱ka ra, ¿jiye yis yirke̱ yakei ji ki̱ yis te Säkeklä kjeisha kju̱ei rä na? 31 Jikäi iwa rä: Sä te ji ña iräle, ji ya iräle, jile saka wá̱ iräle, jera je biköle wo̱ rä Säkeklä oloi kanakläka̱. 32 Ke bas ku̱ sa saka yakei tewa̱k Judío wa iräle Griego wa iräle, tapanak Säkeklä ia̱ wa iräle. 33 Ata bas ku̱ ji wo̱ jishtä yis te ji biköle we̱ tsa̱na käi, bena ssënaklä bäi käi. Ka yis te ji kiarke̱ yis wakei ia̱ je biketse kuna, ata ji rä bäi chu̱li̱i̱ wa ia̱ ijewa tsa̱tkenakläksa̱, je ne biketse yie rä.

1 Corintios 11

1 Bas ku̱ yis mablö jishtä yis te Cristo mable käi. 2 Yis te bas kjeishe bäi, ji biköle we̱ke̱ bas te ra bas je̱r ja̱na yis wa̱ iyile ska je ki̱ka, ñakäi bas chatkawa̱ yis wa̱ bas pautäle ja̱mi ki̱ka. 3 Ata jira yis ki̱ bas shena ijuñak Cristo rä jäiyi wa biköle tsa̱ku̱i. Je su̱ta jäiyi wa rä alaklä wa tsa̱ku̱i, ñakäi Säkeklä rä Cristo tsa̱ku̱i. 4 Jekäi jäiyi wa ka̱kiä iräle ite ji bata sheke̱ iräle tsa̱ku̱ ki̱telewa̱ ra, je rä ite ji äina wá̱ itsa̱ku̱ ukä ja̱mi. 5 Ata alaklä wa ka̱kiä iräle ite ji bata sheke̱ iräle ka tsa̱ku̱ ki̱tele kuna ra, je rä ite ji äina wá̱ itsa̱ku̱ ukä ja̱mi. Je rä jishtä tsa̱ku̱ kä sikleju̱mi kalabe käi. 6 Jekäi alaklä wa ka tsa̱ku̱ ki̱tiakle ra, itsa̱ku̱ kä tiö ju̱omi kalabe. Ata alaklä wa ia̱ ra tsa̱ku̱ kä tie iräle isike ju̱emi iräle je rä äina ra, je ku̱ iki̱tiöwa̱. 7 Ata ka jäiyi wa kiar itsa̱ku̱ ki̱tiäkwa̱. Ka irä jiye kuna ta, jäiyi wa ne rä Säkeklä wakei me̱i rä, ñakäi ijewa ne rä ioloi käkka̱ rä, ata alaklä wa ne rä jäiyi wa oloi käkka̱ rä. 8 Ka irä maikäi kuna ta, ka jäiyi wa bitele rä alaklä wa ska kuna, ata alaklä wa ne bitele jäiyi wa ska rä, 9 ñakäi ka jäiyi wa yöneksa̱ rä alaklä wa kju̱ei kuna, ata alaklä wa ne yönaksa̱ jäiyi wa kju̱ei rä. 10 Je ki̱ka alaklä wa kiana jile tkäkka̱ tsa̱ku̱ ki̱ ángel wa kju̱ei, ijuenaklä irä tsa̱ku̱i ta. 11 Jeiräta Säkekewa ja̱mi ra, ka jäiyi wa tso̱ rä iwakwa je̱r wà kuna, ata je tso̱ rä alaklä wa ne oloi ja̱mi, ñakäi ka alaklä wa tso̱ rä iwakwa je̱r wà kuna, ata je tso̱ rä jäiyi wa ne oloi ja̱mi. 12 Ka irä maikäi kuna ta, jishtä alaklä wa bitele rä jäiyi wa ska, je su̱ta jäiyi wa ko̱rke̱ni rä alaklä wa oloi ja̱mi. Ata ji biköle bitäke̱ rä Säkeklä ska. 13 Bas wakwa ku̱ iwabiketsö, ¿alaklä wa ka̱kiä Säkeklä ia̱ ka tsa̱ku̱ ki̱tele kuna, je rä bäi na? 14 ¿Baishe ka bas je̱r ku̱e ite sä bitele ja̱mi ra, jäiyi wa tsa̱ku̱ kä je̱newa̱ matsi̱i̱ je wà ijuer dä äina na? 15 Ata alaklä wa tsa̱ku̱ kä je̱newa̱ matsi̱i̱, je rä ijuenaklä baa, je rä me̱leta̱na iia̱ ije̱k ki̱tiäklä ye ki̱ka. 16 Je ktei te yilé kju̱atkewa̱kle ra, je je̱r ko̱nopa jekäi ebä saje wädular dä, tapanak Säkeklä ia̱ eyaka eyaka wa ñaebä. 17 Ata jí yie ishe mar bas ia̱, je ki̱ka ka yis wa̱ bas kjeiyinak. Ka irä jiye kuna ta, ka bas ñatapawa̱ke̱ rä ñaki̱bäiwa̱k kuna, ata ñaki̱iawa̱k ebä. 18 Ka irä maikäi kuna ta, isäkätä rä jikäi: Je rä yie ipalei ssa mika̱ bas taparke̱ etkayebä ra, jeska bas ñabalabutsäke̱. Yie ibiketse je sha̱ rä iyina. 19 Tsa̱na ra bas shena ñabalabutsäkksa̱, bas sha̱na yi rä deleksa̱ bäi juenakläwa̱ ki̱ka. 20 Mika̱ bas taparke̱ ra, ka je rä ji ñak bas je̱r ja̱naklä Säkekewa dulewa̱ ska kuna. 21 Je rä bas yäkä mar da, biköle te ikukeke̱ba je̱k ia̱. Jera manele kte kate bäli te, ata isaka tso̱ kja di yëë. 22 Jera ¿ka bas dä ju ta bas ji ñaklä ji yäklä na? ¿Jiye bas te tapanak Säkeklä ia̱ wa kuke diekjela rä na? ¿Jiye bas te ka jita wa äinewe̱ke̱ rä na? ¿Ji she yie bas ia̱ na? ¿Yis te bas kjeishe na? Ka je̱ ki̱ yie bas kjeishe. 23 Ka irä maikäi kuna ta, ji wà Säkekewa te yis je̱r ku̱a, je wà yis te bas pakta rä. Je rä Säkekewa Jesús ju̱naksa̱ tuinei wà ite pan kukawa̱, 24 je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱, kjepa ite ibutsa te isha: “A̱ju̱, jí ño. Jí rä yis yaka. Je rä butsa̱nak tkäwa̱ bas kju̱ei. Jikäi bas ku̱ iwo̱ bas je̱r ja̱naklä yis ska.” 25 Je su̱ta iyaká e̱ná ra, ite copa kukawa̱ te isha: “Jí copa ne rä sa kabläklä ñaia̱ spa̱na yis pi wà rä. Bitäbä kicha bas te je yeke̱ käi ra, je wo̱ bas je̱r ja̱na̱klä yis ska.” 26 Jekäi bitäbä kicha bas te je pan ñeke̱ käi, je copa wayeke̱ käi, jera je wà bas te Säkekewa dulewa̱ bata sheke̱ marä ije däni kje. 27 Jekäi yi te je pan ña, je Säkekewa copaí waya, ka oloitsale kuna ra, je rä nui ta Säkekewa yaka irä ipi irä ukä ja̱mi. 28 Je ki̱ka sa wakwa je̱k wabiketsöksa̱ ekla ekla, je ne kjepa je pan ñeke̱ je copa wayeke̱ rä. 29 Iwa rä sa te je ña je ya kjermita ka biketsale kuna je rä Säkekewa yaka ni ra, je rä sä te weikane ne ñawa̱ yawa̱ sa wakei je̱k ia̱ rä. 30 Je ne bata ki̱ka bas sha̱na chu̱li̱i̱ wa tso̱ duë ta rä, ja̱lma̱lecha̱wa̱ rä, ñakäi chu̱li̱i̱ wa duacha̱wa̱ rä. 31 Ata sa wakei je̱k wabiketsaksa̱ tsa̱na ra, jera ka sä buka̱nak kuna. 32 Jeiräta Säkekewa te sa kpa sa̱ je̱r ku̱aklä ra, je rä ka sä weikanakläwa̱ kuna ka̱jiska wa ra. 33 Jekäi yis el wa, mika̱ bas ñatapawa̱ke̱ yäkäk ra, bas ñaki̱ssöpa. 34 Ata yilé ktawa̱ bäli te ra, je yäkö ijuka, ka bas ñatapawa̱klä nui kukäk ebä. Jekäi jile ktei saka tso̱ paruemi yis te mika̱ yis demiju̱ ra.

1 Corintios 12

1 Ata el wa, yis ki̱ bas shena je̱r ko̱nak Säkeklä wikblu wa̱ itso̱ me̱nak sa̱ ia̱ je wà. 2 Bas wa̱ iju̱ñer mika̱ bas dä ka Säkeklä biketsäk kuna ra, bas ñajawa̱ sika̱nak janakmi jile kekläí me̱i ka ktäk kuna je itäki̱. 3 Je ki̱ka yis te bas je̱r ku̱e, yi ktäkka̱ Wikblu Sikina oloi ja̱mi je a̱ni wa̱ ka iyinak: “Jesús weikanowa̱pa” ni, ñakäi yi a̱ni ia̱ ka iyinak: “Jesús ne rä Säkekewa rä”, ata je rä Wikblu Sikina ebä ne oloi ja̱mi. 4 Ji tso̱ me̱le sa̱ ia̱ rä kju̱awa kju̱awa, ata wikblu ima̱k rä eklabä. 5 Jekäi ikja̱nei we̱ tso̱ rä kju̱awa kju̱awa, ata je Säkekewaí rä eklabä. 6 Ñaebä jile we̱ tso̱ rä kju̱awa kju̱awa, ata Säkeklä eklabä ne te ji biköle we̱ sä biköle ia̱ rä. 7 Jekäi je wikblu te ji kjasheke̱ sa̱ ja̱mi je rä me̱nak sa̱ ia̱ ekla ekla sa̱ ñatsa̱tkäklä. 8 Ekla ia̱ irä me̱nak je wikblu oloi ja̱mi iktäklä je̱rike ta käi, ata isaka ia̱ ji ka ju̱ñer iwa̱ je rä kjayinak iwa̱ pakanak je wikblu ebä oloi ja̱mi. 9 Isaka ia̱ irä me̱nak je wikblu ebä wa̱ iwa̱ ji biketsäklä etkabä, isaka ia̱ sä bäiwa̱klä kju̱awa kju̱awa rä me̱nak je wikblu ebä wa̱, 10 isaka ia̱ rä ji wa̱klä täkili ta, isaka ia̱ rä Säkeklä wa̱ ji tso̱ yinak bata shäklä, isaka ia̱ rä isu̱aklä mane wikblu oloi ja̱mi ji o̱rke̱ ji yirke̱ iräle käi, isaka ia̱ rä iktäkläka̱ kte kju̱awa saka saka wà, isaka ia̱ rä je kte kju̱awa wapakäklä. 11 Ata je biköle we̱ke̱ rä je wikblu ebä te; je te ime̱ sa̱ ia̱ ekla ekla jishtä iwakei te ibiketse ja̱mi. 12 Sa wakei rä eklabä, ata sä wäjienaklä rä chu̱li̱i̱. Jewa rä chu̱li̱i̱, jeiräta sä wäjienaklä kalabe rä wäjielewa̱ etkayebä sä yaka ye. Je su̱ta Cristo rä. 13 Ka irä maikäi kuna ta, wikblu eklabä wà sä biköle wäoka̱na däkwa̱ ekla yaka ye, Judío wa iräle Griego wa iräle, kololewa̱ kjanaklä ye wa iräle ka kololewa̱ kuna wa iräle, jekäi sä biköle ia̱ je wikblu eklabä me̱na yanak. 14 Jekäi sä yaka wäjienaklä rä ka etkabä kuna, ata je rä chu̱li̱i̱. 15 Jekäi sä klä kuna ishäk: “Ka yis dä jula kuna ki̱ka ka yis dä sä yaka ekta kuna” ni, jera ¿je ebä ki̱ka ka irä iyaka ekta kuna na? 16 Ñakäi sä kukä kuna ishäk: “Ka yis dä wäbala kuna ki̱ka ka yis dä sä yaka ekta kuna” ni, jera ¿je ebä ki̱ka ka irä iyaka ekta kuna na? 17 Sä yaka kalabe kuna wäbala ye ebä ra, ¿ji wà sä ji ssämi na? Ñakäi sa yaka kalabe kuna kukä ye ebä ra, ¿ji wà sä ji jalassämi na? 18 Ata Säkeklä te je sä wäjienaklä wäjiawa̱ sa yaka ja̱mi etkä etkä maikäi ije ki̱ ishena käi. 19 Jekäi ikuna sä wäjienaklä kalabe rä etkabä ra, ¿me sa yaka ekta dämi rä na? 20 Jekäi sä wäjienaklä rä chu̱li̱i̱, ata sa wakei yaka rä eklabä. 21 Sä wäbala wa̱ ka ishäklei sä jula ia̱: “Ka yis ki̱ ba sher.” Ñaebä sa̱ tsa̱ku̱ wa̱ ka ishäklei sä klä ia̱: “Ka yis ki̱ ba sher.” 22 Ata tsa̱na ra, sä wäjienaklä juer ta ja̱lma̱lewa̱, je ne rä kianak bäi si̱ rä. 23 Jekäi sä yaka wäjienaklä manele ssër sa̱ ia̱ ka bäi si̱ kuna, je pajie sä te bäiwa̱ si̱. Sä wäjienaklä juer ta äina, jewa se̱newe̱ sä te tsa̱na si̱. 24 Ata sä wäjienaklä juer ta bäi, ka jewa ki̱ ji sher kuna. Jekäi Säkeklä te sä wäjienaklä ka juer ta bäi kuka ibäi si̱ ye isaka tsa̱ta. Jekäi ite sä yaka wäjia rä. 25 Je rä ka sa yaka bala butsa̱naklä kuna ñayika, ata je rä sä yaka wäjienaklä, jewa je̱r ja̱mi ñadälänaklä. 26 Jekäi sä wäjienaklä etka te ji shka̱l ssëke̱ ra, sä wäjienaklä kalabe te idälär ssëke̱ña. Ata sä wäjienaklä etka kjeiyina ra, sä wäjienaklä kalabe ssërke̱ña a̱naa ira. 27 Jekäi bas dä Cristo yaka. Ekla ekla bas dä iyaka wäjiele käi. 28 Jekäi tapanak wa sha̱na Säkeklä te sä kuka säkätä rä Jesús ktei bata shäk wa ye, je itäki̱ rä Säkeklä wa̱ ji tso̱ yinak bata shäk wa ye, je saka idäkläka̱ mañatkä rä sa paktäk wa ye, je ukä ska ji wa̱k täkili ta käi, ñakäi ite ima̱ sa̱ ia̱ sa̱ wa̱ sä bäiwa̱klä kju̱awa kju̱awa käi, sa̱ wa̱ sa̱ tsa̱tkäklä käi, sä wäsikäklä käi, sä ktäkläka̱ kte kju̱awa saka saka wa käi. 29 ¿Baishe, kalabe rä Jesús ktei bata shäk wa ebä na? Kalabe rä Säkeklä wa̱ ji tso̱ yinak bata shäk wa ebä na? ¿Kalabe rä sa paktäk wa ebä na? ¿Kalabe rä ji wa̱k täkili ta wa ebä na? 30 ¿Kalabe ia̱ irä me̱nak sä bäiwa̱klä kju̱awa kju̱awa na? ¿Kalabe rä ktäkka̱ kte kju̱awa wà ebä na? ¿Kalabe rä sä ktäke̱ka̱ kte kju̱awa wà wapakäk wa ebä na? 31 Ata je ji tso̱ me̱nak mane rä bäi si̱, je shtä ne tkeno bas ja̱mi rä. Ata yie bas ia̱ ji rä ji we̱ bäi si̱ rä ne pake mar dä.

1 Corintios 13

1 Yis kuna ktäk ditsä kju̱awa wa ktä wà, ñakäi ángel wa ktä wà, ata ka yis wa̱ sa̱ shka̱l da, yis dä bronce yaka bular ssër shi̱ana käi, címbalo bulawe̱ kjermita ssër käi. 2 Ikuna yis ia̱ Säkeklä wa̱ ji tso̱ yinak bata yir da, ñakäi yis je̱r ko̱r ji biköle blelewa̱ ia̱, jile ju̱ñe biköle ia̱, ñakäi ikuna yis dä ji biketsäk etkabä bäi si̱ je wà yis ia̱ ka̱tsä patkerju̱mi kju̱awa ra, ata ka yis wa̱ sa̱ shka̱l da, ka yis kiar ji a̱ni ye. 3 Ikuna yie yis ji tso̱ kalabe bala pja̱ ka jita wa ia̱, ñakäi ikuna yis je̱k ju̱aksa̱ dälänakwa̱, ata ka yis wa̱ sa̱ shka̱l da, ka jiye je kiar yis ia̱. 4 Ñashka̱li̱ble rä ñakatabläk je̱r baa wà. Ñashka̱li̱ble rä je̱r ja̱mi ñadälänak. Ka je rä je̱r ki̱ sa saka ianak jile ki̱ kuna. Ñashka̱li̱ble rä ka je̱k kjeishäk kuna, ka je rä je̱k ssäk kuna, 5 ka je rä ji äina wakbläk kuna, ka je rä je̱k ebä biketsäk kuna, ka je rä je̱r ki̱ ji ianak plaa kuna, ka je rä ji yakei o̱le iukä ja̱mi biketsäk kuna ji̱a, 6 ka je ssëwe̱ baa ji yakei te, ata je ssëwe̱ baa rä ji rä iyina si̱ te. 7 Je te ji biköle dälässë, je te ji biköle biketse rä iyina ye, je te ji biköle o̱nak ji̱a ki̱ssë, je te ji biköle wäkuke. 8 Ñashka̱li̱ble rä mik a̱ni ka e̱nakwa̱ kuna. Ata Säkeklä wa̱ ji tso̱ yinak bata she, je e̱rmiwa̱. Sä ktä kte kju̱awa wà, je wätkermiwa̱. Ji ju̱ñe je e̱rmiwa̱ ñaebä. 9 Iwa rä sa̱ wa̱ ji ju̱ñer, je rä elkjebä. Ñakäi Säkeklä wa̱ ji tso̱ yinak bata she sa te, je rä elkjebä. 10 Ata mika̱ ji rä bäi si̱ deju̱ ra, je elkjebä rä e̱nakwa̱. 11 Yis ji̱a yabala ji̱a ra, yis kta jishtä yabala käi, yis je̱rika jishtä yabala käi, yis te jile wabiketsa jishtä yabala käi. Ata yis kënawa̱ ra, yis te yabala je̱rike käi jawa̱ta̱na. 12 Iwa rä jira sä wäna ji juer espejo na ji su̱e käi, ka atjä kuna. Ata je ke̱i ska ra, sä te ji su̱emi a̱mikje si̱. Jira yis wa̱ ji ju̱ñer dä elkjebä. Ata je ke̱i ska ra, yie iju̱ñemi kalabe jishtä Säkeklä wa̱ yis ju̱ñer käi. 13 Jekäi jí mañatkä rä ka e̱nakwa̱ kuna, je rä ji biketse etkabä irä, ji bäi däke̱ ji̱a ki̱ssë irä, ñashka̱li̱ble irä. Ata ibäi si̱ rä ñashka̱li̱ble.

1 Corintios 14

1 Bas chatköwa̱ ñashka̱li̱ble ja̱mi, ñakäi bas ja̱mi rä Säkeklä wikblu wa̱ itso̱ me̱nak je tkeno, ata bäi si̱ bas ja̱mi ji bata she ne tkeno rä. 2 Ka irä jiye kuna ta, yi ktäke̱ kte kju̱awa wà ra, ka je ktä kuna rä ditsä ra kuna, ata je ktäke̱ rä Säkeklä ne ra, je ia̱ ka yi a̱ni je̱r ko̱nak ki̱ka. Ata je te kte blelewa̱ ne sheke̱ Säkeklä wikblu oloi ja̱mi rä. 3 Ata ji bata shäk, je ktäke̱ rä ditsä ra ijewa ki̱wäjienaklä, issënaklä chatkäkwa̱, ñakäi ije̱r pablenaklä. 4 Jekäi yi ktäke̱ kte kju̱awa wa ra, je wakei ebä ne je̱k ki̱wäjiäke̱ rä. Ata yi te ji bata sheke̱ ra, je te rä tapanak wa ne ki̱wäjieke̱. 5 Yis ia̱ issër bas biköle me ktä kte kju̱awa wà käi, ata bäi si̱ rä bas me ji bata shä. Ka irä jiye kuna ta, yi te ji bata sheke̱, je rä yi ktäke̱ kte kju̱awa wa tsa̱ta. Ata ite iwapaka tapanak wa ia̱ ijewa ki̱wäjienaklä ra, jera je rä yi te ji bata sheke̱ ra ñaebä. 6 Jekäi el wa, ikuna yis demi bas ska, jera yis ktaka̱ kte kju̱awa wa ra, ¿jiye je kiar bas ia̱ na? Ata yis te ji kjayile iräle, ji ju̱ñe iräle, ji bata she iräle, sa pakte iräle, je paka bas ia̱ ra, jera je rä kianak bas ia̱. 7 Jekäi jile bulanaklä ka kseka kuna, flauta käi, arpa käi, ke je kuna wäshtawe̱ ta kju̱awa kju̱awa ra, jera ¿maikäi issërmi mane kse bulawe̱ke̱ sä te flauta wà iräle arpa wà iräle rä na? 8 Je su̱ta ñakpe ska, ka kökö bulane tsa̱na ra, ¿yi kukarmi ñakpä na? 9 Je su̱ta bas kta kte ka ssër sa̱ ia̱ shtä wà ra, ¿maikäi sa̱ je̱r ko̱rmi ji yirke̱ ia̱ na? Je rä jishtä bas ktä si̱wa̱ ra käi. 10 Sä ktä tso̱ ta̱i saka saka ka̱biköle ska, ata mane a̱ni ka kuna ka wata käi. 11 Jekäi yis da yilé ktäke̱ ka ssër 'sia̱ ra, yis dä ije ia̱ ra jishtä ka̱ etkä wa käi, ñaebä ije rä yis ia̱ ra jishtä ka̱ etkä wa käi. 12 Jekäi je su̱ta bas shena ji wa̱k rä tsa̱na. Ji rä me̱nak iwikblu wa̱ tkerke̱ bas ja̱mi bäi si̱ ra, bas chichano rä tapanak wa ki̱wäjienaklä je ne wawa̱k bäi si̱. 13 Je ki̱ka yi ktäke̱ kte kju̱awa wa ra, je ka̱kiö je kte wamanenaklä iia̱. 14 Ka irä jiye kuna ta, ikuna yis ka̱kiä kte saka wa ra, je rä yis wikblu ne ka̱kia, ata yis je̱rike wà ka yis wa̱ ji yine kuna. 15 Jera, ¿ji we̱ yis te na? Ñera yis ka̱kiämi yis wikblu wà, ata ñaebä yis ka̱kiämi yis je̱rike wà. Yis ksämi yis wikblu wà, ata ñaebä yis ksämi yis je̱rike wà. 16 Ata ikuna ba te Säkeklä kjeishe wikblu ebä wà ra, ¿maikäi sa saka tso̱ ba te wekte sheke̱ ssäk je ia̱ ikúkarmi “Amén”, ka ijewa je̱r ko̱ne iia̱ ra na? 17 Iyina si̱ je rä ba te Säkeklä kjeisheke̱ bäi, jeiräta ka je wà ba ia̱ sa saka ki̱wäjienak. 18 Yis te wekte she Säkeklä ia̱, yis ktä rawa̱ kte kju̱awa wà bas biköle tsa̱ta ki̱ka. 19 Ata ñatapawe̱ ska ra bäi si̱ yis kuna kte shäk cinco kjela yis je̱rike wà sa saka pauta̱naklä, je rä yis ia̱ ra kte kju̱awa wà kte she diez mil kje tsa̱ta. 20 El wa, ke bas je̱rika jishtä yabala je̱rikä käi. Bas se̱no jishtä yabala käi, ka ji wa̱k wäsi̱wa kuna, ata sä kenacha̱wa̱ wa käi, ji biketsäk tsa̱na. 21 Ka̱wei me̱leta̱na ki̱ iyöle katke rä: “Kte kju̱awa kju̱awa wà ñakäi kju̱awa wa kjäbata wà, yis ktämi jí ditsä wa ra, jeiräta a̱ni ka ijewa wa̱ yis ktä ssënak, jekäi Säkekewa te ishe.” 22 Jekäi sä ktäka̱ kte kju̱awa wà rä ka ijuenaklä ye Jesús biketsäk wa ia̱ kuna, ata je rä ka Jesús biketsäk kuna wa ne ia̱. Ata ji bata she rä ka ijuenaklä ye ka Jesús biketsäk wa ia̱ kuna, ata je rä Jesús biketsäk wa ne ia̱. 23 Ikuna tapanak eyaka wa kalabe taparke̱ ska, biköle ktaka̱ kte saka wà, jera jeska ka Jesús biketsäk wa iräle, ka delewa̱ kuna wa iräle, jewa dewa̱ bas sha̱na ra, ¿ka ijewa wa̱ iyinak bas yule tenacha̱wa̱ irä ni na? 24 Ata ikuna rä biköle te ji bata sheke̱ ra, jera yilé ka Jesús biketsäk kuna iräle, ka delewa̱ kuna iräle, dewa̱ te ji yirte ssa ra, je te issëwe̱mi shi̱ana, je te issëwe̱mi nui ta käi. 25 Jekäi iwa̱ ji blele tso̱ ije̱r na je juermiwa̱. Jekäi ije̱tkämiwa̱ wakte Säkeklä oloitsäk te ishemi: “Iyina si̱ Säkeklä kaldu bas sha̱na.” 26 El wa, ¿jera maikäi iwe̱ rä na? Mika̱ bas taparke̱ ra, jera manele ksä salmo wà, manele te sa pakte, manele te sä wäji̱atkele pake, manele ktäka̱ kte kju̱awa wà, manele te je kte wapakeka̱. Je biköle wo̱ rä sa̱ ki̱wäjienaklä. 27 Jekäi manele ktäke̱ka̱ kte kju̱awa wà ra, je wo̱ bol kjelabä ku̱, kai ra mañal ebä ku̱, ata je ktö rä ekla ekla, ñakäi yilé kiana je kte wapakäk. 28 Ata ka yi a̱ni kuna kte wapakäkka̱ ra, je si̱wa̱tiöwa̱ sa tapar tso̱ ska; wë iwakei ktö je̱k ra ñakäi Säkeklä ra. 29 Je su̱ta ji bata shäk wa ktö bol iräle mañal iräle. Isaka ku̱ je wabitketsö iyina iräle kai iräle. 30 Ata isaka katke je̱tkelewa̱ wäji̱atkena jile wà ra, ale ktä kaldu kiana si̱wa̱tiäkwa̱. 31 Jekäi bas biköle ia̱ ji bata yirmiwa̱ ekla ekla, je rä biköle pauta̱naklä, ñakäi biköle ssënaklä chatkäkwa̱. 32 Jekäi ji bata shäk wa ssërke̱ ji shäk je wätkermi iia̱. 33 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä rä ka Säkeklä ji wa̱k kje pa pa shtä kuna, ata je rä Säkeklä ji wa̱k tsa̱na shtä. Jishtä sä sikii wa tapanak eyaka eyaka biköle ka̱wei rä käi, 34 alaklä wa si̱wa̱tiöcha̱wa̱ bitaba ñataparke̱ ska. Ka irä jiye kuna ta, ka ijewa ia̱ ka̱ kuna iktäkläka̱, ata ikiana ñajäkcha̱wa̱ jishtä ñaebä ka̱wei te ishe käi. 35 Ata ijewa te jile ju̱ñakle ra, ijewa ku̱ je chakö iwakwa ju ska ise̱naklä ia̱. Ka irä jiye kuna ta, alaklä wa ktäka̱ ñatapawe̱ sha̱na rä äina. 36 ¿Bas ia̱ ra bas ne ska Säkeklä ktä bitele rä na? ¿Je kte rä delewa̱ bas ebä ska na? 37 Bas sha̱ manele te ibiketse irä ji bata shäk iräle, ji rä wikblu iá ja̱mi iräle ra, je kiana iju̱ñak jí kte yöle yis wa̱ rä Säkekewa ne wa̱ sa pakale ji wa̱k. 38 Ata yi te jí kte ka kuke ra, je wakei rä ka ktä kolonak kuna. 39 Jekäi el wa, bas ja̱mi ji bata she ne tkeno rä, ñakäi sä ktäka̱ kte kju̱awa wà, ke je wätkewa̱k bas ku̱. 40 Ata ji biköle wo̱ rä bäi tsa̱na.

1 Corintios 15

1 El wa, jira yis te bas je̱r ku̱eke̱ kte baa wapautäle yis wa̱ bas ia̱ je wà, je rä kolole e̱ná bas wa̱, je ja̱mi bas dami chatkelewa̱. 2 Ñakäi je ne wà bas dä tsa̱tkeleksa̱ rä, ikuna bas chatkawa̱ yis te bas pakta ja̱mi ra. Ata bärä le bas te je kte biketsa rä ka wata. 3 Jekäi ji wà yis dä je̱r ko̱le, je ne wà yie bas pakta säkätä rä. Je rä Cristo duawa̱ rä sa̱ wa̱ ji yakei wakblele nui ki̱ka, jiräni kte yöle wa̱ iyile käi; 4 ñakäi iitäbinawa̱, jeska tres día ra ishki̱naka̱ni jiräni kte yöle wa̱ iyile käi; 5 jekäi ije̱k kjasha Pedro ia̱, je ukä ska doce wa ia̱. 6 Je ukä ki̱ ije̱k kjasha sä el wa quinientos tsa̱ta ia̱ etkayebä, jewa chu̱li̱i̱ tso̱ ji̱a, ata moska kapacha̱wa̱ kja. 7 Je ukä ki̱ ije̱k kjasha Jacobo ia̱, je itäki̱ iktei bata shäk wa biköle ia̱. 8 Bata ska ra, jishtä yaba ko̱r ike̱i kjäju̱ kjepa käi, ije̱k kjasha yis ia̱ ñaebä. 9 Ka irä jiye kuna ta, yis dä ja̱lewa̱ Jesús ktei bata shäk wa katäbäka. Ka yis kiar kinak Jesús ktei bata shäk ni. Je rä yis wa̱ tapanak Säkeklä ia̱ wa yolole weikanak ki̱ka. 10 Ata Säkeklä je̱r bäi shäke̱ kju̱ei yis dewa̱ jira jishtä yis dä käi; jekäi ije je̱r bäi sha yis ia̱, ka je weikanewa̱ ka wata käi. Ata yis shka̱bla e̱e̱na si̱ ijewa biköle tsa̱ta, ata ka je rä yis wakei si̱ kuna, ata Säkeklä je̱r bäi sha yis ia̱ ki̱ka. 11 Yis iräle ijewa iräle, sá te jekäi ebä sa pakte rä. Jekäi je kte ebä ne biketsa bas te rä. 12 Jekäi Cristo ktei yirte rä ishki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na, jera ¿jiye bas sha̱na manele te ishe dulecha̱wa̱ wa rä ka shki̱nakka̱ni kuna ni rä na? 13 Jekäi dulecha̱wa̱ wa rä ka shki̱nakka̱ni kuna ra, ñaebä ka Cristo rä shki̱leka̱ni kuna. 14 Ata ikuna rä ka Cristo shki̱neka̱ni ra, sá te sa pakta rä ka wata, ñaebä bas te ji biketsa etkabä rä ka wata. 15 Ikuna jekäi ra, sá rä Säkeklä ktei shäk ka̱yue wà ebä, sá te ishe Säkeklä te Cristo shki̱wa̱ka̱ni ki̱ka. Ata sä dulecha̱wa̱ wa rä ka shki̱nakka̱ni kuna ra, ka iwa̱ ishki̱neka̱ni kuna. 16 Jekäi sä dulecha̱wa̱ wa rä ka shki̱nakka̱ni kuna ra, ka Cristo shki̱neka̱ni kuna. 17 Ikuna ka Cristo shki̱neka̱ni ra, bas te ji biketsa etkabä rä ka wata, ñakäi bas dami ji̱a rä nui ta ebä. 18 Jekäi ra Cristo ja̱mi wa käpelecha̱wa̱ wa rä iweikanacha̱wa̱ ye. 19 Je ki̱ka ikuna sä te jira ji tso̱ ebä ki̱ka Cristo biketse ra, sä rä kshanala si̱ ditsä biköle sha̱na. 20 Ata jira Cristo rä shki̱leka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na, käpelecha̱wa̱ wa shki̱rke̱ni wä säkätä käi. 21 Jekäi ditsä ekla bata ki̱ka duewa̱ ne deksa̱ sa̱ ia̱ rä, ata ekla bata ki̱ka sä dulecha̱wa̱ wa shkirka̱ni ne deksa̱ sa̱ ia̱ rä. 22 Ka irä maikäi kuna ta, jishtä Adán ja̱mi biköle duächa̱ke̱wa̱, je su̱ta Cristo ja̱mi biköle ia̱ se̱ne kseka me̱rmini. 23 Ata je rä iwa ja̱mi. Cristo rä iwä säkätä käi, je ukä ska ideni ra iwakei cha wa biköle shki̱rmika̱ni ñaebä. 24 Je ukä ska sa̱ ke̱i e̱rmiwa̱ rä. Je ke̱i ska ra Cristo te jile tsa̱ku̱i wa irä ka̱wei ta wa irä täkili ta wa irä biköle weikeche̱miwa̱, kjepa ite ji rä ju̱ñenak iwa̱ ju̱emiksa̱ Säkeklä Sa Ká ia̱. 25 Je rä Cristo ka̱wä ta ji biköle ju̱ñak ma rä ite ibolki wa biköle tulacha̱wa̱ iklä niki̱ka kje ki̱ka. 26 Jekäi duewa̱ ne rä ibolki bata jekje iwa̱ weikanakwa̱ rä. 27 Je rä iyöle käi: “Säkeklä te ji biköle kukawa̱ ije klä niki̱ka.” Je ite isha ji biköle rä kololewa̱ iklä niki̱ka ra, ka je rä ale ji biköle yäliwa̱kwa̱ iniki̱ka je wakeije kuna. 28 Mika̱ ji biköle yälinawa̱ta̱na iniki̱ka ra, jera iyaba je̱k jämiwa̱ ale ji biköle yäliwa̱kwa̱ iniki̱ka je wakei yika. Je rä Säkeklä oloi kanakläka̱ oloi ta ji biköle tsa̱ta ji biköle wäna. 29 Ke ikuna jekäi ra, ¿sä wäoka̱nake̱ sä dulecha̱wa̱ wa säkei ye me jewa dämi rä na? Ikuna sä dulecha̱wa̱ wa rä itjä ka shki̱nakka̱ni kuna ra, ¿jiye sä wäoka̱nake̱ ijewa säkei ye rä na? 30 ¿Jera jiye sa̱ je̱k ju̱ake̱ksa̱ ji däläna shka̱l ssäk ka̱raa rä na? 31 El wa, yis je̱k ssäke̱ bas wa sä Säkekewaí Cristo Jesús ja̱mi je wà yis te ishe, buliri buliri yëë yis kota̱narawa̱ rä. 32 Ikuna yis dä ditsä ka shki̱nakka̱ni kuna ra, jera yis ñakpa bewak sälwii ra Éfeso ska, ¿jiye je kiar yis ia̱? Ikuna sä dulecha̱wa̱ wa rä ka shki̱nakka̱ni ra, bäi si̱ “sä yäkä sä ji yä, ata buliabä sä duächa̱wa̱.” 33 Ke bas ñajawa̱ wäyönak. “Sa yakeila ra, sa̱ je̱k bawa̱ ra, je te sä wädular bäi yakei tewe̱miwa̱.” 34 Bas däwo̱pani je̱r ta, jishtä ikiana o̱nak bäi käi. Ke ji yakei wakbla ji̱a. Ka irä jiye kuna ta, bas manele rä ka delewa̱ kuna Säkeklä ja̱mi. Je sheke̱ yis te rä bas äinaklä. 35 Ata yilé te ishemi: “¿Jishtä dulecha̱wa̱ wa shki̱rke̱ka̱ni rä na? ¿Mane shtä yaka wà idämini rä na?” 36 ¡Ba rä ka je̱r ta je̱! Ji tkeke̱ ba te ka dunewa̱ ra, je ka se̱nakni. 37 Ata ba te ji tkawa̱ ra, ka je rä yaka iá idäke̱ksa̱ni käi kuna, ata je rä iwä doloi ebä, trigo iräle jile saka iräle. 38 Ata Säkeklä te yaka me̱ iia̱ jishtä iki̱ ishena käi, jishtä iwä doloi rä je ja̱mi. 39 Jekäi ka ji biköle yaka rä ñaebä kuna, ata ditsä yaka rä kju̱awa, bewak yaka rä kju̱awa, du yaka rä kju̱awa, nima yaka rä kju̱awa. 40 Je su̱ta ka̱jöir ska wa yaka irä, ka̱jiska wa yaka irä tso̱ rä. Ka̱jöir cha juer dä baa, ata kju̱awa, ka̱jiska cha juer dä baa, ata kju̱awa. 41 Ka̱wä oloi rä kju̱awa, tulu oloi rä kju̱awa, ñakäi bekwä oloi rä kju̱awa. Jekäi bekwä oloi ñir dä kju̱awa kju̱awa. 42 Je su̱ta dulecha̱wa̱ wa shki̱rke̱ka̱ni rä. Ji tkenawa̱ rä tjabanakwa̱, je shki̱rke̱ka̱ni rä ka tjabanak kuna. 43 Ji tkenawa̱ rä dokoitsalewa̱, ata je shki̱rke̱ka̱ni rä juer ta baa. Ji tkenawa̱ rä ka täki ta, ata je shki̱rke̱ka̱ni rä täkii. 44 Ji tkenawa̱ rä yaka ta ditsä iá, ata je shki̱rke̱ka̱ni rä yaka ta wikblu iá. Sa yaka tso̱ ditsä iá ra, jekäi ñaebä sa yaka tso̱ wikblu iá. 45 Jekäi ñaebä iyöle katke: “Ditsä säkätä Adán yöleksa̱ rä ditsä iá kseka,” ata ibataka ekla Adán käi, je rä wikblu iá se̱ne kseka ma̱k. 46 Jekäi ji rä wikblu iá rä ka isäkätä kuna, ata ji rä ditsä iá, je ne kjepa ji rä wikblu iá rä. 47 Ditsä säkätä yöleksa̱ ishäkä pjoi wà dar dä ka̱jiska; ata ditsä je itäki̱ je dar dä ka̱jöir ska. 48 Jishtä ale yöleksa̱ ishäkä pjoi wà wakei rä, je su̱ta ishäkä pjoi wà yöleksa̱ wa rä. Ñakäi jishtä ale dar ka̱jöir ska wakei rä, je su̱ta ka̱jöir ja̱mi wa rä. 49 Jishtä sä juer dä ale yöleksa̱ ishäkä pjoi wà su̱ta; jekäi ñaebä sä juermi rä jishtä ale dar ka̱jöir ska su̱ta. 50 El wa, yis te isheke̱ bas ia̱, ji yaka ta pi ta ia̱ Säkeklä gobierno ka däkksa̱. Je su̱ta ji tjabanak ia̱ ji ka tjabanak kuna ka däkksa̱. 51 ¡Issö! Yis te kte blelewa̱ she bas ia̱: Ka sä biköle rä käpäkcha̱wa̱ kuna, ata sä biköle rä manenakksa̱ni, 52 plaabä sä wätiä pishä kjelabä, kökö bata jekje bulanak bulana ra. Ka irä maikäi kuna ta, kökö bularmi, jera dulecha̱wa̱ wa rä shki̱nak tuläkka̱ni ka tjabanakwa̱ni, ñakäi saje wa rä manenakksa̱ni. 53 Iwa rä sä tjabanakcha̱wa̱ wa kiana pajienak ji ka tjabanak kuna wà. Sä duäkcha̱wa̱ wa kiana pajienak ji ka duäk kuna wà. 54 Jekäi mika̱ sä tjabanakcha̱wa̱ wa pajienani ji ka tjabanak kuna wà ra, sä duäkcha̱wa̱ wa pajienani ji ka duäk kuna wà ra, jera io̱rmi jishtä kte yöle katke käi: “Tu̱neka̱ te duewa̱ ma̱la̱wa̱wa̱.” 55 Duewa̱, ¿mai rä ma tu̱nakläka̱ rä na? Duewa̱, ¿mai rä ba sul dä na?” 56 Duewa̱ sul í rä sä te ji yakei wakble nui. Jekäi sa̱ nui rä täkili ta sä weikäkwa̱ ka̱wei tso̱ kju̱ei. 57 Ata wekte Säkeklä ra. ¡Je ne te sa̱ tsa̱tke tu̱nakka̱ saje wa Säkekewaí Jesucristo oloi ja̱mi rä! 58 Je ne ki̱ka el wa shka̱ta yis wa̱, bas chatköwa̱ därërë ka jalewa̱ ta Säkekewa kja̱nei wa̱k del ki̱ta ki̱ta, bas wa̱ iju̱ñer bas shka̱bläke̱ Säkekewa ia̱ rä ka tsulenakwa̱ kuna ki̱ka.

1 Corintios 16

1 Inaklä tapawe̱ me̱nak sä sikii wa ia̱ je rä jikäi. Bas ku̱ iwo̱ jishtä yis te tapanak eyaka eyaka Galacia ke̱i ska wa paka iwa̱k käi. 2 Semana díaí säkätä wà ekla ekla bikö bas to̱rke̱ ja̱mi bas ku̱ ji blö. Je rä mika̱ yis damiju̱ ra, ka jekjepa bas wa̱ itapawa̱klä kuna. 3 Jekäi yis demiju̱ ra, mane kolole bas wa̱, patkemi yie äyëí yölemi, bas wa̱ ji tso̱ tapale me̱nak tsa̱klämi ijewa wa̱ Jerusalén. 4 Ata ikuna rä yis shena minakña ra, ijewa maña yis da. 5 Yis damiju̱ bas su̱ak, ata yis kjaju̱ Macedonia ska kjepa. Iwa rä Macedonia kja̱ne yis kjäke̱ju̱ rä ki̱ka. 6 Bärä le yis se̱rmi ji̱a bas kjäka, ata jiräni ra yis se̱rmi ji̱a ka̱ tse̱e̱ ke̱i kjaju̱ kje. Je rä bas wa̱ yis tsa̱tkäklä yis minaklä maka yis maju̱ käi. 7 Ka yis kiane kjäkju̱ shkële bas ska, ata yis ssëna rä käma ji̱a bas kjäka, ikuna Säkekewa te ka̱ ma̱ ra. 8 Ata yis se̱rmi ji̱a Éfeso ska Pentecostés ke̱i kjaju̱ kje. 9 Ka irä jiye kuna ta, yis ia̱ ka̱ deksa̱ ta̱i yis wao̱naklä. Ata ditsä chu̱li̱i̱ ñapatka yis na̱me̱i ye. 10 Timoteo demiju̱ ra, bas se̱no bäi ije ra ka isu̱anakläwa̱ ye, ije shka̱blä rä Säkekewa kja̱nei wa̱k yis käi ki̱ka. 11 Je ki̱ka ke yi a̱ni ku̱ ikukawa̱ diekjela, ata ipatköté ssële bäi, ibitäkläni yis wäki̱. Ka irä jiye kuna ta, yie ije ki̱ssë kate sä el wa ra ñara ki̱ka. 12 Sä el Apolos pake rä jikäi. Yis te ije kuka pjoo minak bas wäki̱ sä el wa ra, ata itjä ka issëne minak jíkje ra. Jeiräta iwä deksa̱ ra iminaju̱mi ji̱a. 13 Bas se̱no je̱r ki̱i̱. Bas chatköwa̱ ji biketsäk etkabä. Bas ssëno ka suale ta. Bas ssëno täkii. 14 Ji biköle we̱ke̱ bas te käi, je wo̱ ñashka̱li̱ble wà. 15 El wa, bas wa̱ iju̱ñer Estéfanas ju ska tso̱ wa ne rä jile wä säkätä käi Acaya ke̱i ska rä, jekäi ijewa ñatulaksa̱ sä sikii wa tsa̱tkäk. Jekäi yie bas pake, 16 ñajäkcha̱wa̱ yi rä ijewa käi wa yika, yi rä shka̱bläkña chichanakña ijewa käi wa yika. 17 Yis ssëwa̱ a̱naa Estéfanas irä Fortunato irä Acaico irä jewa dejulu te. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te ji wá̱ yis ia̱ sa̱me̱ishärä bas ne kajali yis da rä käi. 18 Je rä ijewa te yis irä bas irä je̱r pabla ki̱ka. Jekäi yi rä ijewa käi wa kjeishöpa. 19 Tapanak eyaka eyaka Asia ska wa te bas chakami. Aquila irä Prisca irä jewa te bas chakami Säkekewa ja̱mi je̱r baa wà, ijewa ju ska tapanak wa ra ñara. 20 Jiska sä el wa biköle te bas chakami. Bas ñachakö ñawäjalassë wämo wà. 21 Yis Pablo te bas chakami yölemi yis wakei jula wà. 22 Yi wa̱ ka Säkekewa shka̱l da, je wakei weikanowa̱pa. Maranata. 23 Säkekewa Jesús je̱r bäi shöpa bas ia̱. 24 Yis wa̱ bas biköle shka̱l sä rä Cristo Jesús ja̱mi ki̱ka. Amén.

2 Corintios 1

1 Pablo, Jesucristo ktei bata shäk Säkeklä ki̱ jekäi ishena ki̱ka, je te sä el Timoteo ra ña ra jí yue mar, tapanak Säkeklä ia̱ Corinto ska wa ia̱, sä sikii wa tso̱ Acaya ke̱i biköle ska wa kalabe ia̱. 2 Säkeklä saje wa Ká irä Säkekewa Jesucristo irä je̱r bäi shöpa bas ia̱, jewa ku̱ bas je̱r ssëwo̱pa baa. 3 Saje wa Säkekewaí Jesucristo Keklä iKá, Sa Ká je̱r bäi shäk, Säkeklä sa̱ je̱r pabläk ji biköle ska, je kjeiyinopa. 4 Je ne rä sa̱ je̱r pabläk sä weikarke̱ biköle ska rä, je rä je wà sa̱ ia̱ sa saka je̱r pablenaklä ji te iweikeke̱ käi, Säkeklä wa̱ sa wakwa je̱r pablele je wà, 5 je rä jishtä Cristo weikane däke̱ksa̱ sa̱ ia̱ bakleka̱ käi, je su̱ta ñaebä je̱r pablene däke̱ksa̱ sa̱ ia̱ bakleka̱ Cristo ebä oloi ja̱mi. 6 Ata ikuna sá weikarke̱ ra, je rä bas je̱r pablenaklä, ñakäi bas tsa̱tkenakläksa̱. Je su̱ta ikuna sá je̱r pablerke̱ ra, je rä bas je̱r pablenaklä, je wà bas dulanaklä weikane wäkukäk jishtä sá te je shtä weikane wäkuke käi ñaebä. 7 Jekäi sá te ibiketse bas chatkämiwa̱ si̱. Ka irä jiye kuna ta, sá wa̱ iju̱ñer jishtä bas weikarke̱ña, je su̱ta bas je̱r pablerke̱ña. 8 El wa, sá ki̱ bas shena ijuñak jishtä sá weikana Asia ska käi, sá ki̱ ji dewa̱ ka ikatabler ji̱a kje, sá te ibiketsa ka sa̱ se̱nak ji̱a kseka. 9 Sá ssëna sa wakwa ska sá rä wabiketsaleksa̱ e̱ná ko̱ta̱nakwa̱ käi, je rä ka sá wakwa ebä je̱k biketsäklä kuna, ata sá wa̱ Säkeklä sä dulewa̱ wa shki̱wa̱kka̱ni ebä biketsäklä. 10 Je ne te sá bakaksa̱ yëë sá ko̱ta̱nacha̱rawa̱ yika rä, je te sá bäkeke̱ksa̱ ji̱a, ñakäi ije ne biketse sá te, ite sá bäkemiksa̱ ji̱a rä. 11 Jekäi bas te sá tsa̱tke kate ka̱kie wà. Je rä chu̱li̱i̱ wa̱ Säkeklä kjeishäklä sá ki̱ka, ije̱r bäi sha sá ia̱ chu̱li̱i̱ wa ka̱kia oloi ja̱mi ki̱ka. 12 Sá je̱r ska ka sa ssër ta kjatele käi. Jishtä sá ñawäsikle ka̱jiska, bäi si̱ ra jishtä sá ñawäsikle bas wäna, ka je̱k ssë wà kuna ka wäsi̱wa kuna, jishtä Säkeklä käi, ka ditsä je̱rikä ja̱mi kuna, ata Säkeklä je̱r bäi shäke̱ wà, je ne wà sá ñassäke̱ rä. 13 Iwa rä ka sá te jile saka yue kuna kju̱awa bas ia̱, ka bas ia̱ iwayir käi, ka bas je̱r ko̱r iia̱ käi. Jekäi yis ia̱ issër bas me je̱r ko̱rpa iia̱ kalabe, 14 jishtä bas je̱r ku̱a ite yëna käi, sá ne rä bas ñassäklä, ñaebä bas dä sá ñassäklä Säkekewa Jesús díaí ska ra. 15 Yie ibiketsa jekäi irä ki̱ka yis ssëna minak bas su̱ak säkätä, je rä bas ia̱ ji bäi däkläksa̱ botäbä kicha, 16 kjepa bas ska ra minakju̱ Macedoniaka, je Macedonia ska ra bitäkni bas ska, bas wa̱ yis tsa̱tkäklä yis minaklä Judea ska. 17 Jera yie jekäi ibiketsaksa̱ ra, ¿ka yis wa̱ je biketsaneksa̱ si̱ na? ¿Ji biketseke̱ksa̱ yie o̱nak, je biketseke̱ksa̱ yie rä ditsä käi, je wà yis wa̱ ji shäklä “ta” ni irä “kai” ni irä ñara na? 18 Ata Säkeklä rä ji wa̱k bulee ki̱ka, ji yinak sá wa̱ bas ia̱ rä ka “ta” ni irä “kai” ni irä kuna. 19 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä yaba Jesucristo ne ktei wapautäle sá wa̱ bas sha̱na, yis wa̱, Silvano wa̱, Timoteo wa̱, ka je rä “ta” ni irä “kai” ni irä ñara kuna, ata “ta” ni ebä ije ja̱mi. 20 Ka irä maikäi kuna ta, Säkeklä kablele biköle rä “ta” ni ije ja̱mi, ñakäi ije oloi ja̱mi iyirke̱ “amén” ni Säkeklä ia̱, ioloi kanakläka̱ saje wa ja̱mi. 21 Jekäi Säkeklä ne rä sá kukäkña bas da Cristo ia̱, ñakäi sa̱ ki̱ iaceiteí tkäkju̱até rä, 22 ñakäi je ne te sa̱ nia rä, ñakäi iwikblu ma̱ sa̱ ia̱ sa̱ je̱r ska sa̱ tsa̱tju̱aklä ye rä. 23 Jekäi yie Säkeklä kuke yis su̱ak ye, ka yis deneni Corinto ska, je rä ka yis wa̱ bas je̱r ianewa̱kläwa̱ kuna ki̱ka. 24 Ka irä sá te bas patke täkili wà ji biketsäk etkabä kuna. Ata sá rä bas ki̱ma̱kña bas ssënaklä a̱naa. Ka irä jiye kuna ta, ji biketse etkabä wà bas dä tkelewa̱ bäi.

2 Corintios 2

1 Je ne ki̱ka yis wakei te ibiketsaksa̱ ka minak kunani etäbä kicha bas je̱r ianewa̱kcha̱wa̱. 2 Ka irä jiye kuna ta, ikuna yis te bas je̱r iawa̱cha̱wa̱ ra, ¿yibä te yis je̱r ssëwe̱mini a̱naa rä na? ¿Ka irä ale yis wa̱ je̱r ialecha̱wa̱ wakwa ebä te na? 3 Je ne ki̱ka yis te iyua bas ia̱ jekäi rä. Je rä mika̱ yis demiju̱ ra, ka yis je̱r ianakläwa̱ bas ale yis je̱r ssëwa̱k a̱naa wa ki̱ka. Jekäi yis te ibiketse, yis ssëna a̱naa ra, bas biköle ssërmi a̱naa. 4 Iwa rä yie je yua bas ia̱ rä je̱r ialewa̱ ta̱i, je̱r ssëlewa̱ shi̱ana, wä riä bakle ta̱i, je rä ka bas je̱r ianaklä kuna, ata je rä bas wa̱ iju̱ñaklä bikö yis wa̱ bas shka̱l dä käi. 5 Ikuna yilé te yis je̱r iawa̱wa̱ ra, ka je wa̱ yis ebä je̱r iane kuna, ata bäi si̱ ra, ka yis wa̱ iki̱talawa̱klä ra, bas kalabe je̱r iawa̱ ite ñaebä. 6 Jekäi je ekla ki̱ chu̱li̱i̱ te nui ja̱wa̱ka̱, je kjelabä ishena rä. 7 Je ki̱ka bäi si̱ ra bas kiana ijäkwa̱ bitaba, ñakäi ije̱r pabläk, je rä je̱r iane e̱e̱na wa̱ ka iweikäkläwa̱. 8 Je ki̱ka yie bas pake ishka̱li̱bläkni, iwa̱ iju̱ñaklä bas wa̱ ishka̱l si̱. 9 Jekäi wata ki̱ka yis te bas ia̱ iyuami, je rä yis wa̱ isu̱aklä bas dä ji biköle ska yis ktä ssä ta í̱ ki̱ka. 10 Bas te yilé jeke̱wa̱ bitaba jile ki̱ka ra, jera ñaebä yie je jeke̱wa̱ bitaba. Yi jawa̱ yis te bitaba, ikuna yis te yile jawa̱ bitaba irä ra, je wá̱ yis te rä bas kju̱ei Cristo wäkata ska. 11 Je rä Satanás wa̱ ka saje wa wäyuächa̱kläwa̱ kuna ye, sa̱ wa̱ ji we̱ ite rä ju̱ñer ki̱ka. 12 Mika̱ yis demi Troas ska Cristo ktei baa wapaktäk ra, yis ia̱ ka̱ me̱na yis wa̱ Säkekewa ktä wapaktäklä. 13 Jeiräta, ka yis ssëne bäi yis je̱r ska, ka yis wa̱ yis el Tito ko̱ne ki̱ka. Je ki̱ka yis je̱k bata sha ijewa ia̱, jekäi 'smineju̱ Macedonia. 14 Ata wekte Säkeklä ra, je wa̱ sá dami del tu̱leka̱ ji biköle ki̱ka Cristo oloi ja̱mi, ñakäi ite je̱r ko̱ne yi ije rä ia̱, je kjasheke̱ ka̱biköle ska, ji jalar ta ja̱ma̱a̱ käi sá oloi ja̱mi. 15 Iwa rä Säkeklä ia̱ ra, sá rä Cristo jalar ja̱ma̱a̱ käi, sa̱ tsa̱tkenakksa̱ wa sha̱na irä, sä weikanakcha̱wa̱ wa sha̱na irä. 16 Moska ia̱ ra, sá jalar dä ji nu̱l käi iduäkläwa̱, ata isaka ia̱ ra, sá jalar dä ji kseka käi, ise̱naklä kseka. Jekäi ¿yibä ia̱ je kja̱nei o̱rmi bäi na? 17 Ka irä maikäi kuna ta, ka sá rä jishtä chu̱li̱i̱ te Säkeklä ktä watju̱e rami käi kuna. Ata sá te ji sheke̱ rä iyina si̱ wà Säkeklä säkei ye, iwakei wäkata ska Cristo ja̱mi.

2 Corintios 3

1 ¿Je rä etäbä kicha sá wakwa ebä ña ktei shäke̱ni na? ¿Ata sá ki̱ isherke̱ rä jishtä manele käi, ktei yilemi äyë ki̱ bas ia̱ iräle, bas wa̱ iräle käi na? 2 Ñera, bas wakwa ne rä sá äyëí rä, yöle sá je̱r ska rä. Je rä su̱le, wayile ditsä biköle wa̱. 3 Je wà ijuena bas ne rä Cristo äyëí patkele sá wa̱ rä. Ka je rä yöle tinta wà kuna, ata Säkeklä kseka wikblu wà, ka je rä tale kuna jak kjuä ki̱ka, ata je tale rä tabla yaka iá ki̱ sa̱ je̱r ska. 4 Säkeklä wäna sá te ibiketse jekäi irä, Cristo oloi ja̱mi. 5 Ka je rä sá wakwa rä täkili ta kuna, je wà sá wa̱ ibiketsäklä jile o̱le sá wa̱ rä sá wakwa oloi ja̱mi ni kuna. Ata sá täkili bitele rä Säkeklä ne ska. 6 Je wakei te sá täkiwa̱ ikablele spa̱na wakja̱neiwa̱k, ka kte yöle cha wakja̱neiwa̱k kuna, ata iwikblu cha wakja̱neiwa̱k. Iwa rä kte yöle te rä sä kteke̱wa̱ ebä, ata iwikblu te rä se̱ne kseka ne me̱. 7 Sä duäkläwa̱ wakja̱neiwe̱ ktei tale jak ki̱ka je bakle rä baa, ka Israel batala wä däwa̱ Moisés su̱ak iwäktä ki̱ kje, ije wäktä wäñinaka̱ oloo ki̱ka, jekäi je oloi shenami je̱na je̱na. Jekäi irä ra, 8 ¿maikäi ka je tsa̱ta iwikblu cha wakja̱neiwe̱ rä bakleka̱ju̱ baa si̱ kuna rä na? 9 Ka irä jiye kuna ta, ikuna sa wabiketsanakläksa̱ nui ta wakja̱neiwe̱, je bakle rä baa ra, jera sä wabiketsa̱nakläksa̱ wämo ye wakja̱neiwe̱ rä bakleka̱ baawa̱ si̱. 10 Jekäi ji bakle baa, ka je kuna ji̱a baa, je rä ietkä rä baawa̱ si̱ ki̱ka. 11 Jekäi je oloi shenakwa̱ bakle rä baa ra, ji ka e̱nakwa̱ kuna je rä bakleka̱ju̱ baawa̱ si̱. 12 Sá te ibiketse jekäi ki̱ka, sá te ji we̱ke̱ rä ka suale kuna, 13 ka je rä Moisés käi kuna. Moisés wä ki̱tiawa̱ sua wà, ka Israel batala wa̱ ioloi sher dami su̱aklä ye. 14 Jeiräta ijewa je̱r doloi tenacha̱wa̱. Ka irä maikäi kuna ta, sa kablele ñaia̱ mikle Säkeklä ra yöle wayirke̱ ra, je sua ebä wa̱ ijewa dami ji̱a wä ki̱telecha̱wa̱, däka̱ jira kje. Je rä ka tse̱leju̱mi kuna ijewa ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, Cristo ebä oloi ja̱mi je tse̱rju̱mi rä. 15 Jekäi ebä däka̱ jira kje, ka̱wei me̱le Moisés wa̱ wayirke̱ ra, ijewa je̱rike rä ki̱kololewa̱ sua wa̱. 16 Ata mika̱ sa̱ ñamanewa̱ksa̱ni Säkekewa ia̱ ra, je sua rä tse̱nakju̱mi. 17 Jekäi Säkekewa ne rä Säkeklä wikblu rä. Jekäi mai Säkekewa wikblu katke ra, jeska sä rä bakleksa̱. 18 Ata saje wa biköle rä wä ki̱tse̱leju̱mi te Säkekewa oloi ñirte su̱ete jishtä espejo na käi, sa̱ maneleksa̱ baa ki̱manerte ji baa wà marä ji baa wà ni däkwa̱ jishtä ije wakei rä su̱ta, Säkekewa ale iwikblu je oloi ja̱mi.

2 Corintios 4

1 Jekäi ije̱r bäi sha deksa̱ sá ia̱ ki̱ka, sá dewa̱ je wakja̱neiwa̱k ye. Je ne ki̱ka ka sá tjuäkcha̱wa̱ kuna. 2 Ata ji wakble jaki äina käi, je rä dokoitsalewa̱ sá wa̱. Ka sá dami rä sä wäyuäk kuna, Säkeklä ktä wamanewa̱k kju̱awa kuna. Ata sá te ji rä iyina si̱ ne wawe̱ke̱ rä. Je wà Säkeklä wäkata ska sá ñatuläke̱ksa̱ biköle ia̱ ijewa wa̱ sá wabiketsäkläksa̱ jishtä ijewa ia̱ issër ijewa je̱r ska käi. 3 Ata ikuna kte baa yinak sá wa̱ je rä ki̱telewa̱ ra, je rä ki̱telewa̱ weikanakcha̱wa̱ wa yika. 4 Je rä ka̱jiska kekläí te ka ji biketsäk etkabä kuna wa je̱rike wätuiwa̱wa̱, ka ijewa wäna Cristo rä baa je ktei oloi ñinaklä kuna. Ije ne rä Säkeklä me̱i rä. 5 Jekäi ka sá te sa pakte rä sá wakwa ktei wà kuna, ata Jesucristo rä Säkekewa je ne ktei wà, ñakäi sá rä bas kjanaklä Jesús kju̱ei, je ne ktei wà sá te bas pakte rä. 6 Jekäi Säkeklä ishäk: “Ka̱ñinoka̱ ka̱ yee na”, je wakei ne oloi ñina saje wa je̱r ska ka̱ oloi ye rä, sa̱ je̱r ko̱naklä Säkeklä oloi ñirke̱ Jesucristo wäktä ska je ia̱. 7 Ata sá wa̱ je ji säkei ta tso̱ rä u̱ yaka u̱í na, je wà ijuenaklä je täkili e̱e̱na si̱ je rä Säkeklä ne cha, ka je rä sá wakwa cha kuna. 8 Sá rä weikale ji biköle ska, ata ka medele ta; je̱r iale, ata ka ji biketsale ta, 9 yolole weikanak, ata ka jalewa̱ sá wakwa ebä kuna, jololecha̱wa̱, ata ka weikalecha̱wa̱ kuna. 10 Mai sá dami käi sá wa̱ Jesús dulewa̱ dami del sá yaka ja̱mi, je wà Jesús se̱r kseka kjayinaklä sá yaka ja̱mi. 11 Iwa rä sá se̱nak kseka wa del tulurke̱ksa̱ ko̱ta̱nakcha̱wa̱ Jesús kju̱ei, je rä Jesús se̱r kseka kjayinaklä sá yaka duäkwa̱ ja̱mi. 12 Jekäi duewa̱ wao̱rte sá ska, ata se̱ne kseka wao̱rte bas ska. 13 Jeiräta, sá te ji biketse dami etkabä jishtä iyöle katke käi: “Yis te ji biketsa etkabä ki̱ka yis kta rä.” Je su̱ta sá te ji biketsa etkabä ki̱ka sá ktäke̱ rä, 14 je rä sá wa̱ iju̱ñer Säkekewa Jesús shki̱wa̱kka̱ni je wakei te ñaebä sá shki̱we̱mika̱ni Jesús da, ñakäi ite sá jäklemiwa̱ bas da ñara. 15 Iwa rä jí ji biköle o̱rke̱ sá ukä ja̱mi rä bas kju̱ei, je wà wekte yinaklä ki̱ta si̱ Säkeklä oloi kanakläka̱, chu̱li̱i̱ ia̱ ije̱r bäi shäke̱ ki̱ta ki̱ta oloi ja̱mi. 16 Je ne ki̱ka ka sá tjuäkcha̱wa̱. Sá pa ki̱ka sá e̱r dami, jeiräta sá ja̱rka sá spa̱na terke̱ni buliri buliri. 17 Ka irä maikäi kuna ta, sá weikarke̱ kje berbena, je te sá ia̱ ji baa jekjeye ka pakanak kje, je ki̱talawe̱ke̱ kala ta e̱e̱na ki̱ta ki̱tami. 18 Je ki̱ka ka sá wätkenewa̱ ji juenak ska kuna, ata sá wätkawa̱ rä ji ka juenak ne ska. Ka irä jiye kuna ta, ji juenak sä wäna je rä kje berbena, ata ji ka juenak kuna sä wäna je rä jekjeye.

2 Corintios 5

1 Iwa rä sa̱ wa̱ iju̱ñer ikuna saje wa ju ka̱jiska, ale ju wäyenak shtä, je weikanawa̱ ra, Säkeklä wa̱ ju tso̱ me̱nak sa̱ ia̱ jekjeye ka̱jöir ska, je rä ka yöle kuna jula wà. 2 Je ju wäyenak tkäkwa̱ na sa̱ u̱rke̱, sa̱ ia̱ issërke̱ sa̱ me pajierni sä ju ka̱jöir ska wa käi. 3 Jekäi sä rä payenak tulämi, jeiräta ka sa̱ a̱ta̱nak ju̱li̱shye. 4 Sa̱ tso̱ ji̱a je ju wäyenak ja̱rka wa u̱rke̱ shtirilewa̱. Ka irä jiye kuna ta, ka sä ssërta payenak tulämi ki̱ka, ata pajienakcha̱wa̱ni, je rä duewa̱ ma̱la̱kläwa̱ se̱ne kseka wa̱. 5 Jekäi iwa̱k sa̱ ia̱ je rä Säkeklä, je ne te sa̱ ia̱ iwikblu ma sa̱ tsa̱tju̱aklä ye rä. 6 Je ne ki̱ka del sa te ibiketse, ñakäi sa̱ wa̱ iju̱ñer, sa̱ se̱rke̱ ji̱a sa yaka ja̱mi ra, ka sa kajali kuna Säkekewa ra. 7 Ka irä maikäi kuna ta, sa dami rä ji biketse etkabä ja̱mi, ka irä ji juerke̱ sä wäna ja̱mi kuna. 8 Jekäi sä te ibiketse, sa̱ ia̱ issër ka sa̱ me se̱ná ji̱a sa yaka ja̱mi käi, ata däkmi se̱nak Säkekewa wäja̱mi. 9 Je ne ki̱ka sa kajali ji̱a ra iräle ka sa kuna ji̱a ra iräle, sa ja̱mi ije ssëwa̱k baa ne tkerke̱ rä. 10 Ka irä jiye kuna ta, sä biköle ka̱wä ta däkmi Cristo wa̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska, ekla ekla sa̱ to̱naklä ji o̱le sa̱ wa̱ sa yaka wà je ja̱mi bäi iräle, yakei iräle. 11 Sa̱ wa̱ ijuñer sa kiana Säkekewa dälätsäk. Je ki̱ka sá te ditsä je̱r ku̱eke̱. Jekäi Säkeklä wa̱ jishtä sá rä je ju̱ñer, jekäi yis ia̱ issër jishtä sá rä me ssërpa bas je̱r ska ñaebä. 12 Ka irä sá ña ktei shäke̱ni etäbä kicha bas ia̱ kuna, ata je rä sá te bas ia̱ ka̱ me̱ke̱ bas ñassäklä sá wà, je rä bas wa̱ je̱k ssäk sa pajuer wà ka sa̱ je̱r ska wà kuna, jewa kúkäklä. 13 Jekäi ikuna sá rä yule telewa̱ ra, je rä Säkeklä ne ia̱, ata sá rä ka̱ ta ra, je rä bas ne ia̱. 14 Jekäi Cristo wa̱ sa̱ shka̱l, je ne te sá ssëwe̱ ibiketsäk jikäi rä: Eklabä duawa̱ sä biköle ki̱ka, jekjepa biköle duacha̱wa̱, 15 ñakäi ije duawa̱ sä biköle ki̱ka, je rä sa̱ tso̱ kseka wa ka se̱naklä ji̱a iwakwa ia̱ kuna, ata ise̱naklä ale ijewa ki̱ka dulewa̱ shki̱leka̱ni je ia̱. 16 Je ki̱ka jira ka sá te yi a̱ni biketse kuna ipa juer wà. Mikle ra sá te Cristo biketsa ipa juer wà, ata jira ka sá te ije biketse kuna ji̱a jekäi. 17 Jekäi yi rä Cristo ja̱mi ra, je rä yöleksa̱ni spa̱na. Ji mikle kjaju̱ e̱ná. Ñera je rä maneleksa̱ni spa̱na. 18 Je biköle datse̱ rä Säkeklä skaté. Je te sa̱ je̱r bäiwa̱ni iwakei ra Cristo oloi ja̱mi. Jekäi je te sá ia̱ je̱r bäine iwakei ra je kja̱nei we̱ ma̱. 19 Je rä Säkeklä te Cristo oloi ja̱mi ka̱jiska wa je̱r bäiwe̱te iwakei ra, sä shirile ka nui biketsane iwa̱ kuna, ñakäi ite sá paka je̱r bäine iwakei ra je ktei bata shäk. 20 Jekäi sá rä patkele Cristo wa̱ ije säkei ye, jishtä Säkeklä wakei te sa̱ je̱r ku̱eke̱ sá oloi ja̱mi käi. Jekäi sá te ishe Cristo kju̱ei, ¡dunasi̱ bas je̱r bäinopa Säkeklä ra! 21 Ale ka ji yakei wakbläk kuna, je iawa̱wa̱ Säkeklä te saje wa kju̱ei ji yakei wakbläk ye, je wà saje wa däkläwa̱ ji wämo ye Säkeklä käi, ije oloi ja̱mi.

2 Corintios 6

1 Jekäi sá rä shka̱bläkña ije ra ki̱ka sá te ishe bas ia̱, dunasi̱ Säkeklä je̱r bäi yile sa̱ ia̱ ke je kukawa̱ ka wata käi. 2 Ka irä jiye kuna ta, ite ishe: “Ike̱i dewa̱ bäi ra, yis te ba ktä ssa. Sa̱ tsa̱tkenakläksa̱ díaí wà ra, yis te ba ki̱ma.” ¡Issö! Jira ike̱i dewa̱ bäi, jira ne rä sa̱ tsa̱tkenakläksa̱ díaí rä. 3 Ka ji a̱ni wà sá te yi a̱ni dokowe̱ kuna, jí sá te ikja̱nei we̱ke̱ ka je yinaklä jini a̱ni. 4 Ata ji biköle wà sá te ikjashe rami sá rä Säkeklä kja̱nei wa̱k wa, ji katable ta̱i wà, weikane wà, sá ki̱ ji sherke̱ wà, je̱r ia̱ne ssë wà, 5 buka̱ne wà, wätenewa̱ wà, wätji̱neka̱ sá ki̱ka wà, shka̱ble wà, wäñine wà, ka ji ñale kuna wà, 6 ji wämo wà, ji ju̱ñe wà, ji katable wà, ji we̱ je̱r baa wà wà, Wikblu Sikina wà, ñashka̱li̱ble si̱ wà, 7 kte yina si̱ wà, Säkeklä täkili wà; ñakpäklä ta jula wämo wà jula shule wà ji wämo kju̱ei; 8 oloi kaleka̱ käi, oloi ja̱lewa̱ käi; yile bäi käi, yile yakei käi; jishtä sä wäyuäk wa käi, ata sá rä kte si̱ shäk wa; 9 jishtä ka su̱le käi, ata su̱le bäi; yee sä duächa̱ rawa̱ käi, ata ñera sá dami ji̱a; bukle ta̱i, ata ka dulecha̱wa̱ kuna; 10 je̱r ialecha̱wa̱ käi, ata del ssële a̱naa; jishtä ka jita wa käi, ata sá te chu̱li̱i̱ bluwe̱te; ka sá wa̱ ji a̱ni kuna käi, ata sá wa̱ ji biköle tso̱. 11 Bas Corinto wa, sá kta bas da rä bulee, ji tso̱ sá je̱r ska je ja̱mi. 12 Ka sá ñakjeo̱ne bas yika, ata bas ne ñakjewa̱ke̱ bas wakwa je̱r ska rä. 13 Jekäi yie ishe bas ia̱ jishtä yabala ia̱ ji she käi, bas je̱r ssënopa bäi sá ra nui ki̱. 14 Ke bas ñawäjia ka Jesús biketsäk kuna wa ja̱mi. Ka irä jiye kuna ta, ¿maikäi ji wämo irä, ji ka ka̱wei ja̱mi irä ñabawa̱mi na? Je su̱ta ¿maikäi ka̱ oloi irä, ka̱tuil irä ssërmi bäi ñara na? 15 ¿Maikäi Cristo irä Belial irä ji biketsämi ñara na? Je su̱ta, ¿maikäi Jesús biketsäk wa irä, ka Jesús biketsäk kuna wa irä, jewa däwa̱ ña ja̱mi na? 16 ¿Maikäi Säkeklä templo irä, jile kekläí me̱i irä ña je̱r ku̱ami na? Iwa rä saje wa ne rä Säkeklä kseka temploí rä, jishtä Säkeklä te isha käi: “Yis se̱rmi ijewa sha̱na, yis shkämi ijewa sha̱na, yis dämiwa̱ ijewa Kekläí ye, ñakäi ijewa dämiwa̱ yis cha wa ye.” 17 Je ki̱ka: “Bas cho̱ksa̱ ijewa yika, bas ñatso̱ tulömi. Jekäi Säkekewa te ishe rä. Ji rä ñá ke je ka, jekäi ra yie bas kiemiwa̱, 18 ñakäi yis dämiwa̱ bas ia̱ bas Ká ye, jera bas dämiwa̱ yis yabala jäiyi wa irä alaklä wa irä ye. Jekäi Säkekewa ji biköle tsa̱ta te ishe rä.”

2 Corintios 7

1 Je ne ki̱ka bas dikäla, sa̱ ia̱ ikablele rä jekäi ra, sa̱ ku̱ ji rä sa yaka irä sä wikblu irä ñá tewa̱k biköle paskuö ju̱omi, sa parunaklä sikii si̱ Säkeklä dälätse kju̱ei. 2 Bas je̱r ssënopa sá ra bäi. Ka sá wa̱ yi a̱ni ukä ja̱mi ji o̱ne, ka sá wa̱ yi a̱ni yakei tene, ka sá wa̱ yi a̱ni wäyöne. 3 Ka yis te jí she kuna bas ia̱ rä yis wa̱ bas ki̱ nui ja̱wa̱kläka̱ kuna, ata yis wa̱ iyile kja sá wa̱ bas shka̱l sá je̱r ska, je wà sä duächa̱kläwa̱ etka yebä, ñakäi sa̱ se̱nakläni etka yebä. 4 Yis te bas biketsa kianak ta̱i. Ta̱i yis je̱k ssäke̱ bas wà. Yis ssëna je̱r pablele bäi. Sá weikarke̱ biköle sha̱na ki̱ta si̱ yis ssërke̱ a̱naa. 5 Mika̱ sá dejulu Macedonia ska ra, ka sá yaka je̱rene a̱ni, ata sá weika ji biköle te, sá pa ki̱ka sá weikarte, sá ja̱rka sa suarte. 6 Ata Säkeklä, ale je̱k jalecha̱wa̱ wa je̱r pabläk, je te sá je̱r pabla Tito deju̱ wà, 7 ka irä ideju̱ ebä wà kuna, ata ije̱r pabla bas te je wà ite sá je̱r pabla ñaebä. Je rä ite sá ia̱ ipaka jishtä bas je̱r ja̱mi yis dälärke̱ käi, bas ji̱ake̱ käi, bas te yis biketse raa käi. Je te yis ssëwa̱ a̱naa ki̱ta. 8 Ikuna yis te bas je̱r iawa̱cha̱wa̱ äyë wà ra, ka yis ia̱ je ssërta. Uketa ra je te yis je̱r iawa̱, je rä yie isu̱a ra bas je̱r ia̱wa̱cha̱wa̱ je äyë te berbena bala na ki̱ka. 9 Jira yis ssëna a̱naa. Ka je rä bas je̱r ianacha̱wa̱ ki̱ka kuna, ata je rä bas je̱r ianacha̱wa̱ bas ñamanewa̱ tulaksa̱ kje ki̱ka, je rä bas je̱r ianacha̱wa̱ jishtä Säkeklä ki̱ ishena käi ki̱ka, je wà ka sá wa̱ bas mewa̱klä kuna. 10 Je̱r ianewa̱ jishtä Säkeklä ki̱ ishena käi, je te sä wäsikewe̱ je̱k manewa̱ksa̱ je wà sa̱ tsa̱tkenakläksa̱. Je rä ka sä tsulewa̱kwa̱ kuna. Ata je̱r ianewa̱ jishtä ka̱jiska wa je̱r iarke̱ käi, je te sä wäsikewe̱ duäkwa̱. 11 Ata ¡issö! Je bas je̱r ianacha̱wa̱ jishtä Säkeklä ki̱ ishena käi, je wadeksa̱ bas ia̱ bäi, bas ssëna pjoo je̱k wetsäk e̱e̱na, äinakwa̱ e̱e̱na, suanakwa̱ e̱e̱na, sä biketsäk e̱e̱na, ji bulee wa̱k pjoo, ji paruäk pjoo. Je biköle wà bas te ikjasha ka bas wa̱ ji nui kuna. 12 Yis te jekäi iyua bas ia̱, ka je rä ale ji wakbläk kju̱ei ebä kuna, ñakäi ka je rä ji o̱na iukä ja̱mi kju̱ei ebä kuna, ata je rä bas je̱r ssërke̱ sá ssëwa̱k bäi Säkeklä wäkata ska je kjayinakläwa̱. 13 Jekäi je te sá je̱r pablani. Sá je̱r pablena, ata ki̱ta si̱ sá ssëna a̱naa, je rä Tito ssëna a̱naa te. Je rä ije je̱r täkinani bas oloi ja̱mi ki̱ka. 14 Ikuna jile ki̱ka yis te bas kjeisha bäi ije ia̱ ra, ka yis äine kuna. Je rä jishtä ji biköle yile sá wa̱ bas ia̱ rä kte si̱ wà, je su̱ta sá te bas kjeisha bäi Tito ia̱, je deksa̱ rä iyina si̱. 15 Jekäi jishtä bas biköle ñajawa̱ kte sssäk, ñakäi jishtä bas te ije kiawa̱ sualewa̱ wà, paju̱leka̱ wà, jeska ije̱r ja̱rke̱ ra ije je̱r ja̱mi bas dälärke̱ e̱e̱na si̱. 16 Yis te ibiketse ji biköle we̱mi bas te bäi, ji irä käi. Je te yis ssëwe̱ a̱naa.

2 Corintios 8

1 El wa, jishtä Säkeklä je̱r bäi shä deksa̱ Macedonia ska tapanak eyaka eyaka wa ia̱ käi, je wà sá te bas je̱r ku̱eke̱. 2 Ijewa mablerte weikane ta̱i wà. Ata ki̱ta si̱ ijewa ssëna a̱naa, ñakäi ijewa rä itjä ka ji a̱ni ta, je wà ijewa te ji ma̱ shka̱ja̱ si̱ ji ta ta̱i käi. 3 Yis te ijewa ktei she, je̱r wà ijewa te ji ma rä bikö itäkili deka̱ ja̱mi, ata ki̱ta si̱ itäkili däka̱ tsa̱ta. 4 Jekäi ijewa te ka̱kia sá ia̱ pjoo iwa̱ jile ma̱kläña sä sikii wa tsa̱tkäklä. 5 Jekäi ijewa te iwá̱ sá te ibiketsa tsa̱ta. Jera säkätä iwakwa ñatulaksa̱ Säkekewa ia̱, jekjepa sá ia̱, Säkeklä ki̱ ishena jekäi ki̱ka. 6 Jekäi sá te Tito paka, bas te ji me̱ke̱ je kuke e̱newa̱kläwa̱ iwa̱, jishtä ite iwá̱mi kja käi. 7 Jekäi jishtä bas dä bakleka̱ biköle ska, ji biketse etkabä ska käi, kte ska käi, ji ju̱ñe ska käi, ji biköle we̱ tsa̱na ska käi, sá shka̱li̱bläk ki̱ta ska käi, je su̱ta bas ku̱ je ji me̱ je mo̱ bakleka̱. 8 Ka yis te je she sa patkäk täkili wà käi, ata je rä bas mablä su̱aklä kju̱awa te ji we̱ ja̱mi, bas wa̱ sa̱ shka̱l si̱ í̱. 9 Ka irä jiye kuna ta, saje wa Säkekewaí Jesucristo je̱r bäi sha ju̱ñer bas wa̱. Ije rä blu, ata bas shka̱l iwa̱ ki̱ka ije̱k iawa̱wa̱ ka ji ta, je rä bas däkläwa̱ blu wa ye, ije̱k iawa̱wa̱ ka jita oloi ja̱mi. 10 Jikäi yis te bas je̱r ku̱e, je ne rä bäi bas ia̱ rä ki̱ka. Jí año bakle waté bas ne te je tapawa̱miba rä, ka irä bas te je tapawa̱miba ebä kuna, ata bas wakwa ne je̱r ssënaba je ma̱k rä. 11 Jekäi jira je tapawe̱ e̱newo̱ bas ku̱. Je rä jishtä bas je̱r ssëna bäi je ma̱k käi, ñaebä bas je̱r ssënaklä itapawa̱k si̱ bikö bas wa̱ ji tso̱ ja̱mi. 12 Ka irä jiye kuna ta, sa̱ je̱r ssërke̱ ji ma̱k je̱r baa wà ra, je rä bäi Säkeklä ia̱ bikö sa̱ wa̱ ji tso̱ ja̱mi, ata ka je rä ji ka kuna sa̱ wa̱ ja̱mi kuna. 13 Ka je rä kju̱awa tsa̱tkenaklä, ata bas weikanaklä kuna, ata je rä idäkläksa̱ ñakjee. 14 Jira bas wa̱ jile tso̱ bäi, je wà sa saka ki̱ ji sherke̱ tsa̱tkermi, je rä bas ki̱ ji shena ra, bas tsa̱tkenaklä ijewa ji tso̱ wà, biköle ia̱ idäkläksa̱ ñakjee, 15 jishtä iyöle katke käi: “Yi te ikuka ta̱i ka je ia̱ iwä ukä deneksa̱, yi te ikuka elkje ka je ki̱ iki̱shene ji̱a.” 16 Wekte Säkeklä ra, je te Tito je̱r ssëwa̱ bas tsa̱tkäk tsa̱na, jishtä yis wakei je̱r ssëna bas tsa̱tkäk käi. 17 Je rä sá te ipaka ji wa̱k je ssa ite bäi. Jekäi issëna ji wa̱k tsa̱na si̱ ki̱ka imineju̱ bas ska iwakei je̱r wà. 18 Jekäi sä el kjeiyile bäi tapanak eyaka eyaka wa biköle wa̱ Jesús ktei baa kja̱nei we̱ ki̱ka, je patkamiña sá te ije ra. 19 Ka je ebä kuna. Ata ñakäi ije rä kolole tapanak eyaka eyaka wa wa̱ minakña sá ra je inaklä kolole ju̱ñakña sá ra, je inaklä kolole wà Säkekewa wakei oloi kanakläka̱, ñakäi je wà sá wa̱ ikjashäklä sá je̱r ssërke̱ bäi ijewa tsa̱tkäk. 20 Jekäi je sä el maju̱ña sá ra ka yi a̱ni wa̱ sá shäklä kuna je inaklä ta̱i dami sá wa̱ ki̱ka. 21 Jekäi sá te ibiketsa ji wa̱k tsa̱na ka Säkekewa ebä wäna kuna, ata ñakäi ditsä wäna. 22 Ñakäi sá te sä el ekla patkamiña ijewa ra. Ije rä ji wa̱k tsa̱na, mablele su̱le ta̱i sá wa̱ jile saka saka wà. Jekäi jira ki̱ta ije je̱r ssëna iwa̱k bäi, ite bas biketse bas dä bäi ki̱ka. 23 Ata Tito rä yis wapebläk shka̱bläkña yis da bas ia̱. Ata sä el wa, jewa rä patkele tapanak eyaka eyaka wa wa̱, Cristo oloi kanakläka̱. 24 Je ne ki̱ka ijewa ia̱ ikjashö iyina si̱ bas wa̱ sa̱ shka̱l je su̱aklä tapanak eyaka eyaka wa wa̱, ñakäi jewa wa̱ isu̱aklä sá te bas kjeisha je ki̱ka je rä iyina si̱ ni.

2 Corintios 9

1 Ka jiye yis sher sä sikii wa tsa̱tkäklä pake yuäk bas ia̱. 2 Ka irä jiye kuna ta, yis wa̱ iju̱ñer bas je̱r ssër dä bäi ji ma̱k, je ne rä yis wa̱ kjeiyinak bäi Macedonia wa ia̱ jikäi rä: “Acaya wa rä itapawa̱k kja año bakle waté.” Jekäi bas ssëna ji ma̱k pjoo, je ne te ijewa wäbäli ssëwa̱ je wa̱k rä. 3 Ata yis te sa el wa patkami, je rä ka je sá ña ssäke̱ bas wà däkläksa̱ kuna ka wata käi, ata je rä bas wa̱ inaklä yuläklä kja, jishtä yie bas pake dami käi. 4 Iö Macedonia wa manele miña yis da te bas ku̱ewa̱ ka inaklä yolole kuna käi. Je te sá äiwe̱miwa̱, bas wakwa ñaebä, je ale sá te bas biketse ki̱ka. 5 Je ne ki̱ka yis te ibiketsa bäi si̱ ra sa el wa pakäk minakba bas ska, bas kabla inaklä ma̱k je tapawa̱kba, ijuenaklä bas te ji ma̱ rä je̱r baa wà ka baklé kuna täkili wà. 6 Jikäi yie ishe: Yi te ji tka elkje ra, je ia̱ iwä dämiksa̱ elkjebä; ata yi te ji tka shka̱ja̱ ra, je ia̱ iwä dämiksa̱ shka̱ja̱. 7 Jekäi ekla ekla ku̱ imo̱, bikö sa wakei te ibiketsa käi, ka je̱r iale kuna, ka täkili wà kuna. Ka irä jiye kuna ta, ji ma̱k je̱r baa wà je shka̱l Säkeklä wa̱. 8 Jekäi Säkeklä rä täkili ta ji ma̱k ki̱ta si̱ bas ia̱, je wà ji biköle sherke̱ bas ki̱ däkläksa̱ del ji bena ska, bas wa̱ ji bäi biköle wa̱klä ta̱i, 9 jishtä iyöle katke käi: “Ite ji bala pja̱. Ite ji ma̱ ka jita wa ia̱. Ije rä ji wa̱k wämo, je te jekäi ji we̱mi ji̱a jekjeye.” 10 Ale ditsä wä ma̱k itkäk ia̱, ñakäi ñanak ma̱k sa̱ ia̱, je te bas ia̱ ditsä wä yulemi ki̱tapawe̱mi, ñakäi bas ji wa̱ke̱ wämo ki̱wäwe̱mi. 11 Je rä bas blunaklä ji biköle ska, bas wa̱ ji biköle ma̱klä je̱r baa wà, je wà sá oloi ja̱mi iyinaklä wekte Säkeklä ra. 12 Ka irä maikäi kuna ta, bas te ji me̱ke̱ je wá ka sä sikii wa ki̱ ji shërke̱ ebä däke̱ksa̱ kuna, ata je ki̱ wekte yirke̱ ki̱ta Säkeklä ia̱. 13 Bas te itsa̱tkeke̱ je su̱a ijewa te ra, jewa te Säkeklä kjeishemi Cristo ktei baa yinak bas wa̱ je wawá̱ bas te ki̱ka, bas te ji ma̱ shka̱ja̱ ijewa ia̱ irä, biköle ia̱ irä je ki̱ka. 14 Jekäi ijewa ka̱kiäke̱ bas ki̱ka ra, ijewa ia̱ bas ssërmi kshana si̱ Säkeklä je̱r bäi sha ta̱i bas ia̱ ki̱ka. 15 ¡Wekte Säkeklä ra, ite ji ma̱ ka yinak kje ki̱ka!

2 Corintios 10

1 Yis Pablo wakei te ishe bas ia̱ je̱k jalewa̱ je̱r baa wà Cristo käi, yis ale bas sha̱na juer ta sualewa̱ käi, ata ka yis katke kuna bas sha̱na ra ji shäk därërë bas ia̱, 2 je te ishe bas ia̱ yis demiju̱ katke bas da ra, ke yis paka ji shäk därërë manele te ibiketse sá dami rä sa yaka ki̱ isherke̱ käi ni wa ia̱, jishtä yis wa̱ itso̱ biketsale kja ijewa u̱ña̱k ka suale kuna käi. 3 Sá dami sa yaka ja̱mi, jeiräta ka sá kju̱atkä kuna ji rä yaka iá ja̱mi. 4 Ka irä jiye kuna ta, ñakpäklä sá wa̱ wao̱nak sá kju̱atkäklä, je rä ka ji yaka iá shtä wà kuna, ata jewa rä täkili ta Säkeklä ja̱mi ji täkili ta mia̱tkäkläwa̱, 5 je wà sa̱ wa̱ ñawäyue käi, je̱keka̱ je̱k ssäk Säkeklä biketse wätkewa̱k biköle käi, je weikäkläwa̱, ñakäi sa̱ je̱rikäke̱ biköle kjäshtäkläwa̱ je̱k jäkwa̱ Cristo yika iktä ssäk. 6 Jekäi bas te sá ktä dälätsawa̱ kalabe ra, sá tso̱ kja rä yi te ka sá ktä ssë jewa biköle kpäk. 7 Bas te jile su̱e rä ipa juer ebä wà. Ikuna yilé je̱k biketsä irä Cristo cha ni ra, je wakei ku̱ ibiketsö jikäi: Ije rä Cristo cha ra, je su̱ta sá rä ñaebä. 8 Ka irä jiye kuna ta, sá ia̱ ka̱wei me̱le sa patkäklä. Ikuna je wà yis je̱k ssäke̱ka̱ elkje ji̱a ra, jera ka je ia̱ yis äinakwa̱. Je rä me̱le Säkekewa wa̱ sá ia̱ sá wa̱ bas ki̱wäjiäklä, ka je rä bas weikäkläwa̱ kuna. 9 Ka irä yis ki̱ bas shena ibiketsäk yis ssëna bas suanewa̱k äyë wà irä ni. 10 Ka irä jiye kuna ta, ishe: Iktäke̱ äyë ki̱ka ra, je ssër dä täkii därërë; ata ikaldu ra, ijuer dä ja̱lma̱lewa̱, ñakäi ka iia̱ uta̱ner bäi. 11 Ata je wakei je̱r ko̱nopa, jishtä sá ktäke̱ äyë ki̱ka mika̱ ka sá kajali kuna ra, je su̱ta sá ktämi sá kajali ra rä. 12 Ka irä jiye kuna ta, ka sá täkili däkka̱ je̱k pakäk iräle, je̱k shäk iräle, manele je̱k ebä ktei shäke̱ wa ra. Ata ijewa ñamabläke̱ iwakwa skabä, ijewa ñapakäke̱ iwakwa ja̱mibä, jekäi ijewa rä ka je̱r ta. 13 Ata ka sá ña ssä kuna bakleka̱ ji̱a ki̱ta, ata Säkeklä te ibala pja̱ sá ia̱ kja̱nei o̱nak je ebä ja̱mi, jekäi je bala pa̱na demi bas ska kje. 14 Jekäi ka irä sá ia̱ ibala pa̱le kja̱nei o̱nak ekta wà sá kjaksa̱julu kuna, sa̱me̱ishärä ka sá denemi bas ska käi. Ñera sá ne wa̱ Cristo ktei baa delemi bas ska kje rä. 15 Ka sá ña ssä kuna bakleka̱ ji̱a ki̱ta kju̱awa shka̱ble wà. Ata bas te ji biketse etkabä marka̱ ki̱ta ki̱ta ja̱mi, bas sha̱na sá ia̱ ime̱rmi kja̱nei o̱nak ki̱ta ki̱ta, sá ia̱ ibala pa̱le ja̱mi, je ne ssër sá ia̱ ra ime̱ o̱rpa rä. 16 Je rä sá wa̱ kte baa bata shäklä bas ekta wà, ka ikja̱nei wa̱k kuna kju̱awa te ikja̱nei we̱ kate ska, ka ñassäk kuna kju̱awa wa̱ ji o̱le kja wà. 17 Ata yi je̱k ssakle ra, je je̱k ssöpa rä Säkekewa ne wà. 18 Ka irä jiye kuna ta, sa wakei ebä je̱k kjeishä ka je wà sä däkksa̱ bäi, ata ale yi kjeishe Säkeklä te ebä.

2 Corintios 11

1 Säli yis te jile sheke̱ yuletene wà katablöpa elkje. Jekäi irä, bas te yis katable ji̱a. 2 Yis te bas kju̱eitketse jishtä Säkeklä te sa̱ kju̱eitketse käi. Ka irä jiye kuna ta, yis dä kablele bas ma̱kksa̱ jäiyi eklabä ia̱, jishtä busi ka se̱le kuna käi. Je rä Cristo ia̱. 3 Ata yis suarke̱, iö yilé te bas je̱r me̱ ka Cristo biketsäk ji̱a etkabä bulee, jishtä tkäbe te Eva wäyuawa̱ ije̱rikä wà käi. 4 Ka irä jiye kuna ta, yilé kuna däkmi Jesús saka kju̱awa ktei shäk, ka ale sá wa̱ ktei yinak ssëta kuna iräle, bas kuna wikblu saka kukäkwa̱, ka ale bas wa̱ kolole käi kuna iräle, kte baa saka kiäkwa̱, ka ale bas wa̱ kolole kuna käi iräle ra, je katableke̱ bäi bas te. 5 Ata yis ia̱ ra ka yis dä ja̱lewa̱ ji a̱ni ska je Jesús ktei bata shäk bäi si̱ ye wa katäbäka kuna. 6 Bäräle yis ktä rä ka ssërta bäi, ata ka jekäi yis dä kuna ji ju̱ñe ska ra. Ñera ji biköle ska, ji biköle wà yis wa̱ je kjayile bas ia̱ rä. 7 Ata yis te bas ia̱ Säkeklä ktei baa bata sha ka to̱le kuna, je wà yis je̱k jawa̱ bas oloi kanakläka̱, ¿je ki̱ yis dä nui ta na? 8 Tapanak eyaka eyaka wa saka te yis ia̱ inaklä ma̱ yis wa̱ bas tsa̱tkäklä kte wà. Je rä sa̱me̱ishärä yie ijewa waña käi. 9 Yis se̱na bas sha̱na ra, jeska yis ki̱ ji shena ra, ka yis wa̱ yi a̱ni weikane jile wà, ata sä el wa Macedonia wa date te ji shena yis ki̱ je ma̱ yis ia̱. Ji biköle ska yis ji wá̱ tsa̱na, ka yis wa̱ bas weikäklä. Jekäi yie iwe̱mi ji̱a. 10 Cristo ktä rä iyina si̱, je tso̱ yis wa̱. Je wà yis te ishe, jí yis je̱k kjeishä ka je wätkenak Acaya ke̱i ska wa ia̱. 11 ¿Jiye na? ¿Je rä ka yis wa̱ bas shka̱li̱blene na? Ñera Säkeklä wa̱ iju̱ñer yis wa̱ bas shka̱l. 12 Ata yis wa̱ o̱nak, je we̱mi ji̱a yie, je rä manele je̱k ssäke̱ wà issëna däkwa̱ sá käi, jewa ia̱ ka ka̱ me̱naklä kuna ije̱k ssäklä ji ki̱ka. 13 Ka irä jiye kuna ta, jewa rä Jesús ktei bata shäk wa me̱i ebä, sä wäyuäk shka̱bläk wa ye, je̱k iawa̱k Cristo ktei shäk wa ye. 14 Ata ka je rä ji sa̱ ma̱le̱cha̱kwa̱ käi kuna. Ka irä maikäi kuna ta, ñera Satanás wakei rä je̱k iawa̱k ka̱ oloi ángel í ye. 15 Je ki̱ka iwakei kja̱nei wa̱k wa je̱k iawa̱ke̱ ji wämo kja̱nei wa̱k wa käi ra, ka je rä ji ta̱i sa̱ ma̱le̱cha̱kwa̱ käi kuna. Bata ska ra ijewa ia̱ idämiksa̱ jishtä ite ji wá̱ ja̱mi. 16 Yis te ishe etäbä kicha ni, ke yi a̱ni ku̱ ibiketsa yis yuletenawa̱ irä ni, ata kai ra, je ku̱ yis kukö jishtä yuletelewa̱ käi, yis je̱k kjeishäklä elkje. 17 Ji sheke̱ yie, ka je she kuna yie Säkekewa te ishe ja̱mi, ata jishtä yuletelewa̱ käi, je rä yie ibiketse ji tso̱ yis je̱k kjeishäklä ki̱ka. 18 Chu̱li̱i̱ ña kjeishäke̱ iyaka wà. Je kju̱ei yis maju̱ je̱k kjeishäk ñaebä. 19 Je rä bas dä je̱rikä ta ta̱i ki̱ka, bas te yuletenak wa katableke̱ je̱r baa wà. 20 Jekäi yilé te bas kukeke̱wa̱ kjanaklä wa ye iräle, yilé te bas wañeke̱ iräle, yilé te bas ji kukeke̱wa̱ iräle, yilé je̱k ssäke̱ka̱ bas ki̱ka iräle, yilé te bas kpeke̱ bas wäki̱ iräle ra, je katableke̱ bas te. 21 Äilewa̱ wà yie ishe, ka sá täkili deneka̱ jekäi iwa̱k. Yis ktäke̱ yuletelewa̱ käi, ata yie ishe manele ka suane je̱k kjeishäk ra, ka yis suanak je̱k kjeishäk ñaebä. 22 ¿Ijewa rä Hebreo wa na? Ñera yis ñaebä. ¿Ijewa rä Israel wa na? Ñera yis ñaebä. ¿Ijewa rä Abraham batala na? Ñera yis ñaebä. 23 ¿Ijewa rä Cristo kja̱nei wa̱k wa na? Ñera yis dä ijewa tsa̱ta. Je rä yis ktäke̱ yuletelewa̱ käi. Yis shka̱blele ki̱ta. Yis wätele ki̱ta. Yis bukle ki̱ta. Yis bakle ka̱raa duewa̱ sha̱na. 24 Cinco veces däka̱ Judío wa wa̱ yis bukle ksa bata wà däka̱ treinta y nueve veces. 25 Mañatäbä kicha yis bukle kal wà. Etaba kicha yis tena jak wà. Mañatäbä kicha ko̱no wäitäbina yis wäkseka. Etaba kicha yis kja däyë bata ki̱ka ka̱mii tuina irä ka̱piana irä. 26 Ka̱raa yis shkele ka̱mii, diklä ta̱i na, jakbläk wa däläna sha̱na, yis ditsei wä däläna sha̱na, ka Judío kuna wa däläna sha̱na, jukläyäkä ska däläna sha̱na, ka̱ wakei ebä ska däläna sha̱na, däyë ki̱ däläna sha̱na, säwäyuäk sä el wa ye däläna sha̱na, 27 shka̱ble ta̱i sha̱na, chichane jaree sha̱na, wäñine ta̱i sha̱na, bäli irä je̱r ba ne irä ssë sha̱na, ka ji ña̱le kuna sha̱na, ka̱ tse̱e̱ irä ka pajiele kuna irä sha̱na. 28 Ka je ebä kuna, ata buliri buliri yis te tapanak eyaka eyaka wa biköle biketseke̱. 29 Yilé ja̱lmanawa̱ ra, je te yis ja̱lmawe̱ke̱. Yilé shiriwa̱wa̱ isaka te ra, je te yis kju̱atkewe̱ke̱. 30 Je ki̱ka ikuna rä yis kiana je̱k ssäk ra, yis je̱k ssämi yis dä ja̱lma̱lewa̱ wà. 31 Jekäi Säkeklä saje wa Säkekewaí Jesús Ká, ale kjeiyinak bäi jekjeyemi wa̱ iju̱ñer ka irä yis ka̱yuä kuna. 32 Damasco ska, ka̱ wäkiri kolole ka̱ tsa̱ku̱i Aretas wa̱, je te guardia wa paka je jukläyäkä kjä ska 'ski̱ssäk iwa̱ 'skukäkläwa̱. 33 Ata jukläyäkä kjätkele ventanaí na yis ja̱wa̱mi canasta na. Jekäi yis kja shiri ije jula na.

2 Corintios 12

1 Yis kiana je̱k kjeishäk. Ka jiye je kiar, jeiräta Säkekewa wa̱ yis ia̱ ji kjayile irä yis wäji̱atkele irä je pake mar yis te. 2 Jekäi jäiyi ekla Cristo ja̱mi su̱le yis wa̱ je mineletse̱ ka̱jöir etkä je etkä idäkläka̱ mañatkä ska. Je wa̱ ka̱ tso̱ catorce año. Imineletse̱ rä yakaje iräle, ka yakaje iräle, ka yis wa̱ je ju̱ñer. Säkeklä ne wa̱ je ju̱ñer dä. 3 Yis wa̱ je ekla su̱le je mineletse̱ ale ka̱ baa ska. Jeska je te kte baa ka yinak kje ssa, ata ka sa̱ ia̱ ka̱ me̱ne je shäkläka̱. Je mineletse̱ rä yakaje iräle, ka yakaje iräle, ka yis wa̱ je ju̱ñer. Säkeklä ne wa̱ je ju̱ñer dä. 5 Je ekla ne wà yis je̱k ssämi rä. Ka yis wakei je̱k kjeishä kuna, ata yis je̱k kjeishä rä yis dä ja̱lma̱lewa̱ ne wà. 6 Iwa rä ikuna yis ssëna je̱k kjeishäk ra, ka je rä yis yuleter kuna, yie ishemi rä iyina ki̱ka. Ata ka yie je we̱, je rä ka yi a̱ni wa̱ yis biketsäklä bäi si̱ ji we̱ke̱ yie ji sheke̱ yie je tsa̱ta kuna. 7 Jekäi ka yis je̱k ssäkläka̱ bakleka̱ yis wäji̱atkele e̱e̱na si̱ wà ki̱ka, yis ia̱ ji me̱na dika ye yis yaka ska, je rä ji patkele Satanás wa̱ yis weikäk ye, ka yis je̱k ssäkläka̱ e̱e̱na. 8 Jekäi yis ka̱kia mañatäbä kicha Säkekewa ia̱ iwa̱ je tsa̱ju̱aklämi yis ki̱ka. 9 Ata ije te yis ia̱ isha: “Yis je̱r bäi shä je ne kjela shena ba ia̱ rä. Ka irä jiye kuna ta, yis täkili juerke̱ bäi si̱ rä ji rä ja̱lma̱lewa̱ ja̱mi.” Je ne ki̱ka bäi si̱ ra yis ssërmi a̱naa je̱k ssäk yis dä ja̱lma̱lewa̱ wà, je wà Cristo täkili däkläwa̱ yis ja̱mi. 10 Je ne ki̱ka yis ssërke̱ a̱naa yis dä ja̱lma̱lewa̱ ra, yile yakei ra, ji bälirke̱ ra, yis sälwi su̱rke̱ ra, yis weikarke̱ Cristo kju̱ei ki̱ ra. Ka irä jiye kuna ta, mika̱ yis dä ja̱lma̱lewa̱ ra, jera yis dä täkii. 11 Yis ianawa̱ yuletelewa̱ je ñak rä bas ne wa̱. Bäi si̱ ra, yis ne rä kjeiyinak bäi bas wa̱ rä. Ka irä jiye kuna ta, yis dä kje emana, ata ka yis dä ja̱lewa̱ kuna je Jesús ktei bata shäk bäi si̱ ye wa katäbäka kuna. 12 Yis chatkawa̱ bas sha̱na ka jalewa̱ ta ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä wa̱k, ji wa̱k ijuenaklä ye, ji wa̱k täkili ta. Je wà ijuena yis dä Jesús ktei bata shäk. 13 Jekäi ¿jibä wà yis te bas biketsa tapanak eyaka eyaka wa saka katäbäka rä na? Ata ka yis wa̱ bas weikane jile kie wà ki̱kale irä. ¡Yis jöwa̱ bitaba je yie iwa̱ yakei ki̱ka! 14 ¡Issö! Yis kaldu minakju̱mi kja bas ska idäkläka̱ mañatäbä kicha. Ata ka yis wa̱ bas jile kinak. Ka irä jiye kuna ta, ka yie bas jile payule kuna, ata bas wakwa ne sherke̱ yis ki̱ rä. Yabala ka shene rä iká wa ia̱ jile ki̱tapawa̱k kuna, ata iká wa ne rä je wa̱k iyabala ia̱ rä. 15 Je ki̱ka je̱r baa wà yis wakei ji e̱wa̱miwa̱, ñakäi yis wakei je̱k e̱wa̱miwa̱ bas wakwa ki̱ka. Jekäi yis te bas shka̱li̱bla ki̱ta ra, ¿yis dä shka̱li̱blenak ja̱lewa̱ na? 16 Jekäi irä ta, ka yis wa̱ bas jile kine kuna. Ata bä rä yis dä je̱rikä ta ki̱ka wäsi̱wa yie bas je̱r ma̱ kolonakcha̱wa̱ rä. 17 Baishe, ¿yis wa̱ manele patkele bas wäki̱ je wà yis te bas wäyua na? 18 Yis te Tito paka minak, jekäi yie sä el patka ije ra. Jera ¿Tito te bas wäyua na? Ata ¿ka sá te ji we̱ rä ñaebä kuna na, je̱rikä ta ñaebä kuna na? 19 ¿Bas ia̱ ra sá ña wetsä rami ji̱a ebä bas ia̱ irä na? Jekäi Säkeklä wäna Cristo ja̱mi sá ktäke̱ rä. Ata bas dikäla, je biköle rä bas ki̱wäjienaklä. 20 Ata yis suanawa̱ iö yis demiju̱ ra, ka le yis wa̱ bas ko̱nak jishtä yis ki̱ ishena käi, ñakäi ka bas wa̱ yis su̱nak jishtä bas ki̱ ishena käi. Iö le kjätene käi, je̱r ki̱ sa saka ianewa̱ ijile ki̱ käi, kju̱atke käi, ñabalabutse käi, ñaki̱yue käi, biyö ble käi, je̱k ssë bakleka̱ käi, ñawätji̱we̱ käi ebä tso̱ bas wa̱ rä. 21 Iö le etäbä kicha yis demini ra, yis Kekläí te yis ssëwe̱mi äilewa̱ bas ki̱ka, je rä chu̱li̱i̱ wa̱ mikle ji yakei wakblele, ata ji shi̱ana käi, ka̱wakblewe̱ käi, ji äina tker sa̱ ja̱mi ka wätkelewa̱ ta käi, o̱le iwa̱ je ka dokoitsane iwa̱ ra, yis je̱r iarmiwa̱ ijewa ki̱ka.

2 Corintios 13

1 Jí yis maju̱ bas ska ne rä idäkläka̱ mañatäbä kicha rä. Ji biköle wabiketsarke̱ksa̱ rä ktei yile isu̱ak wa bol wa̱ iräle mañal wa̱ iräle. 2 Yis dasta̱na itäki̱ yis dasta̱nani ra, yie ji sha kja. Jekäi jira ka yis katke kuna ra, yie ji sheke̱ni ji yakei wakbläk mikle wa ia̱ irä isaka biköle ia̱ irä, ikuna yis damiju̱ni etäbä kicha ra, ka yis wa̱ yi janakwa̱ kuna. 3 Ka irä jiye kuna ta, bas te Cristo ktäke̱ yis ja̱mi si̱ irä í̱ je juenaklä yule kate. Ka ije rä ja̱lma̱lewa̱ kuna bas sha̱na, ata ije rä täkii bas sha̱na. 4 Ije wäteleka̱ cruz ja̱mi rä ja̱lma̱lewa̱, jeiräta ije se̱r kseka rä Säkeklä täkili oloi ja̱mi. Je su̱ta sá rä ja̱lma̱lewa̱ ije ja̱mi, ata sá se̱rmini kseka ije ra Säkeklä täkili oloi ja̱mi bas ia̱. 5 Bas wakwa je̱k biketsöksa̱, bas wa̱ isu̱aklä bas dä ji biketsäk etkabä iräle kai iräle. Bas wakwa je̱k mablö. Ata ¿ka bas wakwa je̱k ju̱ñer na? ¿Ka bas wa̱ iju̱ñer Cristo ne katke bas ja̱rka rä na? ¡Ata ka irä jekäi kuna ra, ka bas dä deleksa̱ kuna bäi! 6 Ata yis ia̱ issër bas je̱r ku̱opa iku̱, ka sá rä deleksa̱ yakei kuna. 7 Sá ka̱kiä Säkeklä ia̱ ka bas wa̱ ji yakei a̱ni wakbläklä kuna. Ka je rä ijuenaklä sá rä deleksa̱ bäi käi kuna, ata je rä bas wa̱ ji rä bäi wa̱klä. Ata ikuna sá wakwa juer ka sá deneksa̱ bäi käi ra, ka je wa̱ ji kuna. 8 Ka irä maikäi kuna ta, ka sá ia̱ ji a̱ni o̱nak ji rä iyina si̱ ukä ja̱mi, ata ji rä iyina si̱ ebä shka̱l ja̱mi sá ia̱ ji o̱r dä. 9 Je ne ki̱ka sá rä ja̱lma̱lecha̱wa̱ ra, ata bas dä täkii ra, sá ssërke̱ a̱naa. Jikäi sá ka̱kiäke̱ bas ki̱ka rä, je rä bas däkläwa̱ bulee ebä ye. 10 Jekäi yie jí yueke̱ ka yis katke kuna ra. Je wà yis katke ra, ka yis wa̱ bas uñaklä därërë ka̱wei me̱le yis ia̱ Säkekewa wa̱ je wà. Je me̱le yis ia̱ rä yis wa̱ bas ki̱wäjiäkläka̱, ata ka bas weikäkläwa̱ kuna. 11 El wa, ibata ska ra, bas ssëno a̱naa, bas döwa̱pa bulee, bas je̱r pableno, bas je̱rikö etka yebä, bas se̱no bitaba ñara. Säkeklä sa̱ shka̱li̱bläk, sä ssëwa̱k baa, je kälduämi bas da. 12 Bas ñachakö ñawäjalassë wämo wà. 13 Sä sikii wa biköle te bas chakami. 14 Säkekewa Jesucristo je̱r bäi shöpa bas ia̱, Säkeklä ku̱ bas shka̱li̱blöpa, Wikblu sikina ku̱ bas wäjiewo̱pa etka yebä ija̱mi.

Gálatas 1

1 Pablo, kolole Jesús ktei bata shäk ye, ka ditsä wa̱ kuna, ka ditsä oloi ja̱mi kuna, ata Jesucristo wa̱, ñakäi Säkeklä Sa Ká ale ishki̱wa̱kka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na je wa̱, 2 je te sa el wa kajali yis da wa biköle ra ñara jí yue mar, tapanak eyaka eyaka Galacia ska wa ia̱. 3 Säkeklä Sa Ká irä Säkekewa Jesucristo irä, je̱r bäi shöpa bas ia̱, jewa ku̱ bas je̱r ssëwo̱pa baa, 4 ale je̱k ju̱leksa̱ sa̱ wa̱ ji yakei wakblele kju̱ei, iwa̱ sä bäkäkläksa̱ jira ji dami yakei yika, jishtä saje wa Kekläí, Sa Ká ki̱ ishena käi, 5 je ne oloi kanoka̱pa sa̱ ke̱i etkä etkä jekjeyemi ji̱a rä. Amén. 6 Yis male̱te̱nawa̱ bas ñabutsa tulami plaa ale bas kiäk Cristo je̱r bäi sha wà yika je te, bas minaklä kte baa saka ja̱mi. 7 Ka irä isaka tso̱ kju̱awa kuna, ata manele te bas je̱r iawe̱ke̱. Jekäi ite Cristo ktei baa wamanewa̱kleksa̱. 8 Ata ikuna rä sá wakwa iräle, ángel daju̱ ka̱jöir iräle, te kte baa saka bata she bas ia̱ ka sá wa̱ ibata yile ssëta kuna ra, je wakwa weikanowa̱pa. 9 Jishtä sá te isha käi, jira je sheke̱ni yie. Ikuna yilé te bas ia̱ kte baa saka bata she ka ale bas wa̱ kolole ssëta kuna ra, je wakei weikanowa̱pa. 10 ¿Baishe jira yis te ditsä iräle Säkeklä iräle je̱r ssëwe̱ke̱ bäi yis da na? ¿Yis te rä ditsä wäbätsewa̱k ebä ne yuleke̱ rä na? Ikuna rä yis te ditsä ebä ne wäbätsewe̱ke̱ ji̱a rä ra, ka yis dä Cristo kja̱nei wa̱k kuna. 11 Ata el wa, yis ki̱ bas shena iju̱ñak, kte baa bata yinak yis wa̱, ka je datse̱ rä ditsä ja̱mi kuna. 12 Ka irä jiye kuna ta, ka je me̱ne rä ka je wà yis yöne rä ditsä wa̱ kuna, ata Jesucristo ne wa̱ yis wäji̱atkele je wà rä. 13 Bas wa̱ jishtä yis wa̱ ji o̱le bakle yis dami ji̱a Judío wa ka̱ju̱ñe ja̱mi ra, je rä ssële, je rä yis te tapanak Säkeklä ia̱ wa yulaksa̱ täkili wà, ñakäi iweika ta̱i. 14 Ñakäi je ke̱i ska ra yis te Judío wa ka̱ju̱ñe wawe̱ rami bakleka̱ju̱ yis saka Judío wa tsa̱ta, yis te yis ká wa wädular wetseke̱ e̱e̱na si̱wa̱ je ki̱ka. 15 Ata mika̱ Säkeklä, ale yis kukäk yis a̱mi sha̱ ska raté, yis kiäk ije̱r bäi sha ki̱ka, je ssëna 16 iyaba kjashäk yis ja̱mi, yis wa̱ ije ktei baa bata shäklä ka Judío kuna wa sha̱na, je plaa ebä ra ka yis wa̱ je ktei chakane yaka ta pi ta wa ia̱, 17 ñakäi ka yis deneka̱ Jerusalénka Jesús ktei bata shäk yis yikaba wa wäki̱. Ata yis mineju̱mi Arabia ska, jekjepa yis deni etäbä kicha Damasco ska. 18 Tres año ukäki̱ kjepa yis dasta̱na Jerusalénka Pedro su̱ak. Jekäi yis se̱na ijeka quince día. 19 Ata ka yis wa̱ Jesús ktei bata shäk wa saka su̱ne, ata Jacobo Säkekewa el ebä. 20 ¡Issö! Jí yuete yis te bas ia̱, je she yie Säkeklä wäkata ska, je rä ka yis ka̱yuä kuna. 21 Jekjepa yis mineju̱ Siria ke̱i ska, ñakäi Cilicia ke̱i ska. 22 Ata ka yis dä su̱le kuna tapanak eyaka eyaka Cristo ja̱mi tso̱ Judea ska wa wa̱. 23 Ata ijewa te rä ipalei ebä ne ssa: “Ale mikle saje wa yuläkksa̱ täkili wà, jira je te ji biketse etkabä ktei baa iwa̱ weikanak ta̱i je bata she kate.” 24 Jera ijewa te Säkeklä oloi kaka̱ yis kju̱ei.

Gálatas 2

1 Ñerä catorce año ukäki̱ kjepa yis mineka̱ni etäbä kicha Jerusalénka Bernabé ra. Ñakäi yis wa̱ Tito minetse̱ña. 2 Yis mine yis ia̱ ji kjayina kju̱ei. Jekäi sá tapana sa wakwa ebä palei ta bakleka̱ wa ra, ale kte baa bata sheke̱ yis te ka Judío kuna wa sha̱na, je pakäklä yis wa̱ ijewa ia̱. Je rä yis tu̱le, ñakäi yis tu̱rte, je ka tsulenaklä ye. 3 Jekäi ka yi wa̱ Tito, ale shkäña yis da, pakane tene shkiri wa̱k. Jeiräta ije rä Griego wa. 4 Ata delewa̱ jaki sä wäyuäk sä el wa käi, jewa ñapatkawa̱ sa̱ sha̱na sa̱ su̱ak wäsi̱wa jishtä saje wa bakleksa̱ Cristo Jesús wa̱ wa te ji we̱ rä käi, je wà iwa̱ sä kukäkläwa̱ ka̱wei wa̱ kjanaklä wa ye. 5 Jeiräta ka sá ñajanewa̱ kuna a̱ni ijewa yika una horabä jibä. Je rä ji rä iyina si̱ kte baa ja̱mi, je a̱ta̱naklä ji̱a bas ia̱. 6 Jekäi ale palei ta bakleka̱ käi wa wa̱ ka ji ki̱ yine ji̱a yis ia̱. Mikle ra ijewa rä bakleka̱ räle ka je wa̱ ji kuna yis ia̱, Säkeklä te ka sa wabiketseksa̱ rä sa pajuer ebä wà kuna. 7 Ata ijewa te isu̱a ra, yis ia̱ kte baa rä me̱le bata yinak ka tene shkiri ta wa ia̱, jishtä Pedro ia̱ ime̱le bata yinak tene shkiri ta wa ia̱ käi. 8 Ka irä jiye kuna ta, Pedro täkiwa̱k Jesús ktei bata shäk tene shkiri ta wa ia̱, je te ñaebä yis täkiwa̱ Jesús ktei bata shäk ka Judío kuna wa ia̱. 9 Je ki̱ka mika̱ Jacobo irä Cefas irä Juan irä, ale palei ta ju kata ye wa, jewa te isu̱a jekäi yis ia̱ täkili me̱le rä ra, ijewa jula wämo ma̱ yis irä Bernabé irä ia̱ ijuenaklä sá rä etka ye ebä, sá wa̱ ibata shäklä ka Judío kuna wa ia̱, ata ije wa wa̱ ibata shäklä tene shkiri ta wa ia̱. 10 Ata ka sá kiar je̱r shenak kuna ka jita wa ska ebä sha ijewa te rä. Jera je ne wa̱k yis ssërke̱ pjoo rä. 11 Ata mika̱ Pedro demi Antioquía ska ra, yis te iu̱ña a̱mikje iwäna, ije rä nui ta ki̱ka. 12 Ka irä jiye kuna ta, säkätä ditsä patkele Jacobo wa̱ ka däba yika, ije yäkäke̱ ka Judío kuna wa ra. Ata ijewa dejulu ra, ije je̱k butsa ju̱ami ka däkwa̱ ji̱a ijewa ra. Je rä isuanawa̱ sa pakäk tene shkiri wa̱k wa yika kju̱ei. 13 Jekäi Judío wa saka kalabe te jekäi iwá̱ña ije ra, kje ditsä wa̱ su̱nak ebä, Bernabéje kaje je̱k jawa̱ jekäi iwa̱kña, kje su̱nak ebä. 14 Je ki̱ka mika̱ yis te isu̱a ka ijewa dami rä ji rä iyina si̱ tso̱ kte baa ja̱mi je ja̱mi kuna ra, yie isha Pedro ia̱ biköle wäkata ska: “Ba rä Judío wa ne se̱r jishtä ka Judío kuna wa käi ra, jera ¿jiye ba te ka Judío kuna wa pake se̱nak Judío wa käi rä na?” 15 Sá, ale ko̱le Judío wa ye, ka je rä ji yakei wakbläk wa tso̱ ka Judío kuna wa sha̱na käi kuna, 16 jeiräta sá wa̱ iju̱ñer, ka yi wabiketsanakksa̱ wämo ye ka̱wei wawe̱ ki̱ka kuna, ata Jesucristo biketse ebä ki̱ka. Jekäi sá te Cristo Jesús biketsa sá wabiketsanakläksa̱ wämo ye Cristo biketse wà, ka je rä sa te ka̱wei wawe̱ wà kuna. Ka irä jiye kuna ta, ka yi a̱ni wabiketsanakksa̱ wämo ye ka̱wei wawe̱ ki̱ka. 17 Ata ikuna rä sa te iyula sä wabiketsanakläksa̱ wämo ye Cristo ja̱mi ra, jeiräta sä deksa̱ rä ji yakei wakbläk wa ye ra, baishe ¿Cristo rä ji yakei wakble kja̱nei wa̱k na? ¡Ka irä jekäi kuna! 18 Jekäi ikuna rä yis te ji weikawa̱ta̱na je yueke̱ka̱ni ra, jera je wà ijuer yis dä ka̱wei shirinewa̱k. 19 Jekäi ka̱wei kju̱ei yis duawa̱ ka̱wei ia̱, je rä yis se̱nakläni Säkeklä ia̱. 20 Jekäi yis dä wäteleka̱ña cruz ja̱mi Cristo ra. Ka yis se̱r kuna ji̱a, ata Cristo ne se̱rke̱ni yis ja̱mi rä. Jira yis se̱rke̱ ji̱a yaka ja̱mi ra, yis se̱r dä yis te Säkeklä yaba ale yis shka̱li̱bläk, je̱k ju̱leksa̱ yis ki̱ka, je biketse oloi ja̱mi. 21 Ka yis te Säkeklä je̱r bäi shä ju̱eksa̱. Ka irä jiye kuna ta, ikuna sa wabiketsarke̱ksa̱ wämo ye rä ka̱wei oloi ja̱mi ra, Cristo duawa̱ rä ka wata.

Gálatas 3

1 Bas Galacia wa ka je̱rikä ta. ¿Yibä jalibasha bas ukä ja̱mi rä na? Bas ia̱ Jesucristo pakana bäi sa̱me̱ishärä bas wä naka iwätenaka̱ cruz ja̱mi rä käi. 2 Ata jí ebä ne chakeke̱ yie bas ia̱ rä: ¿Bas ia̱ Säkeklä wikblu deksa̱ rä bas te ka̱wei wawá̱ ki̱ka na, ata bas te kte ssa je biketsa bas te etkabä ki̱ka irä na? 3 ¿Je kjekla bas yuletenacha̱wa̱ rä na? Säkätä bas te iwa̱té rä Säkeklä wikblu ja̱mi, ata ¿jira bas te je e̱newe̱ke̱wa̱ni rä ji rä yaka iá ja̱mi na? 4 ¿Bas te ji shka̱l ssa ta̱i rä kje ka wata na? ¿Iyina ka irä wata na? 5 Jera iwikblu ma̱k bas ia̱, ñakäi ji wa̱k täki ta bas sha̱na, ¿je te je we̱ rä bas te ka̱wei wawe̱ ki̱ka na, ata kte ssa bas te je biketse bas te etkabä ki̱ka irä na? 6 Jishtä Abraham te Säkeklä biketsa, je wà iwabiketsanaksa̱ wämo ye to̱ne käi, 7 jekäi bas ku̱ iju̱ñopa, je su̱ta sä ji biketsäk etkabä wa rä Abraham batala. 8 Jekäi kte yöle ska iyileba rä Säkeklä te ka Judío kuna wa wabiketseksa̱ wämo ye rä ite ji biketse etkabä wà. Je ki̱ka Abraham ia̱ je kte baa bata yinaba jikäi: “Ba oloi ja̱mi ji bäi o̱rmi ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa biköle ia̱.” 9 Jekäi sä ji biketsäk etkabä wa ia̱ ji bäi o̱rke̱ Abraham ale ji biketsäk etkabä ra ñara. 10 Jekäi mane wa rä ka̱wei wawe̱ ja̱mi, jewa rä weikanakcha̱wa̱. Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: “Bena yi ka chatkenewa̱ ji biköle yöle katke ka̱wei äyëí ki̱ je wawa̱k ra, jewa biköle rä weikanakcha̱wa̱.” 11 Jekäi iyina si̱ ra ka̱wei wawe̱ ki̱ka ka yi a̱ni wabiketsanakksa̱ wämo ye Säkeklä wäna. Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: “Sä wämo se̱rmi ite ji biketsa etkabä oloi ja̱mi.” 12 Ata wabiketsaneksa̱ wämo ye sa te ka̱wei wawe̱ ki̱ka, ka je rä ji biketse etkabä ki̱ka wabiketsaneksa̱ käi kuna. Ata ietkä te ishe rä: “Yi te jekäi iwawa̱ ra, je se̱rmi je oloi ja̱mi.” 13 Je ka̱wei wa̱ sä rä weikalewa̱, je yika Cristo te sa bakaksa̱, ije̱k iawawa̱ weikalewa̱ saje wa ki̱ je wà, jishtä iyöle katke käi: “Bena yi rä tkeleka̱ kal ja̱mi je rä weikalewa̱.” 14 Je rä ji bäi yile o̱nak Abraham ia̱ je däkläksa̱ ka Judío kuna wa ia̱ Cristo Jesús ja̱mi, je wà Säkeklä kablele iwikblu ma̱k je däkläksa̱ sa̱ ia̱, sa te ji biketsa etkabä oloi ja̱mi. 15 El wa, yis ma ipakäk ditsä ja̱mi. Kje ditsä ebä kabläke̱ ñaia̱, jewa ñaje̱rku̱a e̱ná ra, yi a̱ni ia̱ ka je wäte̱nak je ki̱yönak ji̱a. 16 Jekäi Säkeklä kablele rä Abraham ia̱ ñakäi iyäbei bata ia̱. Ka iwa̱ iyine, “Ibatala ia̱” sa̱me̱ishärä chu̱li̱i̱ ia̱ käi kuna, ata eklabä ia̱. Ite isha rä: “Ba yäbei bata ia̱”, je rä Cristo. 17 Jí ne käi yie isheke̱ rä: Ka̱wei me̱le cuatrociento treinta año ukä ska, je wa̱ ijewa kablele ñaia̱ yile kja Säkeklä wa̱ iyina, je ka tse̱neju̱mi. Ke jekäi ikuna ra, ikablele rä wäyilewa̱. 18 Ka irä jiye kuna ta, ikuna ji däkksa̱ sa̱ ia̱ däke̱ksa̱ sa̱ ia̱ ka̱wei wawe̱ ki̱ka ra, ka je rä ikablele ki̱ka kuna; ata Säkeklä te je ma̱ Abraham ia̱ rä, ikabla ebä ki̱ka. 19 Jera, ¿jiye ka̱wei me̱na rä na? Je me̱na rä sä rä shirinak ki̱ka, marä je iyäbei bata ia̱ ikablele deju̱ kje. Jekäi ka̱wei me̱le rä ángel wa oloi ja̱mi, sä ktei shäk a̱miki̱ jiki̱ julaí wà. 20 Del sä ktei shäk a̱miki̱ jiki̱ wa te ka sä ktei she rä ekta yebä kuna, ata Säkeklä rä eklabä. 21 Jekäi ra, ¿ka̱wei te Säkeklä kablele je wätkewe̱wa̱ na? ¡Kai irä jekäi kuna! Ka irä jiye kuna ta, ikuna ka̱wei rä täki ta sa̱ se̱newa̱k kseka ra, jera iyina si̱ ra sä wabiketsarmiksa̱ wämo ye rä ka̱wei wawe̱ ki̱ka. 22 Ata iyöle te ji biköle kjäshtawa̱ ji yakei wakble ia̱. Je rä jini ikablele käi io̱naklä Jesucristo biketsäk wa ia̱, yi te ibiketseke̱ käi. 23 Ata ji biketse etkabä ka ke̱i däwa̱ba yikaba ra, sa̱ tso̱ rä kololewa̱ ka̱wei wa̱, kjäitälewa̱ ji biketse etkabä kjayir mar ki̱ssäk. 24 Jekäi ka̱wei kja rä sä kjänanak ye Cristo dewa̱ kje, Cristo oloi ja̱mi sa wabiketsäkläksa̱ wämo ye sa te ji biketse etkabä ki̱ka. 25 Ata ji biketse etkabä dewa̱ e̱ná, je ki̱ka ka sä rä kololewa̱ ji̱a kuna je sä kjänanak wa̱. 26 Jekäi bas biköle rä Säkeklä yabala ye, bas te Cristo Jesús biketsa ki̱ka. 27 Ka irä maikäi kuna ta, bas wäokle Cristo ja̱mi wa biköle rä pajielewa̱ Cristo wà. 28 Jekäi ka sa̱ kuna ji̱a Judío wa iräle Griego wa iräle. Ka sa̱ kuna ji̱a kololewa̱ kjanaklä ye iräle, deleksa̱ kjermita iräle. Ka sa̱ kuna ji̱a jäiyi wa iräle, alaklä wa iräle. Je rä bas biköle rä etka yebä Cristo Jesús ja̱mi ki̱ka. 29 Jekäi bas dä Cristo cha ra, bas dä Abraham batala, däli ukä kukäkwa̱ ikablele ja̱mi.

Gálatas 4

1 Jekäi yie ishe: Däli ukä kukäkwa̱ ji̱a tsi̱ne ra, je rä ñaebä kjanaklä wa ra, jeiräta ije ne rä ji biköle wakei rä. 2 Ata ije rä patkenak ikjänanak wa wa̱ iju̱ñak wa wa̱ marä iká wa̱ ke̱i yileta̱na kje. 3 Je su̱ta saje wa rä sa bakle ji̱a tsi̱dala ra, sä rä kololecha̱wa̱ ji we̱ ka̱jiska ja̱mi je wa̱ ikjanaklä ye. 4 Ata ike̱i deka̱ e̱ná ra, Säkeklä te iyaba patkaté. Je ku̱a alaklä te, ñakäi iko̱na kololewa̱ ka̱wei wa̱, 5 je wà iwa̱ sa̱ tso̱ kololecha̱wa̱ ka̱wei wa̱, jewa bäkäkläksa̱ ikolonakläwa̱ iyabala ye. 6 Jekäi bas dä iyabala ki̱ka, Säkeklä te iyaba wikblu patka sa̱ je̱r ska, je a̱rke̱: “Abba, Papá” ni. 7 Jekäi ka ba rä kololewa̱ ji̱a kjanaklä ye kuna, ata ba rä iyaba. Jekäi ba rä iyaba ra, jera ba rä däli ukä kukäkña Säkeklä oloi ja̱mi. 8 Ata mika̱ ka bas wa̱ Säkeklä ju̱ñerba ra, bas te rä tsa̱na ra ji rä ka säkekläí wa kuna ne kja̱nei wá̱ rä. 9 Ata jira bas wa̱ Säkeklä ju̱ñer, ata bäi si̱ ra Säkeklä ne wa̱ bas ju̱ñer dä. Jera ¿maikäi bas manermini jile we̱ ja̱lma̱lewa̱ shi̱ana je ia̱ rä na? ¿Bas je̱r ssëna kolonakwa̱ je kjanaklä ye etäbä kichani na? 10 Jekäi bas te manele díaí käi, tuluí käi, jile ke̱i käi, jile añoí käi, ke̱i kjewe̱. 11 Ata yis suanawa̱ bas ki̱ka, yis shka̱bla bas bata ki̱ka iö je weikarwa̱ kje ka wata. 12 El wa, yie ishe bas ia̱ dunasi̱ bas je̱k iawo̱ yis käi, yis je̱k iawa̱ bas käi ki̱ka. Ka bas wa̱ ji a̱ni o̱ne yis ukä ja̱mi kuna. 13 Bas wa̱ iju̱ñer yie kte baa sha säkätä bas ia̱ rä, yis duaksa̱ bata ki̱ka. 14 Jekäi yis yaka ska ji tso̱ te bas weika, je ki̱ ka bas wa̱ yis dokoitsane, ka bas wa̱ yis ju̱neksa̱. Ata bas te yis kiawa̱ jishtä ángel patkele Säkeklä wa̱ käi, jishtä Cristo Jesús käi. 15 Jera ¿me bas ssële a̱naa da na? Yie ishe bas ia̱ bulee, ikuna rä bas ia̱ io̱r da ra, bas wa̱ bas wäbala yeneksa̱ me̱nak yis ia̱. 16 Jera ¿maikäi yis ianawa̱ bas bolki ye ji rä iyina si̱ sha yie bas ia̱ kju̱ei rä na? 17 Ijewa te bas kju̱eitketseke̱, ata ka je rä bas tsa̱tkäklä kuna. Ijewa te bas bala butsakle sá yika, bas wa̱ ijewa biketsäkläpa. 18 Sä te ji bäi kju̱eitketse del je ne rä bäi rä, ka je rä mika̱ yis katke bas sha̱na ebä ra kuna. 19 Yabala rikä wa, etäbä kicha yis shi̱akäte ma rä Cristo kibina bas ja̱rka kje. 20 Yis ssër jíkje ra yis me kätkä bas da, ka yis ktäklä jikäi, ka yis je̱r ko̱r maikäi yis te bas je̱r ku̱e räle. 21 Bas wäbätsäk kolonakwa̱ ka̱wei wa̱ wa ku̱ ishö yis ia̱: ¿Ka bas wa̱ ka̱wei ssële na? 22 Iyöle katke te ishe Abraham yabala rä bol: Ekla ko̱na rä kololewa̱ ikjanaklä ye ra, ekla ko̱na rä ka kololewa̱ kuna ikjanaklä ye ra. 23 Jekäi kololewa̱ kjanaklä ye cha ko̱na rä sa wakwa yaka ja̱mi, ata ka kololewa̱ kjanaklä ye kuna cha ko̱na rä Säkeklä kablele oloi ja̱mi. 24 Je rä jile pakäklä. Je bol wa rä sa kablele ñaia̱ botäbä kicha käi. Etka datse̱ rä Sinaí bata ska. Je cha ko̱rke̱ rä kjanaklä wa ye. Je rä Agar. 25 Jekäi Agar ne rä Sinaí bata rä, je rä Arabia ska. Je rä jira Jerusalén käi, je rä kololewa̱ kjanaklä ye iyabala ra ñara ki̱ka, jishtä Agar bakle käi. 26 Ata Jerusalén ka̱sha̱ka je rä ka kololewa̱ kjanaklä ye kuna. Je ne rä saje wa a̱mi rä. 27 Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: “Ko̱le ka yaba su̱ak kuna, ba ssëno a̱naa, ba ka shi̱akäk kuna je̱k kpöka̱ plaa a̱nak. Ka irä jiye kuna ta, weikalewa̱ eklabä yaba su̱ami ki̱ta se̱naklä ta tsa̱ta.” 28 Jekäi el wa, bas dä ko̱le ikablele ki̱ka jishtä Isaac käi. 29 Jekäi jishtä je ke̱i ska ale ko̱le sa wakwa yaka ja̱mi te ko̱le Säkeklä wikblu oloi ja̱mi kukawa̱ weikanak, je su̱ta jira io̱rke̱ ñaebä. 30 Ata ¿jiräni iyöle te ishe rä na?: “Je kjanaklä ju̱oksa̱ iyaba ra ñara. Ka irä jiye kuna ta, je kjanaklä yaba ia̱ ka däli ukä däkksa̱ kuna ka kololewa̱ kuna kjanaklä ye yaba ra ñara.” 31 Je ne ki̱ka el wa, ka sä rä je kjanaklä yabala kuna, ata ka kololewa̱ kuna kjanaklä ye ne yabala.

Gálatas 5

1 Cristo te sa bakaksa̱ sa̱ se̱nakläni bakleksa̱ käi. Jekäi bas chatköwa̱ därërë je ja̱mi. Ke bas ñajacha̱wa̱ yugo wà mo̱nakwa̱ni kjanaklä ye. 2 Yis Pablo te ishe bas ia̱, ikuna bas ñajawa̱ tene shkiri wa̱k ra, jera ka jiye bas ki̱ Cristo kiane ji̱a kuna. 3 Yis te isheni bulee biköle yi te tene shkiri we̱ke̱ wa ia̱, jewa ja̱na ka̱wei wawa̱k kalabe. 4 Bas ibiketsäk, sa wabiketsarmiksa̱ wämo ye ka̱wei wawe̱ ki̱ka wa, bas dä butsäle tulämi Cristo yika. Ñakäi bas dä weikalewa̱ Säkeklä je̱r bäi shäke̱ yika. 5 Iwa rä Säkeklä wikblu oloi ja̱mi sä te sä wabiketsarke̱ksa̱ wämo ye ki̱ssëke̱ sa te ji biketseke̱ etkabä ki̱ka. 6 Ka irä jiye kuna ta, Cristo Jesús ja̱mi ra, tene shkiri ta iräle ka tene shkiri ta iräle, je rä ka säkei ta. Ata ji biketse etkabä wao̱rte ñashka̱li̱ble oloi ja̱mi, je ne rä säkei ta rä. 7 Uketa ra bas julur dami bäi, ata ¿yi si̱ te bas wätkewa̱wa̱ ji rä iyina si̱ ka ssäk kuna ji̱a rä na? 8 Je ka bas te issë ji̱a, je ka datse̱ rä bas kiäk ska kuna. 9 Levadura elkje te harina yaka kalabe papu̱we̱ka̱ni. 10 Säkekewa ja̱mi yie ibiketse ka bas wa̱ ibiketsa̱nak kju̱awa. Ata bas iawa̱k je buka̱nami, yi irä käi. 11 Ata el wa, ikuna yis te sa pakteke̱ ji̱a tene shkiri ktei wà ra, ¿jiye yis yolorke̱ ji̱a weikanak na? Ikuna jekäi ra, cruz pake te sa̱ kju̱atkewe̱, je rä tse̱leju̱mi. 12 ¡Säli bas wätjiwa̱k wa je̱k tiö ju̱omipa kalabe! 13 Jekäi el wa, bas kina rä bas se̱nakläni bakleksa̱ käi. Ata sä rä bakleksa̱ ke je wà bas ñajawa̱ sa yaka ki̱ ji sherke̱ je wa̱k kuna, ata bas ñatsa̱tkö a̱miji̱a a̱miji̱a ñashka̱li̱ble wà. 14 Ka irä jiye kuna ta, ka̱wei biköle ñak rä jí kte etka: “Ba saka shka̱li̱blö jishtä ba wakei je̱k shka̱l käi.” 15 Bas ñakuäke̱ bas ñakätäke̱ ra, tsa̱na ata iö bas wakwa ñaweikäwa̱. 16 Jekäi yie ishe: Bas shkö Säkeklä wikblu ja̱mi, ata ke bas ku̱ sa yaka ja̱mi ji tkerke̱ je ssëwa̱k bäi. 17 Ka irä jiye kuna ta, sa yaka ja̱mi ji tkerke̱ je ka kiar Säkeklä wikblu ki̱; ñakäi Säkeklä wikblu ki̱ ji sherke̱ je ka kiar sä yaka ki̱. Jewa kju̱atkäke̱ a̱mi ji̱a, ka bas wa̱ ji sherke̱ bas ki̱ wa̱klä. 18 Ata bas dä wäsikle Säkeklä wikblu wa̱ ra, ka bas dä kololewa̱ kuna ka̱wei wa̱. 19 Sa yaka ja̱mi sa te ji we̱ je juer dawa̱. Je rä ka̱wakblewe̱ käi, ji shi̱ana käi, ji äina tker sa̱ ja̱mi ka wätkelewa̱ ta käi, 20 jile kekläí me̱i kja̱nei we̱ käi, jalibashe käi, ñasu̱e sälwii käi, ñakpe käi, jile kju̱eiketse käi, kju̱atke käi, je̱k ssë tu̱leka̱ käi, ñabalabutse käi, ka̱ju̱ñe kju̱awa wawe̱ käi, 21 sa̱ je̱r ki̱ sa saka iar ijile ki̱ käi, se̱nak diyëë käi, ka̱wakbläk di kabika käi, je su̱ta jile saka wakbläk käi. Jekäi yis te bas je̱r ja̱we̱ke̱ba, jishtä yis wa̱ iyile kja käi, yi te je shtä wakbleke̱ ra, ka jewa ia̱ Säkeklä gobierno däkksa̱ däli ukä ye. 22 Ata Säkeklä wikblu cha rä ñashka̱li̱ble käi, ssëne a̱naa käi, ssëne baa käi, ji katable je̱r baa wà käi, je̱r bäi she käi, ji rä bäi käi, ji biketse etkabä käi, 23 je̱k jewa̱ käi, je̱k wätkewe̱ ji yika käi. Ka ka̱wei kuna je shtä wätkewa̱klä. 24 Jekäi Cristo cha wa wa̱ iyaka rä wäteleka̱ cruz ja̱mi, ji ssër iia̱ o̱nak pjooje jije, ñakäi ji tkenak ija̱mije kaje. 25 Ikuna sa̱ se̱r dä Säkeklä wikblu ja̱mi ra, jera sä shkö Säkeklä wikblu ja̱mi. 26 Ke sa̱ ñassaka̱ sa̱ ñakju̱atkewa̱klä, sa̱ je̱r ki̱ ñaianaklä.

Gálatas 6

1 El wa, bas manele ko̱nawa̱ jile ska ishirir kate käi ra, jera bas ji rä wikblu iá ja̱mi wa ku̱ iparuöpa je̱r bäi wà. Ata tsa̱na si̱, iö ba wakei je̱r ki̱we̱ ite ñaebä. 2 Bas ki̱ ji ja̱rke̱ kirii ra, je wà bas ñatsa̱tkö. Jekäi ra bas te Cristo ka̱wei wawe̱mi. 3 Iwa rä yi te ibiketse irä bakleka̱ bäi si̱, ata ka irä jekäi kuna ra, je rä kje iwakei je̱k wäyuä. 4 Jekäi ekla ekla sa wakwa je̱k su̱oksa̱ jishtä ji we̱ sä te rä käi. Jekäi ra sa̱ ia̱ je̱k ssërmi sa wakei ki̱ka, ata ka kju̱awa wà kuna. 5 Iwa rä sa wakwa käi sa kiana sä ji kirii tsa̱kmi rä. 6 Yi rä pauta̱nak kte wà kiana jile bäi biköle wà ipaktäk tsa̱tkäk. 7 Ke bas ñawäyua. Ka Säkeklä rä wäyönakwa̱ kuna. Ata ji tkawa̱ sa te, je ne wäkukemi sa te rä. 8 Ka irä maikäi kuna ta, yi te ji tkawa̱ iyaka ia̱ ra, je te iyaka ska tjabanewa̱ ne kukemi iwä ye rä. Ata yi te ji tkawa̱ Säkeklä wikblu ia̱ ra, je te je Wikblu ska se̱ne jekjeye ne kukemi iwä ye rä. 9 Jekäi ke sä shtirina ji bäi wa̱k. Ka irä jiye kuna ta, ka sä shtirinecha̱wa̱ ra, sa te iwä kukemi ike̱i dewa̱ ra. 10 Je ne ki̱ka sa̱ ku̱ ji bäi wo̱ biköle ia̱ bikö sa̱ ia̱ io̱r käi, bäi si̱ ra sa saka ji biketsäk etkabä wa ia̱. 11 Isu̱o, jikäi yis te iyue mar bas ia̱ äyë wä ta ta̱i ta̱i wà, yis wakei jula wà. 12 Ale ssërke̱ sä ssëwa̱k bäi ira ji rä sa yaka ja̱mi ebä wà, jewa te bas pakeke̱ tene shkiri wa̱k, je rä ka ijewa kolonakläwa̱ weikanak Cristo cruz kju̱ei, je ebä ki̱ka. 13 Jeiräta tene shkiri ta wa wakwa si̱ ne te ka ka̱wei dälätse kuna, ata ijewa ki̱ bas shena tene shkiri wa̱k rä iñassäklä bas yaka wà. 14 Ke yis je̱k ssöpa ji ki̱, ata saje wa Säkekewaí Jesucristo cruz ebä ki̱ka yis je̱k ssöpa rä. Ije ne ja̱mi ka̱jiska rä wäteleka̱ yis yika, ñaebä yis dä wäteleka̱ ka̱jiska yika. 15 Jekäi tene shkiri ta iräle ka tene shkiri ta iräle, ka je rä säkei ta, ata sä yönaksa̱ni spa̱na je ne rä säkei ta rä. 16 Shkäk jí kte ja̱mi wa biköle, ñakäi Israel wa, ale Säkeklä ia̱ wa je̱r ssënopa baa, jewa ia̱ Säkeklä je̱r bäi shöpa. 17 Jí jöiwätami ke yi a̱ni ku̱ yis weika ji̱a. Je rä Jesús shka̱le käi yis shka̱le, je itäri tso̱ yis yaka ja̱mi ki̱ka. 18 El wa, saje wa Säkekewaí Jesucristo je̱r bäi shöpa bas ia̱ bas je̱rikä ska. Amén.

Efesios 1

1 Pablo, Jesucristo ktei bata shäk Säkeklä ki̱ ishena jekäi ki̱ka, je te jí yue mar sä sikii wa sä chatkelewa̱ Cristo Jesús ja̱mi wa tso̱ Éfeso ska jewa ia̱. 2 Säkeklä saje wa Ká irä Säkekewa Jesucristo irä je̱r bäi shöpa bas ia̱, jewa ku̱ bas je̱r ssëwo̱pa baa. 3 Saje wa Säkekewaí Jesucristo je kekläí je Káí, ji biköle bäi ka yaka iá shtä tso̱ ka̱jöir ke̱i ska je ma̱k sa̱ ia̱ Cristo ja̱mi, je kjeiyinopa, 4 je rä ka̱jiska ka yörksa̱ba yika, ite sä kuka Cristo ja̱mi däkwa̱ sikii ye, ka yakei ta iwäna iwa̱ sa̱ shka̱l ki̱ka. 5 Ite sä biketsaksa̱ba kolonak iwakei yabala ye Jesucristo oloi ja̱mi, ije̱r ssëna jekäi iwa̱k, iwakei ki̱ ishena ki̱ka, 6 ikjeiyinaklä ije̱r bäi shä baawa̱ si̱ ki̱ka, ale ije̱r bäi sha sa̱ ia̱ iwa̱ shka̱ta wakei oloi ja̱mi ra. 7 Je ne oloi ja̱mi sä rä to̱leksa̱ ipi wà, ñakäi sä shirilewa̱ rä jalewa̱ bitaba rä, Säkeklä je̱r bäi shä rä bäi si̱wa̱ ki̱ka. 8 Ije je̱r bäi sha sa̱ ia̱ ukä bakleka̱ ka̱biketse bena wà je̱rike bena wà. 9 Jekäi ite sa̱ je̱r ku̱a iki̱ ji sherke̱ o̱nak tso̱ blele iwa̱ je wà, jishtä ije̱r ssëna iwa̱k biketsale o̱nak Cristo ja̱mi käi. 10 Je rä ike̱i biketsale dewa̱ ra, jeska ji biköle tapanakläwa̱ etka yebä Cristo ja̱mi, ji tso̱ ka̱jöir irä ka̱jiska irä käi. 11 Ñakäi ije ja̱mi sä rä kololewa̱ Säkeklä wakei däli ukä ye, biketsaleba ale ji biköle wa̱k jishtä iwakei wa̱ ibiketsale iki̱ ji sherke̱ käi je wa̱, 12 je rä sá je̱r bläk Cristo ja̱mi säkätäba wa bata ki̱ka ikjeiyinaklä ije rä baawa̱ si̱ ki̱ka. 13 Ñakäi ije ja̱mi Wikblu Sikina iwa̱ me̱nak Säkeklä kablele käi je wà bas nina, bas te kte yina si̱, ale bas tsa̱tkerke̱ksa̱ ktei baa ssa ra, je biketsa ra. 14 Wikblu Sikina ne rä däli ukä däkksa̱ sa̱ ia̱ tsa̱to̱leba rä, sa̱ wa̱ je wà je däli kukäkläwa̱, je wà Säkeklä kjeiyinaklä irä baawa̱ si̱ ki̱ka. 15 Je ne ki̱ka yis te issa, bas te Säkekewa Jesús biketsa si̱ ra, bas te biköle sä sikii wa shka̱li̱bleke̱ ra, 16 jera yie wekte sheke̱ ka jalewa̱ ta bas ki̱ka, yis te bas ktei sheke̱ yis ka̱kiäke̱ ra, 17 saje wa Säkekewaí Jesucristo je Kekläí, Sa Ká baa si̱, je wa̱ bas je̱r ku̱aklä ka̱biketse wà, wäji̱atkene wà, bas te ije ju̱ñe dami jöiwäta ska ra, 18 ñakäi iwa̱ bas je̱rikäklä wäbalaí na ka̱ oloi ñiwa̱kläka̱, bas je̱r ko̱naklä iia̱ ji ki̱ssäk bas kina rä käi, ji rä däli ukä baawa̱ si̱ je bluneí tso̱ sä sikii wa ja̱mi rä käi, 19 ñakäi bikö itäkili ta̱i bakleka̱ e̱e̱na si̱ tso̱ saje ibiketsäk wa ia̱ rä käi, ji we̱ itäkili ta̱i te ja̱mi. 20 Je wawá̱ ite mika̱ dulecha̱wa̱ wa sha̱na ite Cristo shki̱wa̱ka̱ni ra, tkawa̱ ite ijula wämo kja̱ne ka̱jöir ke̱i ska ra. 21 Je tkawa̱ ite rä bakleka̱ju̱ jile tsa̱ku̱i wa, ka̱wei ta wa, täkili ta wa, sa patkäk wa, ñakäi kie ta jini ikie käi wa, ka jí ke̱i ska itso̱ wa ebä kuna, ata ñaebä sa̱ ke̱i däke̱wa̱ ji̱a ska itso̱ wa, jewa biköle tsa̱ta. 22 Jekäi ite ji biköle kukawa̱ ije klä niki̱ka, ñakäi ite itkawa̱ tapanak wa biköle tsa̱ku̱i ye. 23 Ijewa rä iwakei yaka, wäjielewa̱ kalabe ji biköle wäjiäkwa̱ kalabe wakei wa̱.

Efesios 2

1 Bas bakle rä dulecha̱wa̱ shirinak ebä, ji yakei wakbläk ebä. 2 Je sha̱na bas kjami rä, bas dami ji̱a ji tso̱ ka̱jiska ja̱mi ra, ñakäi ji ka̱wei ta ka̱sha̱ka tsa̱ku̱i ja̱mi ra, ale jira ka kte ssäk kuna wa ssëwa̱k ji wa̱k je wikbluí ja̱mi ra. 3 Jeshtä sha̱na sä biköle bakle rä, sa yaka ki̱ ji sherke̱ ja̱mi, sa yaka ia̱ issërke̱ irä, sa̱ je̱r ska ji ssërke̱ irä je wa̱k, jera je wà sä rä Säkeklä kju̱atkäklä wa, jishtä ditsä saka biköle käi. 4 Ata Säkeklä je̱r bäi shäk bäi si̱ rä sa̱ shka̱li̱bläk ta̱i ki̱ka ite sa̱ shka̱li̱bla. 5 Sa̱ tso̱ ji̱a dulecha̱wa̱ shirine sha̱na ra, ite sa̱ ia̱ se̱ne kseka ma̱ña Cristo ra. Jekäi je̱r bäi she wà bas dä tsa̱tkeleksa̱. 6 Jekäi ite sa̱ shki̱wa̱ tulaka̱ña ira, ñakäi ite sa jaklacha̱wa̱ña ka̱jöir ke̱i ska Cristo Jesús da, 7 je wà iwa̱ ikjashäklä sa̱ ke̱i etkä etkä datse̱ wà bikö si̱ ije̱r bäi shä je̱r baa wà sa ra Cristo Jesús ja̱mi rä käi. 8 Iwa rä je̱r bäi she wà bas dä tsa̱tkeleksa̱, ji biketse etkabä oloi ja̱mi. Ka je rä bas wakwa oloi ja̱mi kuna, ata je rä me̱le Säkeklä wa̱. 9 Ka je rä bas wa̱ ji o̱le ki̱ka kuna, je rä ka yi a̱ni je̱k ssäklä kuna. 10 Jekäi sä rä ije shka̱ble, yöleksa̱ Cristo Jesús ja̱mi. Je rä sa̱ wa̱ Säkeklä wa̱ ji bäi biketsale kja sa̱ wa̱ o̱nak je wa̱klä. 11 Jekäi bas je̱r ja̱no, mikle ra bas yaka ska ra bas dä ka Judío kuna wa, kinak “ka tene shkiri ta wa” ni ale kile “tene shkiri ta wa” wa̱, ata je rä tele jula wà iyaka ska. 12 Ñakäi je ke̱i ska ra bas tso̱ rä ka Cristo ta, bala butsäle ka delewa̱ Israel wa ye, ñakäi Säkeklä ñaje̱rko̱le ijewa ra saka saka ikablele ji wa̱k ki̱ka, je ka kuna bas wa̱, ñakäi bas dä ka ji bäi ta ki̱ssënak, ka Kekläí ta ka̱jiska. 13 Ata jira Cristo Jesús ja̱mi bas ale mikle tso̱ ka̱mii wa dejani alemana Cristo pi oloi ja̱mi. 14 Iwa rä ije ne rä sa̱ je̱r bäi wa̱k ñara rä. Ije te je boyäkä wa wäjiawa̱ etka yebä. Ñasu̱e sälwii kju̱ei ijewa rä sa̱me̱ishärä bala tkeleksa̱, je mia̱tkawa̱ ite ije yaka wà. 15 Jekäi ka̱wei wa̱ sa pakale ji wa̱k saka saka je wäshewa̱wa̱ ite, je wà je boyäkä wa yuäkläksa̱ iwakei ja̱mi eklabä ye spa̱nani, ijewa je̱r bäinaklä ñara, 16 je wà je boyäkä wa je̱r bäinaklä Säkeklä ra däkwa̱ ekla yaka yebä cruz oloi ja̱mi. Je wà ite je ñasu̱e sälwii ktawa̱. 17 Cristo dasta̱na te je̱r bäine ñara je ktei baa bata sha, bas tso̱ ka̱mii wa ia̱, ñakäi sä tso̱ alemana wa ia̱. 18 Iwa rä ije oloi ja̱mi je boyäkä wa ia̱ ka̱ tso̱ ikjäkläwa̱ Sa Ká wäki̱ Wikblu eklabä wà. 19 Je ki̱ka ka bas kuna ji̱a ka̱ etkä wa käi, pë kju̱awa wa käi, ata bas dä delewa̱ña sä sikii wa ra, Säkeklä ju ska wa ye, 20 yöleka̱ ju katabläklä Jesús ktei bata shäk wa irä jile bata shäk wa irä bata ki̱ka. Je ju ñak wäkukäk ne rä Jesucristo wakei rä. 21 Ije ja̱mi ju kalabe wäjierte, kibinakka̱ templo sikii ye Säkekewa ja̱mi. 22 Ije ja̱mi ñaebä bas yör kate ñara je na Säkeklä se̱naklä iwikblu ja̱mi.

Efesios 3

1 Je bata ki̱ka yis Pablo wätelewa̱ Cristo Jesús ia̱ bas ka Judío kuna wa ki̱ka, 2 iyina si̱ yis ia̱ ime̱le Säkeklä je̱r bäi shäke̱ wakja̱neiwa̱klä bas ia̱, je palei ssa bas te. 3 Yis wäji̱atkena ne wà yis je̱r ku̱a ji blelewa̱ te rä, jishtä yie iyua kja elkje käi. 4 Bas te je washa ra, bas je̱r ku̱emi ite maikäi Cristo ktei blelewa̱ wà yis je̱r ko̱le rä käi. 5 Sa bakle mikle wa ke̱i ska ditsä tso̱ wa rä ka je̱r ko̱le je wà, jishtä jira je wà Jesús ktei bata shäk sikii wa irä jile bata shäk wa irä wäji̱atkerke̱ Säkeklä wikblu oloi ja̱mi käi. 6 Je wà rä: Ka Judío kuna wa rä däli ukä kukäkña, delewa̱ña yaka eklabä ye, ñakäi Säkeklä kablele je kukäkña Cristo ja̱mi kte baa oloi ja̱mi. 7 Je wakja̱neiwa̱k yis kolona rä. Je ji me̱le yis ia̱ Säkeklä je̱r bäi shäke̱ ja̱mi, je me̱le yis ia̱ rä itäkili te ji we̱ oloi ja̱mi. 8 Yis ja̱lewa̱ biköle sä sikii wa katäbäka, je ia̱ je ji we̱ me̱na, yis wa̱ ka Judío kuna wa ia̱ Cristo blune e̱e̱na si̱ ka yinak kje je ktei baa bata shäklä, 9 ñakäi, yis wa̱ maikäi ji blelewa̱ wakja̱neiwe̱ rä je wà sä biköle je̱r ku̱aklä, je kate rä blelewa̱ sa̱ ke̱i etkä etkä bakle raté ale Säkeklä ji biköle yuäkksa̱ je wa̱. 10 Je rä jira tapanak wa ja̱mi, Säkeklä ka̱biketse ta̱i kju̱awa kju̱awa kjayinaklä jile tsa̱ku̱i wa käi, ka̱wei ta wa käi tso̱ ka̱jöir ke̱i saka saka ska jewa ia̱. 11 Je rä jishtä iwa̱ ibiketsale o̱nak sa̱ ke̱i etkä etkä bakle raté käi. Je wá̱ ite saje wa Säkekewaí Cristo Jesús ja̱mi. 12 Ije oloi ja̱mi sa̱ ia̱ ka̱ tso̱ sä kjäkläwa̱ Säkeklä wäki̱ ka suale ta, ka ji biketsale ta, sa te ije biketsa ki̱ka. 13 Je ne ki̱ka yie bas ia̱ ishe dunasi̱ ke bas shtirina yis weikarke̱ bas kju̱ei je ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, je rä bas oloi kanakläka̱. 14 Je ne ki̱ka yis je̱tkäke̱ köchöwä ki̱ Sa Ká wäja̱mi, 15 je ne ja̱mi sä yäbeila biköle ka̱jöir ka̱jiska kju̱awa kju̱awa kile rä, 16 ije wa̱ iji baa bluneí ja̱mi bas ia̱ ka̱ ma̱klä, bas täkinaklä itäkili wà iwikblu oloi ja̱mi bas ja̱rka. 17 Je rä bas kicha je̱na e̱ná bas tkenawa̱ kja bäi ñashka̱li̱ble wà ra, 18 bas donaklä sä sikii wa biköle ra je̱r ko̱nak bikö Cristo wa̱ sa̱ shka̱l je sho̱lo̱li rä, je matsi̱li̱ rä, je kaleka̱ rä, je ja̱r dä je ia̱, 19 ñakäi Cristo wa̱ sa̱ shka̱l e̱e̱na si̱, je ia̱ ka sa̱ je̱r ko̱r kje, je ju̱ñaklä bas wa̱, je wà bas pshinaklä Säkeklä wa̱ ji tso̱ ka kialewa̱ ta je biköle wà. 20 Jekäi ale täkili ta je rä sa te ji kia, sa te ji biketsa je biköle tsa̱ta bäi si̱ iwa̱k, itäkili wao̱nak sa̱ ja̱mi je wà, 21 je wakei kjeiyinopa tapanak wa ki̱ka irä, Cristo Jesús ki̱ka irä, sa batala ska je batala ska sa̱ ke̱i etkä etkä rami. Amén.

Efesios 4

1 Je ne ki̱ka yis, ale wätelewa̱ Säkekewa kju̱ei, je te bas pake shkäk tsa̱na, jiye bas kile bas kina ra rä je ja̱mi, 2 a̱ni ka je̱k ssë wà kuna, je̱k jalewa̱ ebä, ñakatabläk je̱r baa wà, ñashka̱li̱blele, 3 chichale se̱nak etka yebä Säkeklä wikblu ja̱mi, mo̱lewa̱ ñaja̱mi se̱ne bitaba wà. 4 Yaka rä eklabä, wikblu rä etkabä, jishtä bas kina ra bas kina rä ji etkabä ki̱ssäk käi, 5 Säkekewa rä eklabä, ji biketse etkabä rä etkabä, wäoka̱ne rä etkabä, 6 Säkeklä rä eklabä, je rä sä biköle Ká, ale ji biköle tsa̱ta, ji biköle oloi ja̱mi, ji biköle ska. 7 Ata sa ia̱ ikja̱nei wa̱klä me̱na ekla ekla iwa ja̱mi jishtä Cristo te imabla me̱nak sa̱ ia̱ käi. 8 Je ki̱ iyile rä: “Imineka̱ju̱ ka̱sha̱ ki̱ ra, koloneche̱wa̱ je tsa̱ju̱ami ite ñakäi ite jile ma̱ ditsä ia̱.” 9 Je “imineka̱ju̱”, ¿jiräni je wà rä na? ¿Ka irä säkätä iminewa̱ju̱ ishäkä niki̱ wà na? 10 Je ale minewa̱ju̱ ebä ne mineka̱ju̱ni ka̱jöir saka saka ekta wà rä, iwa̱ ji biköle pshiwa̱kläwa̱. 11 Ije wakei te manele ma̱ rä iktei bata shäk wa ye, isaka Säkeklä wa̱ ji tso̱ yinak bata shäk wa ye, isaka kte baa bata shäk wa ye, isaka tapanak wa kjänanak wa ye, isaka sa paktäk wa ye. 12 Je rä sä sikii wa dulanaklä Säkeklä kja̱nei wa̱k, Cristo yaka ki̱wäjiäkläka̱, 13 ma rämi sä biköle dewa̱ ji biketsäk etkabä etka yebä je̱r ko̱nak Säkeklä yaba ia̱, sä kënakläwa̱ ma̱tsi̱li̱ ta Cristo ma̱tsi̱li̱ kalabe kje. 14 Jekäi ra ka sä rä yabala ji̱a kuna, wäbuka̱nak däyë tjuäke̱ wa̱, minaktse̱ sa pauta̱nake̱ saka saka biköle je si̱we̱i wa̱, wäyölewa̱ ditsä wa̱ wäsi̱wa, je̱r me̱lewa̱ kte shirilewa̱ wà. 15 Ata sa̱ ku̱ ji yina si̱ wawo̱ ñashka̱li̱ble wà, sa̱ ki̱wäjienaklä ji biköle ska ale sa̱ tsa̱ku̱ ja̱mi, je rä Cristo. 16 Jekäi ije oloi ja̱mi sä yaka kalabe rä wäjielewa̱ balewa̱ ñaja̱mi sa̱ ja̱me̱i etkä etkä biköle wa̱, iwäjienaklä etkä etkä te ikja̱nei we̱ke̱ ja̱mi, je wà sä yaka kibirke̱ iki̱wäjienaklä ñashka̱li̱ble wà. 17 Je ki̱ka yie jikäi ishe, je sheke̱ yie täkili wà Säkekewa ja̱mi: Ke bas shka ji̱a ka Säkeklä ja̱mi kuna wa käi, jishtä ijewa shkä ji ka wata biketse ja̱mi käi. 18 Jewa je̱rikä rä wätuilewa̱, butsäle tulämi se̱ne kseka tso̱ Säkeklä wa̱ yika, ka ijewa wa̱ ji ju̱ñer ki̱ka, ije̱r dä därërë ki̱ka. 19 Ijewa ia̱ ka ji ssër ta ji̱a yakei käi, iñatulaksa̱ ji äina tker sa̱ ja̱mi ka wätkelewa̱ ta ia̱, ji biköle shi̱ana saka saka wa̱k ki̱ta ebä. 20 Ata ka bas pauta̱ne jekäi Cristo ktei wà kuna, 21 ikuna bas te je ssa si̱ ra, ñakäi ikuna bas yöna ije ja̱mi ji rä iyina si̱ tso̱ Jesús ja̱mi wà ra. 22 Je rä bas wa̱ mikle sä del këyake wa̱ o̱nak, yakei telewa̱ sa̱ ja̱mi ji tkerke̱ te sä wäyueke̱ wa̱, je ju̱akläksa̱, 23 ñakäi bas manenakläksa̱ spa̱na ka̱biketse ska, 24 ñakäi bas ñapajiäkläni sä del spa̱na wà, ji wämo irä ji sikii irä tso̱ ji rä iyina si̱ ja̱mi, je ja̱mi yöleksa̱ Säkeklä wakei käi. 25 Jekäi bas wa̱ ka̱yue jalewa̱ ki̱ka, biköle bas wakwa ja̱mi bas ktö ji rä yina si̱ wà sa saka wa ra, sä rä wäjiele ñaja̱mi ki̱ka. 26 Bas kju̱atkawa̱ ra, ke ji yakei wakbla. Ji te bas kju̱atkewe̱ke̱ ke se̱newa̱k ma rä ka̱wä mawa̱ju̱ kje, 27 ñaebä ke ka̱ ma̱k be tsa̱ku̱i ia̱. 28 Jakbläk ke jakbla ji̱a, ata je shka̱blö ji rä bäi wa̱k iwakei jula wà jile däkläksa̱ iia̱ iwa̱ me̱nak yi ki̱ ji sherke̱ ia̱. 29 Ke kte yakei döka̱pa bas kjä ki̱ka, ata ji rä kianak yinak iwa ja̱mi sa̱ ki̱wäjienaklä shtä ebä, je wà bas wa̱ bas ktä ssäk wa tsa̱tkäklä. 30 Ke Säkeklä Wikblu Sikina je̱r ianewa̱k, je ne wa̱ bas dä nile sa bakanakläksa̱ díaí ia̱ rä ki̱ka. 31 Se̱ne sälwii käi, je̱r ki̱ ji iane käi, kju̱atke käi, kulitke käi, sa saka she yakei käi, biköle tso̱ ju̱omi bas sha̱na, biköle ji we̱ wäsi̱waje. 32 Ata bäi si̱ ra, bas ku̱ ji wo̱ je̱r baa wà ñaia̱. Bas je̱r ja̱mi ñadäläno. Bas ñajöwa̱ bitaba jishtä Säkeklä te bas jawa̱ bitaba Cristo ja̱mi käi.

Efesios 5

1 Je ne ki̱ka bas ku̱ Säkeklä mablö, iyabala shka̱ta wa käi. 2 Ñakäi bas se̱no ñashka̱li̱ble ja̱mi, jishtä Cristo te sa̱ shka̱li̱bla käi, iwakei je̱k ma̱ksa̱ saje wa ki̱ka, jishtä jile me̱nakka̱, ji dälänak Säkeklä ia̱ jalar ta ja̱ma̱a̱ käi. 3 Ata ka̱wakblewe̱ käi, biköle ji rä shi̱ana käi, ji ki̱tker sa̱ ja̱mi käi, je a̱ni ka kiar bas sha̱na yinakbä tenakbä, jishtä sä sikii wa shena se̱nak käi, 4 ñaebä kte yakei käi, ji she yuletene wà käi, kjäbite äina shtä käi, je rä ka bäi kuna, ata bäi si̱ rä wekte ne shäk Säkeklä ia̱. 5 Iwa rä bas wa̱ jí ju̱ñer bäi: Ka̱wakbläk iräle, ji shi̱ana wa̱k iräle, ji ki̱tker sa̱ ja̱mi biketsäk iräle, je shtä rä jile kekläí me̱i kja̱nei wa̱k käi, jewa mane a̱ni ia̱ ka däli ukä kuna Cristo irä Säkeklä irä jewa gobierno ska. 6 Ke bas ña ma̱ yi a̱ni ia̱ wäyönak kte ka wata wà. Ka irä jiye kuna ta, je ne shtä kju̱ei Säkeklä kju̱atkawa̱ ke̱i däke̱wa̱ ka iktä ssäk kuna wa ki̱ka rä. 7 Je ki̱ka ke bas ku̱ ji wa̱ña ijewa ra. 8 Jekäi bas bakle rä ka̱tuil ye, ata jira bas dä ka̱ oloi ye Säkekewa ja̱mi. Je ki̱ka bas shkö ka̱ oloi ye wa käi. 9 Ka irä jiye kuna ta, ka̱ oloi cha tso̱ rä ji biköle bäi ja̱mi, ji wämo ja̱mi, ji rä iyina ja̱mi. 10 Bas shkö je ja̱mi bas je̱r ko̱naklä ji te Säkekewa ssëwe̱ a̱naa rä käi. 11 Jekäi ji rä ka̱tuil cha ja̱mi o̱nak ka wata shtä ke je wa̱ña. Ata bäi si̱ ra je tso̱ksa̱ juenakwa̱. 12 Ka irä jiye kuna ta, ji we̱ke̱ ijewa te jakika, je pakeka̱bä jibä rä äina. 13 Ata ji tse̱leksa̱ ka̱ oloika ra, je kalabe rä juenakwa̱. Iwa rä ka̱ oloi ne rä ji biköle juewa̱kwa̱ rä ki̱ka. 14 Je ne ki̱ka iyile rä: “Ba käpelewa̱ shki̱no, ma je̱köka̱ dulecha̱wa̱ wa sha̱na, jera Cristo te bä wäñiwe̱mika̱.” 15 Je ki̱ka jishtä bas dami rä, je su̱o tsa̱na, ka jishtä ka je̱r ta wa käi kuna, ata je̱r ta wa käi, 16 bas wa̱ ka̱ kjäke̱ wawa̱klä bäi, sa̱ ke̱i rä yakei ki̱ka. 17 Je ne ki̱ka ke bas yuletenak, ata ji sherke̱ Säkekewa ki̱ je ku̱ bas je̱r ku̱opa. 18 Ke bas ñakta vino wà. Je ne te sa iawe̱ke̱ ji wa̱k ka wätkelewa̱ ta rä ki̱ka. Ata bas se̱no pshilewa̱ Säkeklä wikblu wa̱. 19 bas ktäklä ñara salmo wà irä, Säkeklä ksei wà irä, ji wikblu iá kseí wà irä, bas ksäklä, kse shäklä Säkeklä ia̱ bas je̱r ska, 20 bas wa̱ Säkeklä Sa Ká ia̱ wekte shäklä ji biköle ki̱ka del, saje wa Säkekewaí Jesucristo kie ja̱mi, 21 bas ñajäkläwa̱ ñayika, Cristo dälätse bata ki̱ka, 22 alaklä wa ñajäkläwa̱ iwakwa se̱naklä wa yika, jishtä Säkekewa yika ñajewa̱ käi. 23 Ka irä jiye kuna ta, jäiyi ne rä ise̱naklä tsa̱ku̱ rä, jishtä Cristo rä tapanak wa tsa̱ku̱ käi. Ije ne rä iwakei yaka ekta tsa̱tkäkksa̱ rä. 24 Jekäi jishtä tapanak wa rä ñajalecha̱wa̱ Cristo yika käi, je su̱ta ñaebä alaklä wa kiana ñajäkcha̱wa̱ ise̱naklä wa yika ji biköle ska. 25 Jäiyi wa, bas se̱naklä wa shka̱li̱blö, jishtä Cristo te tapanak wa shka̱li̱bla käi, je ki̱ka ije̱k ma̱ksa̱ ijewa bata ki̱ka, 26 iwa̱ isiki tewa̱klä, pasukle yëë kte wà diklä ye, 27 iwa̱ tapanak wa ma̱kläksa̱ iwakei je̱k ia̱ juer ta baawa̱ si̱, ka pate̱leka̱ ta, ka bärileka̱ ta, ka medele ta jekäi, ata wämo ka yakei ta. 28 Je su̱ta jäiyi wa kiana ise̱naklä wa shka̱li̱bläk jishtä iwakwa yaka käi. Yi te ise̱naklä shka̱li̱ble ra, je rä iwakei je̱k shka̱li̱bla. 29 Ka irä jiye kuna ta, yi a̱ni rä ka iwakei yaka dokoitsäk kuna, ata je chewe̱ ite je pasu̱e ite. Je su̱ta Cristo te iwe̱ke̱ tapanak wa ia̱ rä, 30 sä rä iwakei yaka wäjienaklä ki̱ka. 31 “Je ne ki̱ka jäiyi wa rä iká irä ia̱mi irä jäkcha̱wa̱ta̱na ije̱k bawa̱kläwa̱ ise̱naklä ra, jekäi je bol dämiwa̱ eklabä yaka ye.” 32 Je kte rä blelewa̱ bäiwa̱ si̱, ata je rä yis te Cristo irä tapanak wa irä je ne sheke̱ rä. 33 Jekäi yie ishe bas jäiyi wa kiana bas se̱naklä wa shka̱li̱bläk, jishtä bas wakwa je̱k shka̱l käi, ñakäi alaklä wa kiana ise̱naklä wa dälätsäk.

Efesios 6

1 Yabala, bas ku̱ bas ká wa irä bas a̱mi wa irä ktä ssö Säkekewa kju̱ei, je ne rä sa̱ se̱r wämo rä ki̱ka. 2 Ka̱wei meleta̱na etka te ishe rä: “Ba ku̱ ba ká irä ba a̱mi irä dälätsö, je rä bä kjäklä bäi, ñakäi ma se̱naklä shka̱ja̱ ka̱jiska.” Ka̱wei saka yina kja, ata je ne rä ka̱wei me̱na ska säkätä ikabla ji wa̱k sa̱ ia̱ rä. 4 Yabala ká wa, ke bas ku̱ bas yabala kju̱atkewa̱k. Ata ijewa kibiwo̱ dulale pautäle Säkekewa ki̱ ishena ja̱mi. 5 Kololewa̱ kjanaklä wa ye, bas ku̱ bas blui ka̱jiska wa ktä ssö sualewa̱ paju̱leka̱ wà, biketsale je̱r baa wà sa̱me̱ishärä Cristo ne ia̱ bas te iwe̱ke̱ rä käi, 6 ka ikja̱nei wa̱k sa̱ su̱rke̱ ebä ra kuna, jishtä manele te ditsä ebä ssëwe̱ke̱ bäi käi, ata iwa̱k Cristo kjanaklä wa ye Säkeklä ki̱ isherke̱ o̱nak je wa̱k je̱r ssële bäi. 7 Jekäi je kja̱nei wo̱ je̱r baa wà sa̱me̱ishärä Säkekewa ia̱ käi, ata ka jishtä ditsä ia̱ käi kuna, 8 je̱r ko̱le sä kololewa̱ kjanaklä ye iräle, kai iräle, te ji bäi we̱ ra, Säkekewa te ji bäi me̱mi jewa ia̱ ekla ekla. 9 Blu wa, jekäi ñaebä bas ku̱ iwo̱ ijewa ia̱, ka ijewa wäsuawa̱k ji̱a kuna, je̱r ko̱le bas irä, ijewa irä Säkekewaí kaldu ka̱jöir ia̱. Jekäi ije rä ka ji wa̱k sa̱ ia̱ kju̱awa kju̱awa kuna. 10 Bata ska ra, bas ñatäkiwo̱ Säkekewa ja̱mi, ije wakei täkili te ji we̱ ja̱mi. 11 Bas ñapajiöcha̱wa̱ je̱k tsa̱tkäklä tso̱ Säkeklä wa̱ kalabe wà, bas täkili däkläka̱ je̱k wätkäk be tsa̱ku̱i te sä wäyueke̱ yika. 12 Iwa rä ka irä sa̱ ñakukätuläke̱ rä yaka ta pita ra kuna, ata sa̱ ñakukätuläke̱ rä jile tsa̱ku̱i wa ra, ka̱wei ta wa ra, ka̱ wäkiri wa tso̱ ka̱tuil yee naka ka̱jiska jewa ra, ji wikblu iá yakei tso̱ ka̱jöir ke̱i saka saka ska jewa ra. 13 Je ne ki̱ka bas ku̱ je̱k tsa̱tkäklä tso̱ Säkeklä wa̱ kalabe kuköcho̱wa̱, je wà bas täkili däkläka̱ ji ka bäi kuna ke̱i wäkukäk, jekäi bas te ji biköle wá̱ e̱ná ra, bas ñawätkäkläwa̱ ji̱a. 14 Jekäi bas ñawätkewo̱ därërë, kipa mo̱lecha̱wa̱ ji rä iyina si̱ wà kipa mu̱aklä ye, pajielecha̱wa̱ ji wämo wà je̱r bata ki̱tiäklä ye, 15 zapato jielewa̱ kukale e̱ná sa̱ je̱r bäinaklä ktei baa bata shäk. 16 Ji biköle ska bas ku̱ ji biketse etkabä kuköwa̱ söklä ye, bas wa̱ ale yakei uka bata wäkaleka̱ tiä ju̱aklämi wäita̱nakwa̱. 17 Tsa̱tkeneksa̱ kuköwa̱ tsa̱ku̱ ki̱ tkenakka̱ ye. Ñakäi Säkeklä wikblu espadaí kuköwa̱. Je ne rä Säkeklä ktä rä. 18 Bas ka̱kiö Säkeklä wikblu oloi ja̱mi itso̱ ye, ka̱kie wà jile kie biköle wà. Bas wa̱ je wa̱klä ye ra bas se̱no je̱r ki̱i̱, chatkelewa̱ ka̱kiäk del sä sikii wa biköle ki̱ka, 19 yis ki̱ka ñaebä, yis ia̱ kte me̱naklä mika̱ yis ktä mar da yis wa̱ kte baa blelewa̱ waje̱rku̱aklä ka suale kuna. 20 Je kju̱ei yis dä patkeleté iwakei säkei ye mo̱lewa̱ cadena wà. Bas ka̱kiö yis ktäklä ka suale ta, jishtä yis shena ishäk käi. 21 Sä el shka̱ta sa̱ tsa̱tkäk bäi Säkekewa ja̱mi Tíquico, je te ji biköle pakemi bas ia̱ bas wa̱ iju̱ñaklä jishtä yis dami rä käi, ji we̱ kate yie rä käi. 22 Je ne ye yie ije patke mar bas wäki̱ka rä, bas wa̱ iju̱ñaklä jishtä sá tso̱ rä käi, ñakäi iwa̱ bas je̱r ssëwa̱klä bäi. 23 El wa, Säkeklä Sa Ká irä Säkekewa Jesucristo irä ku̱ bas ssëwo̱pa baa, je ku̱ bas ssëwo̱pa ñashka̱li̱bläk, ñakäi ji biketsäk etkabä. 24 Sä Säkekewaí Jesucristo shka̱li̱bläk ka jalewa̱ ta kuna wa biköle ia̱ je̱r bäi yinopa.

Filipenses 1

1 Cristo Jesús kjanaklä wa Pablo irä Timoteo irä te jí yue mar biköle sä sikii wa Cristo Jesús ja̱mi tso̱ Filipo ska jewa ia̱, ñakäi sä wäsikewa̱k wa irä sa̱ tsa̱tkäk wa irä jewa ia̱. 2 Säkeklä saje wa Ká irä Säkekewa Jesucristo irä, je̱r bäi shöpa bas ia̱, iku̱ bas ssëwo̱pa baa. 3 Yis je̱r ja̱rke̱ bas ska ra, del yis te wekte sheke̱ yis Kekläí ia̱ bas ki̱ka. 4 Jekäi yis ka̱kiäke̱ ra, del yis ka̱kiäke̱ ssële a̱naa wà bas biköle ki̱ka, 5 je rä bas te yis tsa̱tkaña kte baa bata she wà isäkätä raté bite rä jira kje ki̱ka. 6 Jikäi yis ia̱ ra irä: Ale ji bäi wa̱kmiba bas ja̱mi, je te je e̱newe̱mi ji̱a ma rämi Jesucristo díaí dewa̱ kje. 7 Yis te bas biköle biketseke̱ jekäi je rä bäi, yis wa̱ bas shka̱l yis je̱r ska ki̱ka. Yis kate wätelewa̱ ra iräle, yis te kte baa wetseke̱ irä ikjasheke̱ iyina ye ra iräle, jera bas biköle rä je ji bäi me̱le yis ia̱ je wa̱kña. 8 Säkeklä rä yis su̱ak, bikö yis je̱r ja̱mi bas biköle dälärke̱ käi Cristo Jesús wa̱ sa̱ shka̱l ta̱i je wà. 9 Jí ne käi yis ka̱kiäke̱ rä, je rä bas ñashka̱li̱bläklä ki̱ta ki̱ta, je wà ji ki̱ju̱ñak ji̱a käi, je̱r ko̱nak ji̱a ji biköle ia̱ käi, 10 bas wa̱ ji rä bäi si̱ su̱akläksa̱, bas däkläwa̱ bulee ka nui ta Cristo díaí ska ra, 11 ji wämo ebä wa̱k Cristo Jesús oloi ja̱mi Säkeklä oloi kanakläka̱ ikjeiyinaklä. 12 El wa, yis ki̱ bas shena iju̱ñak, yis ukä ja̱mi jile o̱na je rä bäi si̱ ra je wà kte baa bata yinaklä ki̱ta. 13 Jekäi biköle jí Pretorio ska wa irä biköle tso̱ kju̱awa wa irä sha̱na ijuena iyina si̱ yis kate wätelewa̱ rä Cristo ne kju̱ei ki̱ka, 14 ñakäi yis kate wätelewa̱ je te sä el wa wäbäli wa täkiwa̱ ki̱ta Säkekewa ja̱mi kte shäk ka suale kuna. 15 Tsa̱na ra moska te Cristo ktei wapakteke̱ rä je̱r ki̱ ñaiane kju̱ei, tuneka̱ kju̱ei. Ata moska te je we̱ke̱ rä iwakwa ssërke̱ iwa̱k je̱rike bulee wà je kju̱ei. 16 Jewa te je we̱ke̱ rä ñashka̱li̱ble ne bata ki̱ka, iwa̱ iju̱ñer yis kolole rä kte baa wetsäk ki̱ka. 17 Ata ale Cristo bata shäk kjäte̱ne wà, ka bulee wà kuna, jewa te ibiketsa yis weikäk wäsi̱wa yis kate wätelewa̱ dälei ja̱mi. 18 Ata ka je rä ji iá kuna. Cristo bata yirke̱ wäsi̱wa iräle, ka wäsi̱wa kuna iräle, jishtä iräle käi, je te yis ka̱ssëwe̱ke̱ a̱naa. Jekäi yis ka̱ssämi ji̱a a̱naa. 19 Iwa rä yis wa̱ iju̱ñer bas ka̱kiäke̱ yis ki̱ka oloi ja̱mi, ñakäi Jesucristo wikblu te yis tsa̱tkeke̱ oloi ja̱mi yis yermiksa̱ni kjermita, 20 jishtä issërke̱ pjoo yis ia̱ käi, jishtä ibiketseke̱ yie käi, je rä ke ji a̱ni ska ji ki̱ yis äinowa̱pa. Ata yie ibiketse etkabä jira irä del irä Cristo oloi karmika̱ yis yaka ska, kseka iräle dulewa̱ iräle. 21 Iwa rä yis ia̱ ra sa̱ se̱r kseka rä Cristo ia̱, ata duewa̱ rä ji bäi däkläksa̱. 22 Jekäi yis tso̱ ji̱a yis yaka ska ra, je rä kianak yis ia̱ yis shka̱bläklä, iwadäkläksa̱. Jera mane kukewa̱ yie rä, ka ju̱ñer yis wa̱. 23 Je te yis kukawa̱ boktaka därërë. Yis ssëna minakju̱ se̱nak kätkä Cristo ra, je ne rä bäi si̱ rä. 24 Ata yis se̱na ji̱a yis yaka ska ra, je ne rä kianak bäi si̱ bas ia̱ rä. 25 Yis te jekäi ibiketsa si̱ ki̱ka, yis wa̱ iju̱ñer yis kätkämi ji̱a, yis se̱rmi ji̱a bas biköle ra, bas te ji biketse dami etkabä ska bas täkinaklä, bas ssënaklä a̱naa, 26 bas ñassäklä jöiwäta yis wà Cristo Jesús ja̱mi, yis katkeni etäbä kicha bas sha̱na ki̱ka. 27 Jekäi bas se̱no jishtä Cristo ktei baa ja̱mi sa kiana se̱nak rä käi ebä. Je rä yis demi bas su̱ak iräle ka yis katke kuna iräle ra, yis wa̱ bas ktei ssäklä bas dami rä je̱r ssële etka yebä, ji biketse etkabä kte baa ja̱mi wetsäk ñara etka yebä, 28 ka suale ta a̱ni sa̱ na̱me̱i wa yika, je wà ijuenaklä ijewa wäna ijewa rä weikanakcha̱wa̱, ata ijuenaklä bas wäna bas dä tsa̱tkenakksa̱; je datse̱ rä Säkeklä ska. 29 Jekäi bas ia̱ ime̱na Cristo bata ki̱ka, je rä ka ibiketsäk ebä kuna, ata ñakäi je rä ji shka̱l ssäk ije bata ki̱ka. 30 Bas weikarte jishtä yis weikale su̱le bas wa̱ käi, ñakäi jira bas te issa yis ukä ja̱mi je o̱rte ji̱a.

Filipenses 2

1 Je ne ki̱ka ikuna Cristo ja̱mi je̱r pablene tso̱ ra, ikuna ñashka̱li̱ble te sä ssëwe̱ ji wa̱k ra, ikuna Säkeklä wikblu ja̱mi sä ssërke̱ etka yebä ra, ikuna ñabiketse je̱r baa wà irä je̱r ja̱mi ñadäläne irä tso̱ ra, 2 jera bas ku̱ yis ssëwo̱ a̱naawa̱ si̱ ji biketsäk ñaebä, ñashka̱li̱bläk ñaebä, ssële etka yebä, jile etkabä biketsäk. 3 Ke ji a̱ni wa̱k je̱k oloi keka̱ wà, je̱k ssë wà, ata ji wo̱ rä je̱k jalewa̱ wà, ibiketsäk sa saka rä sa wakei tsa̱ta. 4 Ke bas wakwa ebä ji biketsa, ata sa saka ki̱ ji sherke̱ je biketsö ñaebä. 5 Jikäi bas je̱riköpa jishtä Cristo Jesús je̱rika käi: 6 Ije del dä jishtä Säkeklä rä käi, ata irä Säkeklä ra ñaebä je ka biketsane iwa̱ kolonakwa̱ ka ime̱ ijäwa̱ta̱na käi. 7 Ata ite iwakei oloi jawa̱ta̱na, je̱k kukawa̱ kjanaklä käi, je̱k iawa̱wa̱ ditsä ye, kolonawa̱ ditsä käi, 8 je̱k jawa̱ Säkeklä ktä ssäk iduawa̱ kje, duäkwa̱ cruz ja̱mi kje. 9 Je ne wà Säkeklä te ije oloi kaka̱ ji biköle tsa̱ta, te kie ma iia̱ ji biköle kie saka tsa̱ta rä, 10 je rä Jesús kie yika ji tso̱ ka̱jöir irä ka̱jiska irä ishäkä niki̱ka irä jewa biköle ñajäkläkläwa̱ köchöwä ki̱ka, 11 ñakäi biköle wa̱ ishäklä Jesucristo ne rä Säkekewa rä, je wà Säkeklä Sa Ká oloitsanaklä. 12 Je ne ki̱ka bas dikäla, jishtä bas te yis ktä ssa del ka mika̱ yis katke ebä ra kuna, ata jira ki̱ta ka yis katke kuna ra, bas tsa̱tkerke̱ksa̱ wawo̱ sualewa̱ paju̱leka̱. 13 Je rä Säkeklä ne te bas je̱r ssëwe̱ke̱ ñakäi bas täkiwe̱ke̱ ji sherke̱ iwakei ki̱ je wa̱k rä ki̱ka. 14 Ji biköle wo̱ ka ñadälänetsale ta yakei, ka ñakteo̱leka̱ ta, 15 bas däkläwa̱ ka shirile ta, ka ka̱ taba käi, Säkeklä yabala, ka yakei ta jira sa̱ tso̱ shirilecha̱wa̱ yakei telecha̱wa̱ sha̱na. Jewa sha̱na bas wäñirte ji wäñinak ye ka̱jiska. 16 Se̱ne kseka ktei kuköwa̱ därërë, je wà Cristo díaí ska ra yis je̱k ssäklä ka yis tu̱ne, ka yis shka̱blene ka wata. 17 Ata ikuna bas wa̱ me̱nakka̱ bas wa̱ kja̱nei o̱nak bas te ji biketseke̱ etkabä ki̱ka, je ki̱ yis dä tkenakju̱mi ra, jera yis wakei ssërmi a̱naa, ñakäi yis ssërmiña a̱naa bas biköle ra. 18 Je su̱ta bas ssëno a̱naa, ñakäi bas ssënoña a̱naa yis da. 19 Yie ibiketse Säkekewa Jesús ki̱ka Timoteo patkäkmi plaa bas wäki̱, jekäi yie bas palei ju̱ña ra je wà yis täkinaklä ñaebä. 20 Iwa rä ka yis wa̱ yi kuna bas biketsäk bäi si̱ ije käi. 21 Ka irä maikäi kuna ta, biköle rä iwakwa ji ebä biketsäk, ata ka irä Jesucristo cha biketsäk kuna. 22 Ata Timoteo rä bäi je ju̱ñer bas wa̱. Je te yis tsa̱tka kte baa kja̱nei wa̱k jishtä yaba te iká tsa̱tke käi. 23 Je ki̱ka ije ne biketsa yie patkenakmi, jini yis ktei deksa̱ je ju̱ña yis te ra. 24 Ata yie ibiketse Säkekewa oloi ja̱mi kukjunabä yis minaju̱mi bas ska. 25 Ata yie ibiketsa yis kiana yis el Epafrodito yis tsa̱tkäk kju̱atkäkña, je patkäkmi bas wä ki̱. Je rä ale patkele bas wa̱ yis tsa̱tkäk ji sherke̱ yis ki̱ jewa. 26 Ije je̱r ja̱mi bas biköle dälänawa̱, ñakäi ije̱r ianawa̱ bas te ije palei ssa iduaksa̱ ki̱ka. 27 Je rä iyina si̱, idua ta̱i yëë iduärawa̱. Ata Säkeklä je̱r bäi sha ije ia̱; ka irä ije ebä ia̱ kuna, ata yis ia̱ ñaebä, yis je̱r iarke̱ ka ki̱je̱r ianaklä kuna. 28 Je ne ki̱ka yis ssëna bäi si̱ ije patkäkmi bas wäki̱, bas te isu̱ani ra, bas ssënaklä a̱naa, ñakäi ka yis je̱r ianaklä ji̱a ta̱i. 29 Jekäi ije kiöwa̱ ssële a̱naa wà Säkekewa ja̱mi. Sä ije käi wa dälätsöpa bas ku̱. 30 Ka irä jiye kuna ta, shka̱ble Cristo ia̱ kju̱ei, elkje ra iduawa̱ kia. Ije̱k ju̱akksa̱ duäkwa̱ yis tsa̱tkäklä, ka bas wakwa ia̱ je o̱nak ki̱ka.

Filipenses 3

1 Jekäi yis el wa, bas ssëno a̱naa Säkekewa ja̱mi. Yie iyueni bas ia̱ jiräni yis wa̱ iyöle kja käi, je rä ka yis ia̱ därërë kuna, je rä bas wetsäkläksa̱. 2 Bas se̱no je̱rki̱i̱ chichi käi wa yika. Bas se̱no je̱rki̱i̱ shka̱bläk yakei wa yika. Bas se̱no je̱rki̱i̱ sä yaka wäbikäk wa yika. 3 Tsa̱na ra saje wa Säkeklä kja̱nei wa̱k sä wikblu wà, je̱k ssële tuläka̱ Cristo Jesús wà, ka je̱k biketsäk kuna sa yaka ja̱mi, jewa ne rä tene shkiri ta si̱ rä. 4 Jeiräta yis ia̱ ka̱ tso̱ je̱k yaka biketsäk. Ikuna yilé ia̱ je̱k yaka biketsar da ra, je tsa̱ta yis ia̱ ka̱ tso̱ cha biketsäk, je rä jikäi: 5 ocho día ra tene shkiri o̱na yis ia̱. Yis dä Israel wa, Benjamín ditsei wä wa. Hebreo wa sha̱na yis dä Hebreo wa si̱. Ka̱wei wawe̱ ska ra, yis dä fariseo wa. 6 Ikju̱eitketse ska ra yis dä tapanak wa yuläkksa̱ weikanak. Wabiketsaneksa̱ wämo ka̱wei ja̱mi ska ra, yis dä ka shirilewa̱ ta. 7 Ata yis ia̱ ra ji säkei ta je ke̱i kje ra je biketsaksa̱ni yie ka säkei ta ji̱a Cristo shka̱l ja̱mi. 8 Ka je ebä kuna, ata jira ji biköle biketsaksa̱ yie rä ka säkei ta a̱ni yis Säkekewaí Cristo Jesús biketse baa si̱ kju̱ei. Ije bata ki̱ka yis ji biköle weikanawa̱. Je biketsa yie kje jile boroila ye Cristo kukäkläwa̱ yis wa̱ ye, 9 yis kolonakläwa̱ ije ja̱mi ye, ka wabiketsaleksa̱ wämo ye 'swakei ji wá̱ ka̱wei ja̱mi je wà kuna, ata wabiketsaleksa̱ Cristo biketse wà, wabiketsale wämo ye Säkeklä wa̱, ji biketse etkabä ki̱ka. 10 Yis ssëna yis me je̱r ko̱rpa Cristo ia̱, ñakäi ije shki̱leka̱ni täkili ia̱, ñakäi ije weikale shka̱l ssäkña, yis ianakläwa̱ ije su̱ta duäkwa̱. 11 Jekäi rale tsi yis shki̱rka̱ni sä dulewa̱ wa sha̱na. 12 Ka je rä yie je kukawa̱ e̱ná kuna, yis paruna bulee e̱ná kuna, ata yis chatkäke̱wa̱ därërë, jiye wata Jesús te yis kuka rä je kukäkläwa̱ yis wa̱. 13 El wa, ka je rä yis te ibiketse je kukawa̱ e̱ná yie ni kuna, ata jí ebä ne we̱ke̱ yie rä, je rä ji a̱ta̱na yis itä wà je ka biketse kuna ji̱a yie, ata ji tso̱ yis wätsa̱k ne kukeke̱ yie pjoo rä, 14 je ja̱mi yis tu̱r kate marä ibata jekje ska, yis kile minak ka̱sha̱kami Säkeklä wa̱ Cristo Jesús ja̱mi je däkläksa̱ yis ia̱ isäkei ye. 15 Biköle saje wa këlecha̱wa̱ wa ku̱ ibiketsö jekäi. Ata bas te ibiketseke̱ kju̱awa ra, Säkeklä te bas wäji̱atkewe̱mi je wà. 16 Ata sa chatköwa̱ tsa̱na bikö sa̱ wa̱ ikolole kja ja̱mi. 17 El wa, bas ku̱ yis mablö, ñakäi bas ku̱ se̱nak jishtä sá se̱na bas wänaka käi wa su̱o. 18 Ka irä jiye kuna ta, yis wa̱ iyile bas ia̱ ta̱i, ata jira yie isheni ji̱eleksa̱ wà, chu̱li̱i̱ dami rä Cristo cruz í bolki wa ye. 19 Bata ska ra ijewa rä weikanakcha̱wa̱. Ijewa kekläí rä iñabäli ebä. Ijewa ñassäke̱ rä iji äina ebä wà, ijewa te ji ka̱jiska ebä biketseke̱ rä. 20 Ata ka̱jöir ke̱i ja̱mi saje wa äyëí yöle rä, mai Sa̱tsa̱tkäkksa̱ ki̱ssënak sa̱ wa̱ pjoo bitäke̱ ska, je rä Säkekewa Jesucristo. 21 Ije te sä yaka shi̱ana manewe̱miksa̱ni yaka ta baa ije cha su̱ta wà, itäkili iwa̱ ji kukäkläwa̱ iwakei niki̱ka te ji we̱ wà.

Filipenses 4

1 Je ne ki̱ka yis el wa yis wa̱ shka̱ta wa, yis je̱r ja̱mi dälänak wa, yis ssëwa̱k a̱naa wa, ñakäi yis ia̱ corona ye wa, bas dikäla, bas chatköwa̱ därërë jekäi ebä Säkekewa ja̱mi. 2 Yie Evodia irä, Síntique irä, jewa pake je̱r bäinakni ñara Säkekewa ja̱mi. 3 Jekäi ba yis tsa̱tkäkña bäi, je ia̱ yie ishe ba ku̱ ijewa ki̱mo̱. Ijewa te kte baa wetsaña yis da, ñakäi Clemente irä yis da shka̱bläkña saka kie yöle tso̱ se̱nak kseka wa äyëí ki̱ wa irä ra ñara. 4 Bas ssëno a̱naa maitjä Säkekewa ja̱mi. Yie isheni etäbä kicha, bas ssëno a̱naa. 5 Bas se̱no bäi, je wà biköle wa̱ ijuñaklä bas dami rä bäi. Säkekewa kaldu rä alemana. 6 Ke bas je̱r iana ji a̱ni ki̱, ata ji biköle ska, ka̱kie wà, ji kie wà, wekte she wà, ji sherke̱ bas ki̱ ktei shöpa Säkeklä ia̱. 7 Jekäi ra Säkeklä te sä ssëwe̱ baa je ia̱ ka sa̱ je̱r ko̱nak kje, je te bas kjänanemi bas je̱r ska irä bas ka̱biketsäke̱ ska irä Cristo Jesús ja̱mi. 8 Bata ska ra, el wa, ji rä iyina käi, ji rä kianak käi, ji rä wämo käi, ji rä sikii käi, ji rä sä ssëwa̱k bäi käi, ji rä palei ta bäi käi, jekäi ikuna ji baa tso̱ ra, ikuna ji kjeiyinak bäi tso̱ ra, je ne biketsö bas ku̱ rä. 9 Ji wà bas pauta̱na, ji kuka bas te, ji ssa bas te, ji su̱a bas te yis ja̱mi käi, je wà bas ñadulawo̱. Jera Säkeklä sä ssëwa̱k baa käruämi bas da. 10 Yis ssëna a̱naawa̱ si̱ Säkekewa ja̱mi. Je rä bata ska ra, bas ñajaka̱ni yis biketsäkni ki̱ka. Del bas te yis biketsa, ata ka maikäi bas wa̱ yis tsa̱tkäkleí. 11 Ka yie je sheke̱ rä yis ki̱ ji bälirke̱ ki̱ka kuna. Ka irä jiye kuna ta, yis dä dulale ji biköle sha̱na ssënak a̱naa. 12 Se̱ne kshana ka ji ta ra ju̱ñer yis wa̱, ñakäi se̱ne ji tso̱ ta̱i ra je ju̱ñer yis wa̱. Yis dä je̱k dulale ji biköle wà ji biköle ska ji katabläk, ji ñale bäi iräle bäli ebä iräle, ji tso̱ ta̱i ra iräle ji ka ta ra iräle. 13 Yis ia̱ ji biköle o̱r dawa̱ Cristo yis täkiwa̱k oloi ja̱mi. 14 Jeiräta bäi bas te iwa̱ rä, je wà bas te weikane shka̱l ssaña yis da. 15 Bas Filipos wa wa̱ iju̱ñer, mika̱ säkätä kte baa wapauta̱nami ra, Macedonia ska yis mineju̱ ra, tapanak kju̱awa ska wa wa̱ ka ji me̱ne irä ji kolone irä iwa̱ ikja̱nei wa̱kläña yis da, ata bas ebä te. 16 Je su̱ta Tesalónica ska bas te inaklä patka botäbä kicha mañatäbä kicha yis tsa̱tkäklä yis ki̱ ji sherke̱ wà. 17 Ka je rä jile me̱lepa yis ia̱ biketseke̱ yie kuna, ata isäkei ki̱tapanaklä bas ia̱ je ne biketseke̱ yie rä. 18 Ata ji patkeleté kalabe kuka yie, jekäi yis ji tso̱ ta̱i. Yis dä jileta bäi ebä, ji patkele bas wa̱ je ma̱ yis ia̱ Epafrodito te. Je rä jile jalarta ja̱ma̱a̱ käi, jile me̱leka̱ bäi, Säkeklä ssëwa̱k bäi käi. 19 Jekäi yis Kekläí wa̱ blune tso̱ baawa̱ si̱ Cristo Jesús ja̱mi, je wà ite ji sherke̱ bas ki̱ biköle me̱mi bas ia̱. 20 ¡Saje wa Kekläí, Sa Ká, je ne oloi kanoka̱pa sa̱ ke̱i etkä etkä jekjeyemi! Amén. 21 Bas te ishe sä sikii wa Cristo Jesús ja̱mi biköle ia̱ yis te ijewa chakami. Sä el wa kajali yis da wa te bas chakami. 22 Sä sikii wa biköle te bas chakami. Bäi si̱ rä César ju ska tso̱ wa ne te bas chakami rä. 23 Säkekewa Jesucristo je̱r bäi shöpa bas ia̱ bas je̱rikä ska.

Colosenses 1

1 Pablo, Jesucristo ktei bata shäk Säkeklä ki̱ ishena jekäi ki̱ka, je te sä el Timoteo ra ñara, 2 jí yue mar bas sä el wa sikii wa chatkelewa̱ bäi Cristo ja̱mi tso̱ Colosas ska wa ia̱. Säkeklä saje wa Ká, je̱r bäi shöpa bas ia̱, je ku̱ bas je̱r ssëwo̱pa baa. 3 Sá ka̱kiäke̱ bas ki̱ka ra, del sá te Säkeklä saje wa Säkekewaí Jesucristo Ká je ia̱ wekte sheke̱. 4 Ka irä jiye kuna ta, sá te issa bas te Cristo Jesús biketsa, ñakäi bas wa̱ sä sikii wa biköle shka̱l, 5 je rä ji ki̱ssënak tso̱ blele ka̱jöir ska bas ia̱ ki̱ka. Je ne ktei ssële bas wa̱, kte baa ja̱mi kte yina si̱ ssa bas te ra rä. 6 Je kte rä delemi bas ska. Jekäi jishtä je wärte̱ kibirte̱ ka̱biköle ska, je su̱ta ñaebä io̱rte̱ bas sha̱na rä, bas te Säkeklä je̱r bäi shäke̱ ktei ssaté ju̱ñaté si̱ ke̱i kje raté, 7 jishtä bas te ijuña shka̱bläkña sá ra shka̱ta Epafras ja̱mi käi. Ije rä Cristo kja̱nei wa̱k bäi bas tsa̱tkäk. 8 Je te ñaebä bas wa̱ sa̱ shka̱l Säkeklä wikblu ja̱mi paka sá ia̱. 9 Je ki̱ka ñaebä sá te bas ktei ssa ke̱i skaté sá ka̱kiäte bas ki̱ka ka jalewa̱ ta. Jekäi sá ka̱kiäte bas je̱r ko̱naklä bäi si̱ ji sherke̱ iwakei ki̱ je ia̱, ka̱biketse biköle ska je̱rike ji rä wikblu iá ja̱mi biköle ska. 10 Je rä bas se̱naklä jishtä Säkekewa ja̱mi se̱ne rä käi, issëwa̱k bäi ji biköle ska, wänak ji bäi biköle we̱ wà, kibinak je̱r ko̱ne Säkeklä ska wà, 11 täkinak täkili biköle wà ioloi täkii ja̱mi, bas wa̱ ji biköle wäkukäklä katabläklä je̱r baa wà, 12 ssënak a̱naa wekte shäk Sa Ká ia̱. Je ne te sa̱ ia̱ ji wá̱ sä kianaklä ji däke̱ksa̱ sä sikii wa ia̱ kukäkña ka̱ oloika rä. 13 Ije te sä wetsaksa̱ ka̱tuil wa̱ sa̱ tso̱ kololewa̱ yika, jaklamini ite iyaba shka̱ta je gobiernoí ja̱mi. 14 Ije wa̱ sä rä to̱leksa̱, jalecha̱wa̱ bitaba ji yakei wakble nui ki̱ka. 15 Ije ne rä Säkeklä ka juenak kuna je me̱i rä, ji biköle yöleksa̱ je yikaba rä. 16 Ka irä jiye kuna ta, ije ne oloi ja̱mi ji biköle tso̱ ka̱jöir irä ka̱jiska irä jewa yöleksa̱ rä, ji juenak käi, ji ka juenak kuna käi, ji wäkiri wa iräle, sa patkäk wa iräle, jile tsa̱ku̱i wa iräle, ka̱wei ta wa iräle, je biköle yöleksa̱ rä ije ne oloi ja̱mi iwakei ia̱. 17 Ije ne rä ji biköle yikaba rä. Ije oloi ja̱mi ji biköle tso̱ rä. 18 Ije ne rä iyaka tsa̱ku̱ rä, je rä tapanak wa. Ije ne rä säkätäba rä, bitele dulecha̱wa̱ wa ska itsa̱ säkätä ye rä, ije däkläwa̱ bakleka̱ ji biköle ska. 19 Ka irä jiye kuna ta, Sa Ká ssëna rä ji tso̱ iwakei ja̱mi je kalabe me kätkä ije ja̱mi, 20 ñakäi ji biköle je̱r bäiwa̱kni iwakei ra ije oloi ja̱mi ka ikju̱atkäklä ji̱a ñara, ji tso̱ ka̱jiska iräle ji tso̱ ka̱jöir ska iräle käi, ipi bakleju̱ cruz ja̱mi je wà. 21 Mikle bas bakle ñabutsäle tulämi ibolki ye bas je̱rike ska, bas te ji yakei wakbleke̱ ki̱ka, 22 jewa je̱r bäiwa̱ni ite iyaka wà iduawa̱ oloi ja̱mi, iwa̱ bas ma̱kläksa̱ sikii, ka yakei ta kuna, ka nui ta Sa Ká wäna, 23 je rä ikuna bas chatkawa̱ tkelewa̱ därërë ji biketse etkabä ja̱mi ra, ñakäi ikuna ji ki̱ssënak pakale kte baa wa̱ ssële bas wa̱ je ja̱mi bas chatkawa̱ ka tse̱leju̱mi ta ra. Je kte ne wapauta̱na ji biköle yöle tso̱ ka̱jöir niki̱na ska rä. Je kte baa wakja̱neiwa̱k yë yis Pablo delewa̱ rä. 24 Jira yis weikarte bas kju̱ei te yis ssëwe̱ke̱ a̱naa. Ñakäi Cristo weikarke̱ ki̱sher ji̱a, je wäjieke̱ksa̱ yis te yis yaka ska ije yaka kju̱ei. Je iyaka rä tapanak wa. 25 Yis dewa̱ rä ijewa kja̱nei wa̱k ye, Säkeklä te yis ia̱ ima̱ kja̱nei o̱nak bas ia̱ käi, yis wa̱ Säkeklä ktä wawa̱kläksa̱ kalabe. 26 Je kte ka ju̱ñele kuna rä blelewa̱ ka̱ bakle mikle etkä etkä raté sa wale bakle saka saka skaté, ata jira je kjayina ije wa̱ sikii wa tso̱ ia̱. 27 Säkeklä ssëna ijewa je̱r ku̱ak mane rä je kte blelewa̱ bluneí baa rä wà, ka Judío kuna wa sha̱na. Je kte rä Cristo rä bas ja̱mi, ji ki̱ssënak baawa̱ si̱. 28 Ije ne bata sheke̱ sá te rä. Jekäi sá te ditsä biköle parueke̱, ñakäi ditsä biköle yueke̱ ka̱biketse bena wà, sá wa̱ ditsä biköle ma̱kläksa̱ bäi ñakjee Cristo ja̱mi. 29 Je ebä wata ki̱ka yis shka̱bläke̱ rä, chichale itäkili te ji we̱ yis ja̱mi bäi si̱ je wà.

Colosenses 2

1 Je ne ki̱ka yis ki̱ bas shena iju̱ñak bikö yis chichale kju̱atkäk bas ki̱ka käi, ñakäi Laodicea wa ki̱ka käi, ñakäi yi wa̱ ka yis su̱le kuna wa biköle ki̱ka käi. 2 Je rä ijewa je̱r täkinaklä, delewa̱ etka yebä ñashka̱li̱ble wà, iblunaklä je̱rike biköle wà, je wà ijewa je̱r ko̱naklä Säkeklä ji blelewa̱ ia̱, je rä Cristo. 3 Ije ne ja̱mi ji säkei ta biköle, ka̱biketse käi, ji ju̱ñe käi je tso̱ blele rä. 4 Jí sheke̱ yie rä yi a̱ni wa̱ ka bas wäyuäkläwa̱ kuna kte ssër ta iyina shtä wà. 5 Ka yis wakei kaldu kuna bas sha̱na, ata yis wikblu kaldu bas sha̱na. Jekäi yis ssërke̱ a̱naa isu̱ak jishtä bas te ji we̱ke̱ tsa̱na käi, ñakäi jishtä bas te Cristo biketsa tkelewa̱ därërë käi. 6 Je ki̱ka jishtä bas te Cristo Jesús kuka Säkekewa ye käi ra, jekäi bas shkö ije ja̱mi, 7 ñak kicha tkelewa̱ därërë, ki̱yöleka̱ ije ja̱mi, chatkelewa̱ ji biketsäk etkabä, jishtä bas pautäle käi, ñakäi wekte shäk iia̱ bäi si̱. 8 Ji su̱o tsa̱na ka yi a̱ni wa̱ bas kukakläwa̱ kuna wäyönak kje ka̱ju̱ñe wà, kje kte wà ditsä wädular ja̱mi, ji we̱ ka̱jiska ja̱mi, ata ka je rä Cristo ja̱mi kuna. 9 Ka irä jiye kuna ta, ji tso̱ Säkeklä ja̱mi kalabe tso̱ ije ja̱mi yaka ye. 10 Jekäi ije ja̱mi bas dä wäjielewa̱ kalabe, je ne rä jile tsa̱ku̱i wa irä, ka̱wei ta wa irä, biköle tsa̱ku̱i rä. 11 Ñakäi ije ja̱mi bas ia̱ tene shkiri o̱na, tene shkiri ka o̱le kuna jula wà, ata tene shkiri o̱le Cristo wakei wa̱, sa yaka ska sa patkäk ji wa̱k ju̱leksa̱. 12 itäbilecha̱wa̱ ije raña bas wäoka̱na ra, ñakäi ije ja̱mi shki̱leka̱ni iraña, je rä bas te Säkeklä ishki̱wa̱kka̱ni dulewa̱ wa sha̱na je täkili te ji we̱ je biketsa ki̱ka. 13 Bas tso̱ ji̱a dulecha̱wa̱ shirinak ebä, ka tene shkiri ta bas yaka ska, jera ite se̱ne kseka ma̱ bas ia̱ ije raña, ñakäi ite bas shirile biköle jawa̱ bitaba. 14 Ije te sa̱ nui äyëí yöle wäshewa̱wa̱, jeska jini kte wa̱ iyile ja̱mi sa kjatele rä, je tsa̱ju̱ami ite sa̱ ki̱, wätiaka̱ ite cruz ja̱mi. 15 Jekäi ite jile tsa̱ku̱i wa irä ka̱wei ta wa irä tulaksa̱, äiwa̱cha̱wa̱ ite biköle wäna. Jekäi itu̱naka̱ ijewa ki̱ cruz wà. 16 Je ne ki̱ka ke bas ñama̱ yinak yi a̱ni wa̱ yakei ji ñe ki̱ka, ji ye ki̱ka, jile ke̱i kjewe̱ ki̱ka, tulu spa̱na ke̱i kjewe̱ ki̱ka, sábado ke̱i kjewe̱ ki̱ka. 17 Je biköle rä ji rä däkwa̱ ji̱a je ne kjashäk, ata iwa si̱ rä Cristo. 18 Jekäi je̱k iawa̱k juer ta je̱k jalewa̱ ta̱i käi, ángel wa oloitsäk käi, ji kjayile iia̱ je ebä pakäk käi, je̱k ssäk ka wata ije̱rike ji rä yaka iá ja̱mi käi, jewa mane a̱ni ku̱ ji rä däkksa̱ bas ia̱ ke wätkewo̱pa bas yika. 19 Jeshtä wa rä ka tkelewa̱ kuna itsa̱ku̱ ja̱mi. Ata itsa̱ku̱ ne ja̱mi iyaka kalabe se̱rke̱ rä, wäjierke̱ rä, sä wäjienaklä wà, sa̱ ja̱me̱i wà, ikibinaklä maikäi Säkeklä te ikibiwe̱ käi. 20 Ikuna bas dä dulecha̱wa̱ña Cristo ra ji we̱ ka̱jiska ja̱mi yika ra, ¿jiye bas se̱rke̱ sa̱me̱ishärä bas tso̱ ji̱a rä ka̱jiska käi, je̱k jäkwa̱ 21 ale ke je wá̱ ni, ke je ña ni, ke je ka ni ka̱wei yika rä na? 22 Je biköle rä e̱nakwa̱ iwawe̱ wà, je rä ditsä ebä wa̱ sa pakale ji wa̱k, sa pautäle ki̱ka. 23 Iyina si̱ ra je juer dä je̱rike ta̱i käi, ka̱ju̱ñe ta̱i käi, je̱kje ta̱i käi, yaka ska je̱k weike ta̱i käi. Ata ka jiye je kiar ji ssërke̱ sa yaka ia̱ je wätkewa̱k.

Colosenses 3

1 Ikuna bas dä shki̱le tuläka̱niña Cristo ra, jera bas ku̱ ji tso̱ ka̱sha̱ka ne yulö rä, mai Cristo katke je̱tkelewa̱ Säkeklä jula wämo kja̱ne ska. 2 Bas ku̱ ji tso̱ ka̱sha̱ka ne biketsö rä, ata ka ka̱jiska ji tso̱ kuna. 3 Ka irä jiye kuna ta, bas duacha̱wa̱, jekäi bas se̱ne kseka tso̱ rä blele Cristo ra Säkeklä ja̱mi. 4 Jekäi mika̱ Cristo bas se̱ne kseka juermi ra, jera ñakäi bas juermi ije ra baawa̱ si̱. 5 Je ne ki̱ka ji we̱ ka̱jiska ja̱mi ktöwa̱ bas ku̱ bas yaka wäjienaklä ska, ka̱wakblewe̱ käi, ji rä shi̱ana käi, tärene käi, ji yakei ebä sherke̱ sa̱ ki̱ käi, ji ki̱tker sa̱ ja̱mi käi. Je rä jile kekläí me̱i kja̱nei we̱ ebä. 6 Je ne shtä kju̱ei Säkeklä kju̱atkawa̱ ke̱i däke̱wa̱ ka iktä ssäk kuna ki̱ka rä. 7 Mikle ra je shtä ja̱mi bas kja rä, mika̱ bas se̱na ji̱a je ja̱mi ke̱i kje ra. 8 Ata jira bas ku̱ je shtä we̱ jöwa̱ kalabe: kju̱atke käi, sälwi tkewe̱ käi, ji we̱ wäsi̱wa käi, ji wämo she yakei käi, kte yakei she bas kjäbata ska käi. 9 Ke bas ka̱yua ñaukä ja̱mi. Ka irä jiye kuna ta, sä del këyake wa̱ o̱nak je rä ju̱leksa̱ bas wa̱ ki̱ka. 10 Jekäi bas dä ñapajieleni sä del spa̱na wà. Je spa̱na tërte, jishtä iyuäkksa̱ wakei rä käi, je̱r ko̱nakwa̱ kalabe. 11 Jekäi ra ka sa̱ kuna Griego iräle Judío iräle, tene shkiri ta iräle ka tene shkiri ta iräle, ka ñayöle iräle, ka̱ etkä kju̱awa wa iräle, kololewa̱ kjanaklä ye iräle ka kololewa̱ kuna iräle. Ata Cristo ne rä ji biköle ye, ji biköle ska rä. 12 Je ne ki̱ka bas ñapajiö je̱r ja̱mi ñadäläne wà, je̱r bäi she wà, je̱k jewa̱ wà, se̱ne bitaba wà, ji katable wà, jishtä sä kolole Säkeklä wa̱ wa käi, sikii, shka̱ta iwa̱ wa käi. 13 Bas ñakatablö; yilé kju̱atkäke̱ isaka ra, jera bas ñajöwa̱ bitaba. Jishtä Säkekewa te bas jawa̱ bitaba käi, je su̱ta bas ku̱ iwo̱. 14 Ata je biköle tsa̱ta bas ñapajiö ñashka̱li̱ble wà, je ne wà sa̱ ñawäjiämi bäi si̱ rä. 15 Cristo te sä ssëwe̱ baa, je ku̱ bas je̱r ska bas wäsikewo̱pa bas ssënaklä baa ñara, je ne ye bas kile däkwa̱ ekla yaka ye rä ki̱ka. Ñakäi bas ku̱ wekte shö Säkeklä ia̱. 16 Cristo ktä se̱nopa ki̱ta si̱ bas ja̱mi, bas ñapaktäklä bas ñaparuäklä ka̱biketse bena wà, bas kse shäklä je̱r baa wà Säkeklä ia̱ bas je̱r ska, salmo wà käi, kse wà käi, ji wikblu iá kseí wà käi. 17 Ñakäi ji biköle we̱ke̱ bas te käi, jile she iräle jile we̱ iräle, je biköle wo̱ Säkekewa Jesús kie ja̱mi, wekte yile ije oloi ja̱mi Säkeklä Sa Ká ia̱. 18 Alaklä wa, bas ñajöwa̱ bas se̱naklä wa yika jishtä ishena o̱nak Säkekewa ja̱mi käi. 19 Jäiyi wa, bas ku̱ bas se̱naklä wa shka̱li̱blö. Ke bas se̱na sälwii ijewa ra. 20 Yabala, bas ku̱ bas ká wa ktä ssö ji biköle ska, jekäi ne wà Säkekewa wäbätsä rä ki̱ka. 21 Yabala ká wa, ke bas ku̱ bas yabala kju̱atkewa̱k, ka ijewa je̱r ianaklä kuna. 22 Kjanaklä wa, bas ku̱ bas wakwa blui wa ktä ssö ji biköle ska, ka ji wa̱k sa̱ su̱rke̱ ebä ra kuna, jishtä manele te ditsä ebä ssëwe̱ke̱ bäi käi, ata ji wa̱k tsa̱na je̱r baa wà, sualewa̱ Säkeklä yika. 23 Jekäi ji biköle we̱ke̱ bas te, je wo̱ je̱r baa wà, jishtä Säkekewa ia̱ ji we̱ käi, ka ditsä ia̱ ji we̱ käi kuna, 24 ju̱ñelewa̱ Säkekewa te bas ia̱ däli ukä me̱mi isäkei ye, bas te rä Säkekewa Cristo ne kja̱nei we̱ke̱ ki̱ka. 25 Ata yi te ji wá̱ yakei to̱rmi ite iwá̱ yakei ja̱mi. Ka irä jiye kuna ta, ka sa̱ ia̱ ji däkksa̱ kju̱awa kju̱awa kuna.

Colosenses 4

1 Blu wa, bas ku̱ bas kjanaklä wa ia̱ ji wo̱ wämo, ñakjee, bas wa̱ iju̱ñer bas dä blui ta ñaebä ka̱jöir ska ki̱ka. 2 Bas chatköwa̱ ka̱kiäk del, je ja̱mi bas se̱no je̱r ki̱i̱, wekte shäk Säkeklä ia̱. 3 Ñakäi bas ka̱kiö sá ki̱ka ka̱ me̱naklä sá ia̱ kte shäklä, sá wa̱ Cristo ktei blelewa̱ wapakäklä. Je ne kju̱ei yis kate wätelewa̱ rä. 4 Bas ka̱kiö yis wa̱ je waje̱rku̱akläksa̱, jishtä yis kiana ishäk käi. 5 Bas se̱no tsa̱na ka delewa̱ kuna wa ra, bas wa̱ ka̱ kjäke̱ wawa̱klä bäi. 6 Bas ktäke̱ kiana rä del bäi ebä, däyë ta bäi käi, je wà bas je̱r ko̱naklä maikäi sä kúke ekla ekla rä käi. 7 Jishtä yis dami rä je biköle pakemi bas ia̱ sá el shka̱ta sa̱ tsa̱tkäk bäi, Säkekewa kjanakläña yis da Tíquico te. 8 Yie ije patke mar bas wäki̱ jikäi wata ki̱, je rä bas wa̱ iju̱ñaklä jishtä sá dami rä käi, ñakäi iwa̱ bas je̱r täkiwa̱klä. 9 Je patkeke̱ yie sä el shka̱ta chatkelewa̱ bäi Onésimo ale bas wa ekla je ra. Jewa te ji o̱rte jiska rä je biköle pakemi bas ia̱. 10 Yis da wätelewa̱ña Aristarco te bas chakami, Bernabé el Marcos te ñaebä. Je ktei rä yilemi kja bas ia̱. Idamiju̱ ra, bas te ikiewa̱. 11 Ñaebä Jesús kie etkä Justo ni, je te bas chakami. Säkeklä gobierno wakja̱neiwa̱kña yis da wa sha̱na, ijewa ebä ne rä tene shkiri ta wa rä. Ijewa rä yis je̱r pabläk ta̱i. 12 Epafras, ale bas wa ekla, je te bas chakami, ije rä Cristo Jesús kjanaklä. Je chichar kate del ka̱kiäk bas ki̱ka, bas tkenakläwa̱ därërë këlecha̱wa̱ wa käi, ji sherke̱ Säkeklä ki̱ wa̱k kalabe. 13 Yis wa̱ ije rä su̱nak, ije rä je̱k weikäk ta̱i bas bata ki̱ka, ñakäi Laodicea wa irä Hierápolis wa irä jewa bata ki̱ka. 14 Lucas, ale sä bäiwa̱k shka̱ta sa̱ wa̱ irä Demas irä, jewa te bas chakami. 15 Bas te she sä el wa tso̱ Laodicea ska wa ia̱ irä Ninfas ia̱ irä tapanak ije ju ska wa irä ia̱ sá te ijewa chakami ni. 16 Jí äyë wayina e̱ná bas sha̱na ra, jera Laodicea ska tapanak wa pake bas te iwashäk, ñaebä Laodicea wa ia̱ ipatkele washe bas te. 17 Ñakäi bas te ishe Arquipo ia̱, ji kja̱nei we̱ me̱le iia̱ Säkekewa wa̱, je wawo̱ iku̱ rä kalabe. 18 Jí bas chakäklämi yua yis Pablo te yis wakei jula wà. Ka bas je̱r sher yis tso̱ rä wätelewa̱ ska. Bas ia̱ je̱r bäi yinopa.

1 Tesalonicenses 1

1 Pablo irä, Silvano irä, Timoteo irä, jewa te jí yue mar Tesalónica ska tapanak Säkeklä Sa Ká ja̱mi Säkekewa Jesucristo ja̱mi jewa ia̱. Je̱r bäi yinopa bas ia̱, bas je̱r ssënopa baa. 2 Maitjä sá te wekte sheke̱ Säkeklä ia̱ bas ki̱ka; sá te bas ktei sheke̱ sá ka̱ kiäke̱ na ka jalewa̱ ta. 3 Bas ji wa̱ke̱ bas te ji biketsa etkabä ki̱ka, bas shka̱bläke̱ ñashka̱li̱ble wà, bas chatkäke̱wa̱ saje wa Säkekewaí Jesucristo ki̱ssäk, jeska sá je̱r ja̱rke̱ Säkeklä Sa Ká wäna. 4 El wa shka̱ta Säkeklä wa̱ wa, sá wa̱ iju̱ñer bas dä kolole iwa̱. 5 Ka irä jiye kuna ta, sá wa̱ kte baa yinak, ka denemi bas ska rä kte ebä wà kuna ata je rä ji täkii wà, Wikblu Sikina wà, biketsale bäi si̱wa̱ wà. Ñakäi bas wa̱ iju̱ñer jishtä sá se̱na bas sha̱na bas kju̱ei käi. 6 Jekäi bas ñadulawa̱wa̱ sá irä Säkekewa irä mabläk. Bas te kte kuka weikane ta̱i sha̱na ssële a̱naa Wikblu Sikina oloi ja̱mi. 7 Jekäi bata ki̱ka bas dewa̱ mablenak Jesús biketsäk wa tso̱ Macedonia ska irä Acaya ska irä wa wa̱. 8 Ka irä maikäi kuna ta, bas ne ska Säkekewa ktä ssënami rä, ka Macedonia ska Acaya ska ebä kuna, ata bas te Säkeklä biketsa, je palei minemi rä ka̱ biköle ska. Je ki̱ka ka sá shene ji shäk ji̱a. 9 Ka irä jiye kuna ta, je wakwa te ipakeke̱ jishtä bas te sá kiawa̱ bäi käi, maikäi bas ñamanewa̱ksa̱ jile kekläí me̱i yika Säkeklä ia̱, bas wa̱ Säkeklä si̱ kseka kja̱nei wa̱klä käi, 10 bas wa̱ iyaba däke̱ ka̱jöir ki̱ssäklä, ale shki̱leka̱ni iwa̱ dulecha̱wa̱ wa sha̱na. Je rä Jesús, je ne te sä bäkeksa̱ Säkeklä kju̱atkawa̱ ke̱i däke̱wa̱ yika rä.

1 Tesalonicenses 2

1 El wa, bas wakwa wa̱ iju̱ñer, sá dasta̱na bas ska ka deneksa̱ rä kje ka wata käi kuna. 2 Ata je yikaba sá te ji shka̱l ssa, sá weikana diekjela Filipo ska jishtä bas wa̱ iju̱ñer käi. Jekäi sá ñatäkiwa̱ saje wa Kekläí ja̱mi sá wa̱ bas ia̱ Säkeklä ktei baa bata shäklä kju̱atke ta̱i sha̱na. 3 Iwa rä sá te sa pakte rä ka kte shirilewa̱ wà kuna, ji shi̱ana wà kuna, sä wäyue wäsi̱wa wà kuna. 4 Ata Säkeklä wa̱ sá rä su̱leksa̱ bäi kianak kte baa bata shäk wa ye ki̱ka sá ktäke̱ rä, ka ditsä ebä ssëwa̱k bäi kuna, ata Säkeklä sa̱ je̱rike su̱akksa̱ ssëwa̱k bäi. 5 Jishtä bas wa̱ iju̱ñer käi, ka sá wa̱ bas kjeiyine ji ki̱ bas wa̱ sá ktä ssäkläpa kuna, ka sá wa̱ ji o̱ne jile däkläksa̱ sá ia̱ ebä ki̱ka kuna. Säkeklä te je su̱a. 6 Ka sá wa̱ ibiketsane ditsä me sá oloi käka̱, bas iräle kju̱awa iräle wa̱ käi. Jeiräta sá rä Cristo ktei bata shäk wa ki̱ka, sá ia̱ ka̱ tso̱ bas weikäklä ji wà. 7 Ata sá dewa̱ yabala dulunala käi bas sha̱na. Jishtä yabala a̱mi wa te tsu me̱ iyabala ia̱ käi, 8 sá wa̱ bas shka̱l ta̱i ki̱ka, sá je̱r ssëna ka bas ia̱ Säkeklä wa̱ kte baa tso̱ ebä ma̱k kuna, ata ñaebä ñama̱tuläkksa̱ bas ia̱, je rä bas dewa̱ sá wa̱ shka̱ta ta̱i ki̱ka. 9 Ka irä maikäi kuna ta, el wa, bas je̱r ja̱na sá shka̱bla ta̱i sá ji wá̱ jaree ska. Jekäi sá ji wá̱ tuina ka̱piana, ka sá wa̱ bas mane a̱ni weikäklä, sá te bas pakta Säkeklä wa̱ kte baa tso̱ wa ra. 10 Bas irä, Säkeklä irä, jewa rä sá su̱ak, jishtä sá se̱na bas ji biketsäk etkabä wa sha̱na bulee, wämo, ka palei ta yakei käi. 11 Jekäi bas wa̱ iju̱ñer jishtä yabala pakte iká te käi, sá te bas je̱r täkiwa̱, bas je̱r pabla, 12 bas paka shkäk kianak Säkeklä ja̱mi käi. Je ne te bas kia däkwa̱ iwakei gobierno ja̱mi oloi kanakka̱ ije ra. 13 Je ki̱ka sá te wekte sheke̱ Säkeklä ia̱ ka jalewa̱ ta. Ka irä jiye kuna ta, sá te Säkeklä ktä bata sha je ssa je kuka bas te ra, ka bas wa̱ ikolone ditsä ktä käi kuna, ata je kiawa̱ bas te jishtä Säkeklä ktä käi. Iyina si̱ ra je rä jekäi. Je kte ne te ji we̱ke̱ bas ji biketsäk etkabä wà sha̱na rä. 14 Jeki̱ka el wa, bas ñadulawa̱wa̱ tapanak eyaka eyaka Säkeklä ia̱ Judea ska Cristo Jesús ja̱mi wa mabläk. Ka irä maikäi kuna ta, jishtä ijewa weika Judío wa te, je su̱ta ñaebä bas weika bas wakwa ke̱i ska wa te. 15 Judío wa te Säkekewa Jesús irä jile bata shäk wa irä ktacha̱wa̱, ñakäi ijewa te sá tulaksa̱. Ka ijewa te Säkeklä ssëwe̱ bäi, ata ijewa kju̱atkäke̱ biköle ra. 16 Ijewa te sá wätkewe̱ke̱ ka sá wa̱ ka Judío kuna wa paktäklä jewa tsa̱tkenakläksa̱ ye. Jekäi ijewa nui kukä rami däka̱ pshii. Jeiräta kju̱atke dewa̱ kja ijewa ki̱ka e̱e̱na si̱. 17 El wa, sá bala butsa̱na bas yika berbena bala ta, ka su̱le ta, ata del ssële sa̱ je̱r ska sá kajali bas da käi, jera ki̱ta sá ssërke̱ sa̱ me bas su̱awa̱ni käi. 18 Je ki̱ka sá ssëna minak bas ska. Jekäi yis Pablo te imabla botäbä kicha mañatäbä kicha, ata Satanás te sá wätkewa̱wa̱. 19 Iwa rä mika̱ saje wa Säkekewaí Jesús däni ra, ¿ji ki̱ssëmi sá te, ji ki̱ka sá ssërmi a̱naa, ji tkemika̱ sá te tsa̱ku̱ ki̱ corona ye sá je̱k ssäklä ije wäna rä na? ¿Ka bas ne je rä na? 20 Jekäi bas ne wà sá oloi karmika̱ rä, sá ssërmi a̱naa rä.

1 Tesalonicenses 3

1 Je ne ki̱ka ka sá ia̱ iwäkolor ji̱a ra, sá te ibiketsaksa̱ a̱ta̱nak sá wakwa ebä Atenas ska, 2 jekäi sá te Timoteo, ale sá el shka̱bläkña Säkeklä ia̱ sá ra Cristo ktei baa shäk, je patkami bas täkiwa̱k bas tsa̱tkäk bas wa̱ ji biketsäklä ji̱a etkabä, 3 ka bas mane a̱ni tjuäkläwa̱ jí sä weikarte wa̱. Je rä bas wa̱ iju̱ñer je ne ye sä rä ki̱ka. 4 Sá kajali ji̱a bas da ra, sá te isha kja bas ia̱ sä weikarmi. Jekäi io̱na jishtä bas wa̱ iju̱ñer käi. 5 Je ne ki̱ka yis ia̱ ka iwakolor ji̱a ra, yie Timoteo patkami bas wäki̱, yis wa̱ iju̱ñaklä jishtä bas dami ji biketse etkabä ja̱mi rä käi, iö sa̱ je̱r ki̱wa̱k te maikäi rale bas je̱r ki̱we̱che̱wa̱, jera sá shka̱bla ta̱i bas sha̱na weikarwa̱ ka wata. 6 Ata jira Timoteo tso̱ bas su̱ak je dene te bas te ji biketsete etkabä, bas ñashka̱li̱bläte je paka sá ia̱, bas te sá biketse kate, bas je̱r ssërke̱ sá su̱ak, jishtä sá je̱r ssërke̱ bas su̱ak käi, je paka. 7 Je ki̱ka el wa, bas ji biketsä dami ji̱a etkabä ki̱ka sá je̱r pablena, sá je̱r iarke̱ sá weikarke̱ biköle sha̱na, 8 je wà jira sá se̱rmi ji̱a kseka, bas dami tkelewa̱ därërë Säkekewa ja̱mi ki̱ka. 9 Je ne ki̱ka sa ssëna a̱naa e̱e̱na si̱ bas ki̱ka saje wa Kekläí wäna, ¿maikäi je kjekla ki̱ sa̱ ia̱ wekte yir Säkeklä ia̱ na? 10 Ka̱piana tuina sá ka̱ kiäke̱ pjoo, sá wa̱ bas wakwa si̱ su̱aklä, sá wa̱ bas sher ji̱a ji biketsäk etkabä je ki̱wäjiäkläksa̱. 11 Säkeklä saje wa Ká je wakei irä, saje wa Säkekewaí Jesús irä jewa ku̱ sá wäsikewo̱mipa däkmi bas wä ki̱. 12 Ñakäi Säkekewa ku̱ bas ssëwo̱pa ki̱ta jöiwäta ñashka̱li̱bläk, ñakäi biköle shka̱li̱bläk, jishtä sá wa̱ bas shka̱l käi, 13 je rä bas täkinaklä bas je̱r ska, bas ko̱naklä ka shirile ta a̱ni sikii si̱ Säkeklä Sa Ká wäna, mika̱ saje wa Säkekewaí Jesús däke̱ni ije wa̱ sikii wa tso̱ biköle ra ñara ra.

1 Tesalonicenses 4

1 Jekäi bas yis saka wa, sá te bas ia̱ isheke̱, bas pakeke̱ Säkekewa Jesús ja̱mi, ji kolole bas wa̱ sá ja̱mi, je rä jishtä bas kiana se̱nak käi, Säkeklä ssëwa̱k bäi käi, je wa̱k ki̱ta jishtä bas te iwe̱ kate käi, 2 je rä bas wa̱ iju̱ñer jini sá te bas ia̱ ishata̱na Säkekewa Jesús ja̱mi käi ki̱ka. 3 Iwa rä jikäi Säkeklä ki̱ bas sherke̱ rä: je rä siki tenak, ñabutsäksa̱ ka̱wakblewe̱ yika, 4 dulanak ekla ekla je̱k yaka se̱newa̱k sikii ka je̱k yao̱le ta, 5 ka ji tkerke̱ sa̱ ja̱mi pjoo wa̱k, jishtä ka̱ kju̱awa wa ka Säkeklä ja̱mi kuna wa te iwe̱ke̱ käi kuna, 6 ka jekäi ka̱wakblewa̱k kuna, ka je wà sä el weikäk ji wa̱k iukä ja̱mi kuna. Ka irä jiye kuna ta, Säkekewa te iwakbläk jekäi wa kpemi je shtä biköle kju̱ei ki̱, jishtä sá te bas ia̱ isha käi iwaje̱rku̱a käi. 7 Ka irä jiye kuna ta, ka Säkeklä wa̱ sä kile rä ji shi̱ana wa̱k kuna, ata sikii tenak. 8 Je ne ki̱ka yi te je ju̱aksa̱ ra, je rä ka iwa̱ ditsä ju̱neksa̱ kuna, ata Säkeklä, iwikblu Sikina ma̱k bas ia̱, je ne ju̱aksa̱ ite rä. 9 Ata ka jiye yis shene ñashka̱li̱ble ñaje̱keta wa käi je ktei yuäk ji̱a bas ia̱. Ka irä jiye kuna ta, bas wakwa rä pautäle e̱ná Säkeklä wa̱ ñashka̱li̱ble wà. 10 Iyina si̱ ra bas te je we̱te sä el wa biköle tso̱ Macedonia ke̱i kalabe ska wa ia̱. Ata el wa, sá te bas pake je wa̱k ki̱ta ki̱ta, 11 ñakäi ñatsa̱kksa̱ se̱nak bitaba, bas wakwa ji tso̱ o̱nak ebä biketsäk, shka̱bläk bas wakwa jula wà maikäi sá te bas ia̱ isha käi, 12 je rä bas se̱naklä tsa̱na ka delewa̱ kuna wa ra, ñakäi ka bas ki̱ ji shenaklä kuna. 13 El wa, ñaebä sá ki̱ bas shena sä käpelecha̱wa̱ wa ktei ju̱ñak, ka bas je̱r ianacha̱kläwa̱, jishtä ditsä saka wa̱ ka ji bäi kuna ki̱ssënak wa käi. 14 Iwa rä ikuna sa te ibiketse iyina si̱ Jesús duawa̱ ishki̱naka̱ni ra, je su̱ta Säkeklä te sä käpelecha̱wa̱ Jesús ja̱mi wa jetémi ira. 15 Jekäi sá te jí sheke̱ bas ia̱ Säkekewa ktä wà, saje tso̱ ji̱a kseka wa, a̱ta̱le Säkekewa däke̱ni kje, jewa ka minakmiba sä tso̱ käpelecha̱wa̱ wa yika. 16 Iwa rä Säkekewa wakei bitäju̱té ka̱jöir ska a̱le täkii iwa̱ sa patkäklä wà, ángel wa tsa̱ku̱i a̱le wà, Säkeklä kökö bulale wà, jera dulecha̱wa̱ Cristo ja̱mi wa shki̱rmika̱ni säkätä. 17 Jekjepa saje tso̱ ji̱a kseka a̱ta̱le wa rä kolonak janakmi ijewa ra ñara mo̱ ja̱rka Säkekewa ku̱akwa̱ ka̱sha̱ ki̱. Jekäi sa̱ se̱rmi del Säkekewa ra. 18 Je ne ki̱ka je kte wà bas ñaje̱rtäkiwo̱.

1 Tesalonicenses 5

1 Jeiräta bikökje je räle mane ke̱i wà je räle, el wa, ka yis shene je yuäk ji̱a bas ia̱. 2 Ka irä maikäi kuna ta, bas wakwa wa̱ iju̱ñer bäi, Säkekewa díaí dämiwa̱ rä jishtä jakbläk wa däju̱ tuina käi. 3 Jekäi mika̱ iyirke̱, “Sa dami rä bäi ebä, ka ji däläna ta”, jera sa weikane dämiwa̱ ijewa ki̱ka plaa, jishtä alaklä wa bitäwa̱ yaba ki̱ka ke̱i däwa̱ iduäkläksa̱ käi. Jekäi maikäi a̱ni ka ijewa ia̱ je te̱nak ja̱nak. 4 Ata el wa, ka bas tso̱ rä ka̱tuil na kuna, je díaí wa̱ bas kukäkläwa̱ jishtä jakbläk wa käi kuna. 5 Ka irä jiye kuna ta, bas biköle rä ka̱ oloi ja̱mi wa, ka̱piana ja̱mi wa. Jekäi ka saje wa rä ka̱tuil ja̱mi kuna, ka̱ yee ja̱mi kuna. 6 Je ne ki̱ka ke sa kapa jishtä ditsä saka käi, ata sa̱ se̱no kseka je̱r ta. 7 Iwa rä käpäk wa käpä rä tuina. Di wà je̱k ktäk wa je̱k ktä rä tuina. 8 Ata saje ka̱piana ja̱mi wa se̱no je̱r ta, pajielewa̱ ji biketse etkabä wà, ñashka̱li̱ble wà je̱r bata ki̱tiäklä ye, pajielewa̱ sa̱ tsa̱tkerke̱ksa̱ ki̱ssë wà casco ye. 9 Ka irä jiye kuna ta, ka Säkeklä wa̱ sa kolone rä ikju̱atkäklä sa ra ye kuna, ata je rä sa̱ wa̱ saje wa Säkekewaí Jesucristo oloi ja̱mi tsa̱tkeneksa̱ kukäkläwa̱. 10 Je ne duawa̱ saje wa ki̱ rä, je rä sa̱ tso̱ ji̱a kseka iräle, sa kapacha̱wa̱ iräle ra, sa̱ se̱naklä etkayebä iwakei ra. 11 Je ne ki̱ka bas ñatäkiwo̱ a̱mi ji̱a a̱mi ji̱a, bas ñaki̱wäjiö ekla ekla, jishtä bas te iwe̱ datse̱ käi. 12 El wa, sá te bas ia̱ ishe shka̱bläk bas sha̱na wa, bas wäsikewa̱k Säkekewa ja̱mi wa, bas paruäk wa, jewa dälätsö, 13 jewa biketsö bäi si̱ shka̱li̱blele, ijewa te ji kja̱nei we̱ke̱ ki̱ka. Jekäi bas se̱no ñara bitaba. 14 El wa, sá te bas pake, ka shka̱bläk kuna wa uñak; ka täki ta wa je̱r pabläk; ja̱lma̱lewa̱ wa ki̱ma̱k; ditsä biköle katabläk je̱r bäi wà. 15 Tsa̱na, ke yi ku̱ ji yakei ki̱ ji wa̱k yakeini yi a̱ni ia̱. Ata maitjä bas ku̱ rä, ji rä bäi ne wo̱ ñaia̱, ñaebä ditsä biköle ia̱. 16 Bas ssëno a̱naa maitjä. 17 Bas ka̱kiö itso̱ ye. 18 Ji biköle ki̱ wekte shö. Ka irä jiye kuna ta, je ne käi Säkeklä ki̱ bas sherke̱ iwa̱k Cristo Jesús ja̱mi rä. 19 Ke bas ku̱ Säkeklä wikblu wäshtawa̱. 20 Ji kjayile Säkeklä wa̱ bata yirke̱ ra, ke je ju̱aksa̱. 21 Ata ji biköle su̱oksa̱. Ibäi kuköwa̱. 22 Bas ñatso̱ksa̱ ji biköle yakei saka saka shtä yika. 23 Säkeklä sä ssëwa̱k baa, je ku̱ bas siki tewo̱pa kalabeksa̱, bas däkläksa̱pa ka yakei ta, wikbluje, je̱rikeje, yakaje, sa wakei kalabe käi, sajewa Säkekewaí Jesucristo däke̱ni ra. 24 Bas kiäk rä ji wa̱k bulee, je ne te je we̱mi rä. 25 El wa, bas ka̱kiö sá ki̱ka. 26 Sä el wa biköle chakö ñawäjalassë wämo wà. 27 Säkekewa wäkata ska yie bas pake jí äyë washäk sa el wa biköle ia̱. 28 Saje wa Säkekewaí Jesucristo je̱r bäi shöpa bas ia̱.

2 Tesalonicenses 1

1 Pablo irä, Silvano irä, Timoteo irä, jewa te jí yue mar Tesalónica ska tapanak Säkeklä Sa Ká ja̱mi Säkekewa Jesucristo ja̱mi jewa ia̱. 2 Säkeklä Sa Ká irä Säkekewa Jesucristo irä, je̱r bäi shöpa bas ia̱, jewa ku̱ bas je̱r ssëwo̱pa baa. 3 El wa, sá kiana Säkeklä ia̱ wekte shäk maitjä bas ki̱ka jishtä ishena o̱nak käi. Je rä bas te ji biketse damika̱ etkabä jöikwä ta ki̱ka, ñakäi bas biköle ñashka̱li̱blä dami ki̱ta ki̱ka. 4 Je ki̱ka sá ñassäke̱ bas tapanak eyaka eyaka Säkeklä ia̱ wa wà, je rä bas chatkäke̱wa̱, bas te ji biketseke̱ etkabä, bas weikarke̱ biköle sha̱na ki̱ka, sälwi su̱ne shka̱l ssëke̱ bas te sha̱na ki̱ka. 5 Je wà ijuer Säkeklä te ji wabiketseksa̱ rä bulee si̱, je wà bas kianaklä däkwa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi. Je gobierno bata ki̱ka bas te ji dälässëte rä. 6 Säkeklä te ji we̱ rä wämo ki̱ka ije te bas weikäk wa kpemi nui ki̱, 7 ñakäi ite bas weikane shka̱l ssäk wa pakemi je̱räkña sá ra, bikökje Säkekewa Jesús kjayirke̱ ka̱jöir skaté iángel wa täkii wa ra, 8 yökö wäkaleka̱ oloo na, ka Säkeklä ja̱mi kuna wa irä, ka je̱k jäkwa̱ kuna saje wa Säkekewaí Jesús ktei baa kukäk wa irä, jewa kpäk ke̱i ska ra. 9 Jewa buka̱nami weikane jekjeye wà, tululeksa̱ Säkekewa yika, itäkili baa yika, 10 mika̱ ije däni oloi kanakka̱ iwa̱ sikii wa tso̱ wa̱, su̱nak baawa̱ ibiketsäk wa biköle wa̱ ke̱i ska ra. Jekäi bas te ibiketsaña, je rä bas te sá wa̱ ji su̱le paka sá te biketsa ki̱ka. 11 Je kju̱ei ki̱ka sá ka̱kiäke̱ maitjä bas ki̱ka, je rä saje wa Kekläí wa̱ bas biketsäkläksa̱ kianak jiye wata ki̱ iwa̱ sä kile rä käi, itäkili oloi ja̱mi bas wa̱ ji bäi biketse o̱nak käi, ji we̱ ji biketse etkabä wà käi, je biköle wa̱klä bas wa̱ kalabe. 12 Je rä saje wa Säkekewaí Jesús kie oloi kanakläka̱ bas oloi ja̱mi, ñaebä bas oloi kanakläka̱ ije oloi ja̱mi, saje wa Kekläí irä Säkekewa Jesucristo irä je̱r bäi shä ja̱mi.

2 Tesalonicenses 2

1 Ata saje wa Säkekewaí Jesucristo däke̱ni, ñakäi sä rä tapanakwa̱ ije wäja̱mi, je pake mar sá te. Je ki̱ka sá te el wa bas ia̱ ishe: 2 ke bas ñajawa̱ ji biketsanak bas wa̱ jäkwa̱ tjabana, ke bas male̱te̱nakwa̱ jile wikblu wa̱ iräle, kte wa̱ iräle, äyë juer ta sá wa̱ yöle käi ssërta Säkekewa díaí dewa̱ kja irä käi wa̱ iräle. 3 Ke bas ñama̱ yi a̱ni ia̱ wäyönak ji a̱ni wà. Ka irä jiye kuna ta, ka je díaí däwa̱ba yika säkätä sa̱ ñajämika̱ Säkeklä dokoitsäkwa̱, ñakäi ekla ka ka̱wei dälätsäk kuna, ale bitele weikanakwa̱, je dämiwa̱. 4 Ji biköle kinak Säkeklä ye wa ra, ji rä dälätsalewa̱ wa ra ikju̱atkämi, ije̱k ssämi ijewa tsa̱ta, je̱tkäkwa̱ Säkeklä Templo na je̱k shäk Säkeklä ye kje. 5 Yis katke ji̱a bas da ra, yis te je sha bas ia̱, ¿je ka ju̱ñer ji̱a bas wa̱ na? 6 Jekäi bas wa̱ iju̱ñer jira ji te je wätkewe̱ kate käi, je rä idäkläwa̱ bikökje ike̱i dewa̱ idäkläwa̱ ra. 7 Iwa rä je ka ka̱wei dälätsäk kuna ktei blelewa̱ wao̱rte kja. Ata jira iwätkewa̱k kate te iwätkewe̱mi ji̱a, ma rä je iwätkewa̱k tse̱na ju̱nami kje. 8 Je ne kjepa je ka ka̱wei dälätsäk kuna dämiwa̱ rä. Ata Säkekewa Jesús te ije ktemiwa̱ iwakei si̱we̱i wà wäkju̱le, weikemiwa̱ ite idaju̱ juerke̱ wà. 9 Je ka ka̱wei dälätsäk kuna dämiwa̱ rä Satanás te ji we̱ oloi ja̱mi, ji wá̱ ta täkii, ji kjashä ta ijuenaklä ye, ji ka su̱le sa̱ wa̱ wá̱ ta sä wäyuäklä, 10 sä weikanakcha̱wa̱ wa wäyuemi ite ji biköle yakei wà, ka ijewa wa̱ ji rä iyina kolone shka̱li̱blenak itsa̱tkenakläksa̱ ki̱ka. 11 Je ne ki̱ka Säkeklä te iwäyuäklä patkemi ijewa wa̱ ka̱yue kukäklä kte si̱ ye, 12 je rä biköle ji rä iyina ka kukäk kuna kte si̱ ye, ata wäbätsäk ji yakei wà wa buka̱naklä. 13 Ata sá kiana wekte shäk del Säkeklä ia̱ bas sá el wa shka̱ta Säkekewa wa̱ jewa ki̱ka, je rä Säkeklä te bas kuka säkätä skaté tsa̱tkenakksa̱ iwikblu te sä siki tewe̱ oloi ja̱mi, ñakäi ji rä iyina si̱ biketse ki̱ka. 14 Je ne ye ite bas kia kte baa wapautäle sá wa̱ oloi ja̱mi, je wà bas oloi ka̱nakläka̱ saje wa Säkekewaí Jesucristo rä oloi kaleka̱ käi. 15 Je ne ki̱ka el wa, bas chatköwa̱ därërë, sá wa̱ bas dulale kte wà käi äyë wà käi je kuköwa̱ därërë. 16 Jekäi saje wa Säkekewaí Jesucristo irä Säkeklä saje wa Káí ale sa̱ shka̱li̱bläk, sa̱ ia̱ je̱r pablene jekjeye irä ji baa ki̱ssënak irä ma̱k ije̱r bäi shä ki̱ka, 17 je wakei ku̱ bas je̱r pablewo̱pa, bas je̱r täkiwo̱pa, ji biköle bäi wa̱klä shäklä bas wa̱.

2 Tesalonicenses 3

1 Ibata ska ra, el wa, bas ka̱kiö sá ki̱ka Säkekewa ktei minaklämi mane mane, ñakäi ioloi kanakläka̱, jishtä io̱na bas sha̱na käi, 2 ñakäi sá wetsanakläksa̱ ditsä sälwii yakei shtä wa yika. Iwa rä biköle rä ka ji biketsäk etkabä kuna ki̱ka. 3 Ata Säkekewa rä ji wa̱k bulee, je ne te bas jäklemiwa̱ därërë, bas kjänanemi ale yakei yika rä. 4 Sá te ibiketse Säkekewa ki̱ka, jini sá te bas paka iwa̱k käi, je we̱te bas te, je we̱mi ji̱a bas te. 5 Säkekewa ku̱ bas wäsikewo̱pa bas je̱r ska sa̱ shka̱li̱bläk Säkeklä käi, ji katabläk je̱r baa wà Cristo käi. 6 Jeiräta el wa, sá te bas pake Säkekewa Jesucristo kie ja̱mi: Bas ñabutsö tulöksa̱ biköle sa el wa ka ji wa̱k kuna shtä yika, ka se̱nak kuna sá te bas dulawa̱ ja̱mi je shtä wa yika. 7 Ñera bas wakwa wa̱ iju̱ñer jishtä käi bas kiana sá mabläk rä. Iwa rä ka sá se̱ne bas sha̱na ka ji o̱le ta käi, 8 ka sá wa̱ yi a̱ni jile ñane kjermita. Ata sá shka̱bla ta̱i, sá ji wá̱ jaree ka̱piana tuina, je rä ka sá wa̱ bas mane a̱ni ki̱ ji ja̱wa̱kläka̱ därërë. 9 Ka je rä ka sá wa̱ ka̱wei kuna ji kiäklä käi kuna, ata je rä sá wa̱ ji wa̱klä bas wäna bas wa̱ mablenak ye. 10 Jekäi sá kajali ji̱a bas da ra, sá te bas pakta jí kte wà: Yi ka kiane shka̱bläk ra, ke je yaka. 11 Ka irä maikäi kuna ta, sá te issa bas manele dami rä ka ji a̱ni wa̱k kuna, ka shka̱bläk kuna, je̱k patkäk kju̱awa ji o̱rke̱ na. 12 Je ki̱ka sá te je shtä wa pake, sá te je shtä wa ia̱ ka̱wei me̱ Säkekewa Jesucristo ja̱mi bitaba shka̱bläk iwakwa ji ñaklä. 13 El wa, ke bas shtirinak ji bäi wa̱k. 14 Ikuna manele te ji sha sá te yöle jí äyë ki̱ka ka ssë ra, je wakei kjashöwa̱, je yika bas ñabutsö tulöksa̱, iäinakläwa̱ ye. 15 Jeiräta ke ikukawa̱ sä bolki käi ata iparuö tsa̱na sä el käi. 16 Säkekewa sä ssëwa̱k baa, je ku̱ bas ssëwo̱pa baa maitjä ji biköle ska. Säkekewa ku̱ bas biköle wapeblöpa. 17 Ji bas chakäklämi yöle rä yis Pablo wa̱ 'swakei jula wà. Bena yis äyë yuä ska yie iyue rä jekäi, ijuenaklä yis ne te iyua rä. Jekäi yis äyë yuä rä. 18 Saje wa Säkekewaí Jesucristo je̱r bäi shöpa bas biköle ia̱.

1 Timoteo 1

1 Pablo Cristo Jesús ktei bata shäk, Säkeklä saje wa tsa̱tkäkksa̱ irä Cristo Jesús sa̱ wa̱ biketsanak irä je wa̱ ipakale jekäi iwa̱k ki̱ka, 2 je te jí yue mar Timoteo ba yis yaba si̱ käi ji biketse etkabä ja̱mi je ia̱. Säkeklä Sa Ká irä, sajewa Säkekewaí Cristo Jesús irä je̱r ssënopa bäi ba ra, je̱r bäi shöpa ba ia̱, jewa ku̱ ma je̱r ssëwo̱pa baa. 3 Jishtä yis kjana ba ra mika̱ yis mineju̱mi Macedonia ska ra, jekäi wë ma a̱ta̱na ji̱a Éfeso ska, je rä ka ba wa̱ manele pakäklä kuna sä paktäk ji kju̱awa wà, 4 ka ijewa wa̱ kje ka̱pake ka wata käi, sa bakle mikle wa kie yöle tso̱ chu̱li̱i̱ pake käi, je ssäklä kuna. Je te sä ktewe̱ke̱ ebä, je ia̱ ka sa̱ tsa̱tkenak Säkeklä cha kja̱nei wa̱k, ata je we̱ rä ji biketse etkabä wà. 5 Ata jekäi bas pakana, je rä sa̱ ñashka̱li̱bläklä iyina si̱, je̱r ssële ka nui ta käi, ji biketsale etkabä ka ime̱i ye kuna. 6 Ata manele te je jawa̱ minemi kte ka wata pake ja̱mi. 7 Ijewa ssërke̱ däkwa̱ ka̱wei wà sä yuäk wa ye. Ata ji pakeke̱ ijewa te, ji wapakteke̱ ijewa te kte si̱ käi, ka je wa̱ iwakwa je̱r ko̱ne a̱ni. 8 Ata sa̱ wa̱ iju̱ñer je ka̱wei rä bäi, ikuna sa te iwawá̱ bulee ra. 9 Jikäi sa̱ wa̱ iju̱ñer, ka ka̱wei me̱le rä sä wämo wa ia̱ kuna, ata je me̱le rä ka ka̱wei dälätsäk kuna wa ia̱, ka sä ktä ssäk kuna wa ia̱, ka sä bäi kuna wa ia̱, ji yakei wakbläk wa ia̱, ka ji dälätsäk kuna wa ia̱, ji shi̱ana wa̱k wa ia̱, sa ká ktäkwa̱ wa ia̱, sa̱ a̱mi ktäkwa̱ wa ia̱, sä ktäk wa ia̱, 10 ka̱wakblewa̱k wa ia̱, jäiyi wa se̱r jäiyi wa ra wa ia̱, sa jakibläk wato̱nak wa ia̱, ka̱yuelbi wa ia̱, ka̱yue wà ji shäk Säkeklä wäkata ska wa ia̱, sa pautäle bäi ukä ja̱mi jile saka wa̱k wa ia̱, 11 jishtä kte baa me̱le Säkeklä baawa̱ si̱ wa̱ yis ia̱ rä käi. 12 Yis je̱r ssëna baa sajewa Säkekewaí Cristo Jesús ale yis täkiwa̱k ra. Ka irä jiye kuna ta, ije te yis biketsa chatkelewa̱ bäi, je ki̱ka ite yis tkawa̱ ikja̱nei wa̱k ye. 13 Mikle ra yis dä Jesús shäk yakei, iweikäk, ija̱ñetsäk. Ata ije je̱r bäi sha yis ia̱, ka irä jiye kuna ta, yie je wá̱ rä ka yis dä je̱r ko̱le kuna ka ji biketsäk etkabä kuna ki̱ka. 14 Ata saje wa Säkekewaí je̱r bäi shä deksa̱ yis ia̱ e̱e̱na si̱, Cristo Jesús ja̱mi ji biketse etkabä irä, ñashka̱li̱ble irä tso̱, jera ñara. 15 Jí kte rä bulee, kianak kinakwa̱ biköle wa̱. Je rä Cristo Jesús deju̱ ka̱jiska ji yakei wakbläk wa tsa̱tkäkksa̱. Jewa sha̱na yis ne rä ie̱e̱na si̱ rä. 16 Ata ji ne bata ki̱ka Säkeklä je̱r bäi sha yis ia̱. Je rä Jesucristo wa̱ yis ie̱e̱na si̱ ja̱mi ikjashäklä bikö ite sa katableke̱ rä käi. Je rä je juenaklä yi te ije biketsemi ji̱a ise̱naklä jekjeye jewa biköle wäna. 17 Je ki̱ka sa̱ ke̱i etkä etkä bakle Tsa̱ku̱i, ka duäk kuna, ka juenak kuna, je rä Säkeklä eklabä, je oloitsanopa je oloi kanoka̱pa sa̱ ke̱i etkä etkä jekjeyemi. ¡Amén! 18 Yaba Timoteo, yie ba ia̱ jí ka̱wei me̱ta̱na jiräni ba bata yile kja je ja̱mi, ma ñakpö guardia wa ñakpäk bäi käi, 19 ji biketsale etkabä bäi si̱, ka ji o̱le ta sä ssëwa̱k nui ta käi. Ata moska te je ju̱aksa̱. Jekäi iwäitäbinacha̱wa̱ ji biketse etkabä ska. 20 Jewa sha̱na itso̱ rä Himeneo irä, Alejandro irä. Jewa tulaksa̱ yie Satanás ia̱, ijewa dulanaklä ka ktäk kuna yakei Säkeklä ukä ja̱mi.

1 Timoteo 2

1 Säkätä yie ba ia̱ ishe: sa kiana ka̱kiäk, Säkeklä payuläk, sä ktei shäk, wekte shäk Säkeklä ia̱ ditsä biköle ki̱ka, 2 sa̱ tsa̱ku̱i wa irä biköle tso̱ sä wäkiri ye wa irä ki̱ka, sa̱ se̱naklä bitaba ka weikale ta, wämo, dälätsalewa̱. 3 Jekäi ne rä bäi rä, je ne wà Säkeklä Sa̱tsa̱tkäkksa̱ wäbätsä rä. 4 Je ki̱ ditsä biköle shena tsa̱tkenakksa̱, ñakäi je̱r ko̱nak ji rä iyina si̱ ia̱. 5 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä rä eklabä. Ñakäi Säkeklä ktei shäk ditsä ia̱, ditsä ktei shäk Säkeklä ia̱ je rä eklabä. Je rä ale ditsä ekla Cristo Jesús, 6 ale je̱k ju̱leksa̱ biköle tsa̱tju̱ak ju̱ami, ijuenaklä ye ike̱i dewa̱ bulee ra. 7 Je ne ktei waje̱rku̱ak ye, je ne ktei shäk ye yis kolole rä, ñakäi ka Judío kuna wa paktäk ji biketse etkabä wà ji rä iyina si̱ wà. Je rä yis ktä si̱, ka yis ka̱yuä kuna. 8 Jekäi yis ki̱ ka̱biköle ska jäiyi wa shena rä jula jäkläkka̱ sikina ka̱kiäk, ka kju̱atkelewa̱ ta ka kteleka̱ ta ji wa̱. 9 Je su̱ta yis ki̱ alaklä wa shena rä je̱k pajiäk tsa̱na ka äi ta käi, ka̱biketse bäi ta tsa̱na käi, ka tsa̱ku̱ kä buträk käi, ka je̱k ki̱tkäk oro wà käi, perla wà käi, sua to̱nak därërë wà käi, 10 ata je̱k ki̱tkäk ji we̱ bäi wà, jishtä alaklä wa je̱k shäk Säkeklä oloitsäk ni wa kiana iwa̱k käi. 11 Alaklä wa kiana ipauta̱nake̱ ssäk bitaba, je̱k jalewa̱ bäi si̱. 12 Ka yis te ka̱ me̱ alaklä wa ia̱ sa paktäklä iräle, jäiyi wa patkäklä iräle. Ata ikiana kätkäk bitaba. 13 Ka irä jiye kuna ta, Adán ne yönaksa̱ säkätäba rä, je ne kjepa Eva rä. 14 Jekäi ka Adán wäyönewa̱. Ata alaklä ne wäyönawa̱ ianawa̱ shirinakwa̱ rä. 15 Ata alaklä wa tsa̱tkermiksa̱ yabala su̱e oloi ja̱mi, ikuna ichatkawa̱ ji biketse etkabä ja̱mi, ñashka̱li̱ble ja̱mi, ji wämo ja̱mi, ka̱biketse bäi ja̱mi ra.

1 Timoteo 3

1 Jí kte rä bulee, yi ssërke̱ däkwa̱ sä wäsikewa̱k ye ra, jera je je̱r ssëna rä ji bäi kja̱nei we̱ ne te. 2 Je sä wäsikewa̱k kiana se̱nak rä ka palei ta, alaklä ta eklabä, ji wa̱k tsa̱na, ka̱biketsä ta, dälätsale ditsä wa̱, sä kiäkwa̱ je̱r baa wà, wädular sa paktäk, 3 ka se̱nak diyëë kuna, ka sälwii kuna, ata se̱nak bitaba, ka kju̱atkäk kuna, ka inaklä ki̱biketsäk kuna, 4 iju ska tso̱ wa wäsikewa̱k bäi, iyabala dulawa̱k iktä ssäk dälätsale ji biköle ska. 5 Ata ka ije ia̱ iwakei ju ska tso̱ wa wäsika̱nak ra, ¿jera maikäi je ia̱ tapanak Säkeklä ia̱ wa wäsika̱nermi na? 6 Je ki̱ka irä delewa̱ spa̱na ra ka ikiar däkwa̱ sä wäkiri ye, je rä ka ije̱k ssäkläka̱ kuna, je wà ikolonakläwa̱ buka̱nak be tsa̱ku̱i käi. 7 Ñakäi ije kiana palei yile bäi ka delewa̱ kuna wa wa̱, je wà ka iyinakläka̱ kuna ikolonakläwa̱ be tsa̱ku̱i wa̱ sä kukäkläwa̱ wà. 8 Je su̱ta sa̱ tsa̱tkäk wa kiana se̱nak rä dälätsalewa̱ käi, ktäk etkabä käi, ka vino yäk kuna ta̱i käi, ka wäbätsäk kuna sä wäyuäk jile wà sa̱ ia̱ inaklä däkläksa̱pa käi, 9 ji biketse etkabä ktei blelewa̱ wawa̱k je̱r ssële ka nui ta käi. 10 Ata säkätä ijewa kiana rä mablenak su̱nak. Jeska ideksa̱ ka she ta ra, ikiarmi däkwa̱ sa̱ tsa̱tkäk wa ye. 11 Ijewa alaklä wa kiana se̱nak dälätsalewa̱ käi, ka sa saka ki̱yuäk kuna, ata ji wa̱k tsa̱na, ji biköle wa̱k bäi ebä. 12 Sa̱ tsa̱tkäk wa kiana rä alaklä ta eklabä, iyabala irä iju ska tso̱ wa irä jewa wäsikewa̱k bäi. 13 Ka irä jiye kuna ta, sa̱ tsa̱tkäk wa te ikja̱nei wá̱ bäi ra, ijewa dälätsarmi, ñakäi ijewa ssërmi täkii Cristo Jesús biketsäk. 14 Yie ibiketsa minak plaa ba wäki̱. Ata yie jí yue kate, 15 je rä ikuna yis wätkenawa̱ ji̱a ra, ba wa̱ iju̱ñaklä maikäi se̱ne Säkeklä ju ska wa sha̱na rä käi. Jewa rä tapanak Säkeklä se̱nak kseka wakei ia̱ wa, ju kläkata ye ju ñak wäkukäk ye ji rä iyina si̱ wäkukäk. 16 Saje wa te ibiketse ra, ji wämo ktei blelewa̱ rä e̱e̱na si̱, je rä: Ije ne kjayina yaka ta, sha bäi Säkeklä wikblu te, su̱a ángel wa te, ktei wapauta̱na ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa sha̱na, biketsana ka̱jiska, mineka̱tse̱ ka̱ baawa̱ si̱ ska.

1 Timoteo 4

1 Säkeklä wikblu te ishe bulee sa̱ ke̱i bata je kje ra, manele te sa̱ wa̱ ji biketsanak etkabä jemiwa̱ta̱na, iwa̱ wikblu sä wäyuäk wa irä be wa̱ sa paktäklä irä je ssäklä, 2 wäyölewa̱ ka̱yuäk wa te ji we̱ke̱ su̱nak ebä wa̱. Ijewa je̱r dä shki̱malewa̱ ia̱ ka ji a̱ni ssër kuna ji̱a yakei. 3 Ka jewa te ka̱ me̱ sa̱ se̱naklä alaklä wa ra, ka jewa te sa pake jile ñak jile kätäk. Ata Säkeklä wa̱ je yöleksa̱ rä ñanak kata̱nak, wekte yinaklä iia̱, ji biketsäk etkabä wa wa̱, kte si̱ ju̱ñak wa wa̱. 4 Iwa rä ji biköle yöleksa̱ Säkeklä wa̱, je rä bäi ebä. Ka ji a̱ni kiar ju̱nakksa̱ kuna, sa̱ ia̱ ideksa̱ ki̱ sa te wekte sha ra. 5 Ka irä jiye kuna ta, je rä siki tele Säkeklä ktä wà irä, ka̱kie wà irä ki̱ka. 6 Ikuna ba te je wà sä el wa pakta ra, ba rä Jesucristo kja̱nei wa̱k bäi, kibileka̱ ji biketse etkabä ktei ja̱mi, ba pautäle bäi kolole ma wa̱ je ktei ja̱mi. 7 Ata ka̱pake shi̱ana käi, sa̱nu̱le nu̱le wa wa̱ pakanak shtä käi, tulöksa̱ ba ku̱. Ata ba je̱k dulawo̱ ji rä wämo ia̱. 8 Ka irä jiye kuna ta, sa̱ je̱k dulawa̱ yaka jälewa̱k ra, je kiar dä elkje bä. Ata ji wämo rä kianak ji biköle ska. Je wà ji dämiksa̱ sa̱ ia̱, jí sa̱ se̱r dami ska irä, sa̱ ke̱i däke̱wa̱ ji̱a ska irä. 9 Je kte rä bulee, je rä kianak kinakwa̱ biköle wa̱. 10 Je ne bata ki̱ka sá shka̱bläke̱ ta̱i sá chicharke̱ därërë rä. Ka irä jiye kuna ta, sá je̱r bläke̱ Säkeklä se̱nak kseka ja̱mi. Je ne rä ditsä biköle tsa̱tkäkksa̱ rä, bäi si̱ rä ibiketsäk wa ne tsa̱tkäkksa̱. 11 Sa pakö je wa̱k, sa paktö je wà. 12 Ka ba däba säkenawa̱ bäi käi ki̱, ke yi a̱ni ku̱ ba kuköwa̱pa diekjela, ata ma se̱no Jesús biketsäk wa wa̱ mablenak; kte ska käi, ji we̱ ska käi, ñashka̱li̱ble ska käi, ji biketse etkabä ska käi, ji wämo ska käi. 13 Ka yis dämiba dälei ja̱mi, ma je̱k tso̱ksa̱ kte yöle washäk, sa paktäk, sa̱ je̱rku̱ak. 14 Ji täkili tso̱ ma wa̱, me̱le ma ia̱ sä wäkiri wa te ji bata sha oloi ja̱mi, jula me̱leka̱ wà, ke je weikawa̱ ba ku̱. 15 Je kalabe wawo̱ ba ku̱, je ja̱mi ba chatköwa̱, biköle wa̱ ba ji wá̱ marka̱ ki̱ta ki̱ta su̱aklä. 16 Ma je̱k su̱o tsa̱na jishtä ba dami rä käi, jishtä ba te sa pakte rä käi, je ja̱mi ba chatköwa̱. Ka irä jiye kuna ta, je wá̱ ba te ra, ma je̱k tsa̱tkämiksa̱, ñakäi bä ktä ssäk wa tsa̱tkemiksa̱ ba te.

1 Timoteo 5

1 Ka ba te säkekewa shtä uñe kuna täkili wà, ata iparuö tsa̱na, jishtä sa ká wa ia̱ ji she käi, ñaebä dulaklei wa ia̱ ji shö jishtä sä el wa ia̱ ji she käi. 2 Sa̱nu̱le nu̱le wa ia̱ ji shö jishtä sa̱ a̱mi ia̱ ji she käi, ñaebä busi wa ia̱ ji shö jishtä sä kuta wa ia̱ ji she käi, je̱rike wämo wà. 3 Alaklä wa chichö wa si̱ shtä wa tsa̱tkö. 4 Ata ikuna chichö wa manele rä yabala ta iräle, mikö wata iräle ra, säkätä jewa ne kiana dulanak iwakwa ju ska tso̱ wa ia̱ ji bäi wa̱k rä, ñakäi iká wa tsa̱tkäk nui ki̱ rä, je käi ne rä baa si̱ Säkeklä wäna rä ki̱ka. 5 Jekäi alaklä wa chichö wa si̱ a̱ta̱leta̱na eklabä, je je̱r bläke̱wa̱ Säkeklä ebä ja̱mi, je chatkäke̱wa̱ Säkeklä payuläk irä ka̱kiäk irä ka̱piana tuina. 6 Ata chichö wa je̱k ju̱akksa̱ ji tkerke̱ ija̱mi ebä ia̱, je rä dulewa̱ kja käi ikatke ji̱a kseka ra. 7 Jekäi ijewa pakö je wa̱k, ka ijewa yinaklä kuna. 8 Ata ikuna yi wa̱ ka iwakei saka wa käi, bäi si̱ ra iwakei ju ska tso̱ wa käi tsa̱tkene ra, je te rä sa te ji biketse etkabä ne dokoitsawa̱; je rä e̱e̱na si̱ ka ji biketsäk etkabä kuna wa tsa̱ta. 9 Jekäi alaklä wa chichö sesenta año jöikwä ta se̱le jäiyi eklabä ra, je shtä ebä ne kiarke̱ kie yönak itsa̱tkäklä rä; 10 ñakäi palei ta ji bäi wa̱k: yabala kibile iwa̱ käi, sä kilewa̱ iwa̱ je̱r bäi wà käi, sä sikii wa klä pasukle iwa̱ käi, sä weikale wa tsa̱tkele iwa̱ käi, ji biköle bäi ebä o̱le iwa̱ käi. 11 Ata ke ka̱ ma̱k chichö wa busi ji̱a wa ia̱ kie yönaklä. Iwa rä ji tkermi ijewa ja̱mi pjoo ra, ijewa te Cristo jemiwa̱, je̱r ssërmi se̱nakwa̱, 12 je wà ite nui kiemika̱ je̱k ki̱ka, ikablele säkätä wäshewa̱wa̱ ite kju̱ei. 13 Ñakäi ije̱k dulawa̱ke̱ ka ji wa̱k kuna, shkäk ju etkä ju etkä. Ka irä iñadulawa̱ke̱ ka ji wa̱k ebä kuna, ata biyö bläk, je̱k patkäk ji kju̱awa sha̱naka, ji ka kiar yinak ebä shäk. 14 Je ne ki̱ka yis ki̱ ishena rä chichö wa busi ji̱a wa se̱rwa̱ni, ñakäi yabala su̱ak, iju ska wa wäsikewa̱k bäi, ka ka̱ ma̱k sä bolki ia̱ ji ki̱ sä shäklä. 15 Ka irä jiye kuna ta, moska ñabutsa tulami kja minakni Satanás ja̱mi. 16 Jekäi ikuna alaklä manele Jesús biketsäk rä yështä ta chichö wa ra, je kiana ijewa tsa̱tkäk, ka je ja̱wa̱kka̱ tapanak wa ki̱ka. Je rä ijewa wa̱ chichö si̱ wa tsa̱tkäklä bäi. 17 Sä wäkiri wa rä sä wäsikewa̱k bäi ra, jewa rä tsa̱tkenak shka̱ja̱ si̱, ata bäi si̱ ra rä manele shka̱bläk därërë kte shäk käi, sa paktäk käi. 18 Iwa rä iyöle te ishe rä: “Ke buey ia̱ ikjä pamu̱aklä jiaka̱ isika̱nake̱ trigo wä butsäk ra.” Etkä rä: “Shka̱bläk wa rä to̱nak.” 19 Sä wäkiri wa ekla kjaterke̱ ra, ke je ssa, ka je yine isu̱ak wa bol iräle mañal iräle wa̱ ra. 20 Ata jewa manele te ji yakei wakbleke̱ ra, ijewa uño biköle wäna, je wà isaka wäsuanaklä. 21 Yis te ba pake tsa̱na Säkeklä irä, Säkekewa Jesucristo irä, ángel wa kolole iwakei ia̱ wa wäkata ska, je wawa̱k ñakjee biköle ia̱, ka ji wa̱k ekla ia̱ kju̱awa iel ia̱ kju̱awa käi kuna. 22 Ke bä jula ma̱ka̱ yilé ki̱ka plaa ikukäkwa̱ sä wäkiri ye, je rä ije te ji yakei wakbla ra, ka je nui ja̱nakläka̱ña ba ki̱ka. Ma je̱k tso̱ksa̱ se̱nak wämo. 23 Ke diklä ebä ya. Ata ba te vino ye elkje bä ña dälärke̱ ki̱ka, ñakäi ba duäke̱ ka̱raa ki̱ka. 24 Manele te ji yakei wakbleke̱ juer dä tjabana ka iktei wabiketsarksa̱ba yika. Ata manele te iwe̱ke̱ juer dä je̱na je̱napa. 25 Je su̱ta ji bäi o̱rke̱ rä juenakwa̱ tjabana. Ata ka ijuenewa̱ ra, del ka je blenakwa̱.

1 Timoteo 6

1 Kololewa̱ kjanaklä ye wa ku̱ ibiketsö iwakwa blui wa kiana rä dälätsanak ji biköle ska. Je rä ka Säkeklä kie irä kte wapauta̱nak irä je yinaklä kuna kte yakei wà. 2 Yi rä blui ta Jesús biketsäk ra, ka ijewa kiar iblui wa kukäkwa̱ diekjela irä sä el wa ki̱ka. Ata ikiana rä ikja̱nei wa̱k ki̱ta, je rä iblui tsa̱tkenak iwa̱ bäi shka̱ble wà rä Jesús biketsäk ki̱ka, shka̱ta iwa̱ ki̱ka. Je kte wapaktö; ijewa pakö je wa̱k. 3 Ikuna yilé te sa pakteke̱ kte kju̱awa wà, ka saje wa Säkekewaí Jesucristo wa̱ ji bäi yile ssëta kuna ra, ka sä pautäle wämo ssëta kuna ra, 4 je rä ijewa ñassäke̱ ebä, ata ji a̱ni ka ju̱ñer ijewa wa̱. Ata ijewa kteche̱rawa̱ rä kje kte ka wata te, kju̱atke kte ki̱ka te. Je shtä te sä ssëwe̱ je̱r ki̱ ñaianak käi, kjätenak ñara käi, sa saka shäk yakei käi, ñabiketsäk yakei käi, 5 ñawätji̱wa̱k del käi. Je shtä wa rä je̱rike yakei telewa̱, ka iwa̱ iju̱ñer ji rä iyina si̱ räle. Jewa te ibiketse ji wämo kiar dä sä blunaklä. 6 Tsa̱na ra ji wämo tso̱ sa̱ wa̱ ssëne a̱naa ra ñara, jera je ne rä blune ta̱i rä. 7 Ka irä jiye kuna ta, ka sa̱ wa̱ ji a̱ni dene kuna ka̱jiska. Jekäi ka sa̱ ia̱ ji a̱ni minak tse̱mi kuna. 8 Je ne ki̱ka sa̱ wa̱ ñanak irä je̱k pajiäklä irä tso̱ ra, je ebä te sä ssëwe̱mi a̱naa. 9 Ata yi ssëna blunak ra, je wäbuta̱namiwa̱, kolormiwa̱ jishtä ja̱ma te jile kuke käi, ñakäi ji ka wata ji däläna tkermi ija̱mi ta̱i; je shtä te sä wäitäbiewa̱ weikanakwa̱ itjäwa̱. 10 Ka irä maikäi kuna ta, inaklä shka̱li̱ble ne rä ji biköle yakei ñak rä. Jekäi je tkena manele ja̱mi, je kju̱ei ijewa te sa̱ wa̱ ji biketsanak etkabä jawa̱ta̱na. Je wà iwakwa te je̱r ia̱ne ta̱i kiaka̱ je̱k ki̱ka. 11 Ata ba chatkelewa̱ Säkeklä ja̱mi, je ku̱ je shtä wa cho̱. Ata ba shkö ji wämo itä ki̱, ji bäi käi, ji biketse etkabä käi, ñashka̱li̱ble käi, ji katable käi, se̱ne bitaba käi, je itä ki̱. 12 Ñakpe bäi ji biketse etkabä kju̱ei, je wà ma ñakpö. Se̱ne jekjeye kuköwa̱ därërë. Je ne ye ba kile rä, je ne ktei sha ba te, ba te ji bäi ktei sha ma su̱ak chu̱li̱i̱ wa wäkata ska ra rä. 13 Säkeklä ji biköle ia̱ se̱ne kseka ma̱k je wäkata ska, ñakäi Cristo Jesús ale ji ktei yinak bäi shäkka̱ Poncio Pilato ia̱ je wäkata ska yie ba pake, 14 je ma ia̱ iyileta̱na wawa̱k, ka yakei tele ta kuna, ka yile ta kju̱awa wa̱ kuna, sajewa Säkekewaí Jesucristo juenani kje. 15 Ike̱i dewa̱ ra, je kjashemi ale eklabä baawa̱ si̱ biköle tsa̱ta te, ale sa̱ tsa̱ku̱i wa je Tsa̱ku̱i, sä säkekewaí wa je Säkekewaí te, 16 ale eklabä ka duäk kuna, se̱nak ka̱ oloo ka sä däwa̱ kuna je ja̱rka te, ale ka su̱le kuna yi a̱ni wa̱, ñakäi mane a̱ni ka wä däkwa̱ isu̱ak te. Ije dälätsanopa, je se̱nopa ji̱a oloi ta ta̱i jekjeyemi. Amén. 17 Jira blu wa tso̱ pakö ka je̱k ssäk kuna, blune medäkwa̱ shtä ka biketsäk kuna. Ata ipakö Säkeklä ale ji biköle ma̱k sa̱ ia̱ bakleka̱ sä ssënaklä baa je ja̱mi je̱r bläk, 18 ji wa̱k bäi, blunakka̱ ji we̱ bäi wà, ji ma̱k ta̱i ka kjele ta. 19 Jekäi ra ijewa te ji säkei ta ta̱i blemi iwakwa ia̱ kianak je̱nanapa. Je rä ijewa wa̱ se̱ne kseka si̱ kukäkläwa̱pa. 20 Timoteo rikä, ji ju̱leta̱na ba ia̱ je wawo̱ tsa̱na, je̱k butsäleju̱mi kte shi̱ana ka wata pake yika, sa̱ ñakju̱atkewa̱klä kinak ka̱ju̱ñe ni yika. 21 Manele te je ktei kukawa̱, je wà ijewa te ji biketse etkabä jawa̱. Je̱r bäi yinopa bas ia̱.

2 Timoteo 1

1 Pablo, Cristo Jesús ktei bata shäk Säkeklä ki̱ ishena jekäi ki̱ka, ikablele se̱ne kseka tso̱ Cristo Jesús ja̱mi ma̱k kju̱ei. 2 Je te jí yue mar ba Timoteo yis yaba shka̱ta je ia̱. Säkeklä Sa Ká irä, saje wa Säkekewaí Cristo Jesús irä je̱r ssënopa bäi ba ra, jewa je̱r bäi shöpa ba ia̱, jewa ku̱ ma je̱r ssëwo̱pa baa. 3 Säkeklä yis wa̱ kja̱nei o̱nak je̱r ssële ka nui ta käi wà, jishtä yis yika bakle wa te iwá̱ käi, je ia̱ yis te wekte she yis te ba ktei sheke̱ yis ka̱kiäke̱ ka jalewa̱ ta ka̱piana tuina ra. 4 Yis je̱r ja̱rke̱ ba ji̱ele ska ra, yis ia̱ issër yis me ba su̱awa̱ni käi, yis ssënaklä a̱naa. 5 Yis je̱r ja̱rke̱ jishtä ba te ji biketse etkabä rä ka kje ime̱i ye kuna jeska. Je rä jishtä säkätä ma mikö Loida irä ma a̱mi Eunice irä te ji biketsa etkabä käi. Yie ibiketse iyina si̱ ba te ji biketseke̱ etkabä jekäi ñaebä. 6 Je ne ki̱ka yie ba je̱r ja̱we̱ yis jula ma̱ka̱ ba ki̱ka wà Säkeklä wa̱ ba ia̱ ji täkili me̱le, je wäkpöka̱ ba ku̱ yökö wäkpeka̱ käi. 7 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä wa̱ ka sa̱ ia̱ wikblu sa pakäk suanak shtä me̱ne, ata ite sa̱ ia̱ wikblu sä täkiwa̱k, sä ssëwa̱k ñashka̱li̱bläk, sä ssëwa̱k ji wa̱k tsa̱na shtä ne ma̱. 8 Je ne ki̱ka ke bä äina saje wa Säkekewaí ktei shäk, ñakäi yis ije kju̱ei wätenak je ki̱ka. Ata bäi si̱ ra weikane katablöña yis da Säkeklä täkili oloi ja̱mi kte baa bata ki̱ka. 9 Je wakei te sa̱ tsa̱tkaksa̱, sa kia ji wämo wa̱k, ka je rä sä wakwa te ji wá̱ ki̱ka kuna, ata je rä ji wabiketsaleksa̱ iwakei wa̱ ki̱ka, ñakäi ije je̱r bäi sha sa̱ ia̱ Cristo Jesús ja̱mi sa̱ ke̱i bakle biköle yikaba ki̱ka. 10 Ata jira je kjayina Sa̱tsa̱tkäkksa̱ Cristo Jesús juena wà. Je te duewa̱ wäshewa̱wa̱. Jekäi ite se̱ne kseka irä ka tjabanewa̱ kuna irä jaksa̱ ka̱ oloika, kte baa oloi ja̱mi. 11 Jekäi yis kolole rä je waje̱rku̱ak ye, je bata shäk ye, je wapaktäk ye. 12 Je ne bata ki̱ka jikäi yie ji dälässë kate rä, ata ka je ia̱ yis äinak. Ka irä maikäi kuna ta, yis wa̱ iju̱ñer yi biketsa yis te rä käi. Ñaebä yie ibiketse iyina si̱ ije rä täkili ta ji ju̱leta̱na yis ia̱ je kjänanak je díaí dewa̱ kje. 13 Kte bäi ka duëi ta ssële ba wa̱ yis ja̱mi je kuköwa̱ ji̱a, ji biketsale etkabä, ñashka̱li̱blele Cristo Jesús ja̱mi. 14 Ji bäi ju̱leta̱na ba ia̱ je kjänano Wikblu Sikina se̱nak saje wa ja̱mi je oloi ja̱mi. 15 Ba wa̱ iju̱ñer kja Asia ska wa biköle te yis jawa̱ta̱na, jewa sha̱ rä Figelo irä Hermógenes irä. 16 Säkekewa je̱r bäi shöpa Onesíforo ju ska tso̱ wa ia̱. Ka irä jiye kuna ta, je te yis je̱r täkiwa̱ ka̱raa, ka iäine yis wätelewa̱ cadena wà ki̱ka. 17 Jekäi ideju̱ Roma ska ra, ite yis yula ta̱i, je ne kjepa ite yis ku̱a rä. 18 Säkekewa ku̱ ka̱ mo̱pa iia̱ Säkekewa je̱r bäi shäklä iia̱ je díaí ska ra. Ba wa̱ iju̱ñer bäi bikö iwa̱ yis tsa̱tkele Éfeso ska käi.

2 Timoteo 2

1 Ata ba yis yaba, Cristo Jesús je̱r bäi shäke̱ wà ba ssëno täkii. 2 Ji ssële ba wa̱ yile yis wa̱ ma su̱ak wa chu̱li̱i̱ wäkata ska, je shöta̱na manele chatkelewa̱ bäi kianak kju̱awa wa paktäk wa ia̱. 3 Ba ku̱ weikane katablöña jishtä Cristo Jesús guardia bäi käi. 4 Kju̱atke ska guardia mane a̱ni rä ka je̱k wäbuträkwa̱ kuna ji sherke̱ iki̱ wà, je rä iwa̱ ikukäk guardia ye ssëwa̱klä bäi. 5 Je su̱ta manele ñamabläke̱ ine ska ra, ka je tsa̱ku̱ ki̱ ji tkenakka̱ ka iinene ika̱wei ja̱mi ra. 6 Ka̱ watkäk shka̱bläk täkii je ne kiana idäli wä kukäk säkätä rä. 7 Yie isheke̱ je wabiketsö tsa̱na, jekäi Säkekewa te ba je̱r ku̱emi ji biköle ska. 8 Ba je̱r ja̱no Jesucristo ska. Ije rä shki̱leka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na, irä David batala, jishtä kte baa yis wa̱ pakanak te ishe käi. 9 Je ktei bata ki̱ka yis weikarte wätelewa̱ kje, jishtä ji yakei wakbläk wa käi. Ata Säkeklä ktä rä ka wätelewa̱ kuna. 10 Je ki̱ka yis te ji biköle katableke̱ Säkeklä wa̱ kolole wa ki̱ka, je wà ijewa wa̱ tsa̱tkeneksa̱ Cristo Jesús ja̱mi kukäkläwa̱ oloi kaleka̱ jekjeye. 11 Ji kte rä bulee: Ikuna sa duawa̱ ije ra, jera sa̱ se̱rmini ije raña. 12 Ikuna sa te weikane katabla ra, jera sa te sa patkemi sa̱ tsa̱ku̱i ye ije raña; Ikuna sa te isha ka sa̱ wa̱ ije ju̱ñer ni ra, jera ñaebä ije te ishemi ka iwa̱ sa̱ ju̱ñer ni. 13 Ikuna sa te ijawa̱ ra, jera maitjä ije chatkämiwa̱ ji̱a. Ka irä jiye kuna ta, iwa̱ ji biketsaleksa̱ je ka manenaksa̱ni iwakei ia̱. 14 Je wà ba ku̱ sa̱ je̱r ja̱wo̱. Sa pakö Säkeklä wäkata ska ka kju̱atkäk kuna kje kte bata ki̱ka. Ka je kiar ji a̱ni ye, ata je rä issäk wa weikanacha̱kläwa̱ ebä. 15 Ji wo̱ tsa̱na si̱ bä däkläksa̱ bäi Säkeklä wäna, jishtä shka̱bläk bäi ka äinakwa̱ ishka̱ble ki̱ka käi, ji yina si̱ ktei wawa̱k bäi. 16 Ata kte shi̱ana ka wata cho̱ ka̱mii. Ka irä jiye kuna ta, je te ji rä ka bäi kuna wätjiwe̱ke̱ jöikwä jöikwä. 17 Ijewa ktä jè̱r mar dä jishtä sa yaka tjabawa̱k käi. Jewa sha̱ rä Himeneo irä Fileto irä. 18 Jewa minekajulu kju̱awa ji rä iyina si̱ yika. Jekäi jewa te isheke̱ sä rä shki̱leka̱ e̱ná kja. Je wà ijewa te ji biketsäk etkabä wa manele yakei tewe̱ke̱. 19 Jeiräta Säkeklä wa̱ ju ñak wäkukäk tkelewa̱ rä därërë. Je ja̱mi kte tale katke rä: “Säkekewa wa̱ iju̱ñer mane rä iwakei ia̱ wa rä,” ñakäi: “Biköle Säkekewa a̱netsäk ikie wà wa ñabutsö tulöksa̱ ji yakei yika.” 20 Ju ta̱i na jile jui yöle oro yaka wà käi, inaklä yaka wà käi, ka je ebä tso̱ rä kuna, ata ñaebä itso̱ yöle kal wà, u̱ yaka wà. Je moska rä kianak jile wa̱klä bäi si̱, ata moska rä kje jile wa̱klä. 21 Jekäi ikuna sa̱ je̱k butsaksa̱ je shtä yika ra, jera sä dämiwa̱ jile jui kianak jile wa̱klä bäi si̱ shtä ye, siki tele, Sä Blui ia̱ iwa̱ wao̱nak, kianak ji bäi biköle wa̱klä. 22 Ji tkenak dulaklei wa ja̱mi, je cho̱ ba ku̱. Ata ji wämo käi, ji biketse etkabä käi, ñashka̱li̱ble käi, se̱ne bitaba käi, male̱yuö ba ku̱ Säkekewa a̱netsäk je̱rike bulee wà wa raña. 23 Ata kje sä ktewe̱ke̱ kte ka wata te, ji ia̱ ka sa̱ je̱r ko̱r te, ke je kiawa̱ ba ku̱, sa̱ wa̱ iju̱ñer je te rä kju̱atke ne wätsikiwe̱ ki̱ka. 24 Ka irä jiye kuna ta, Säkekewa kjanaklä ka kiar kju̱atkelbi ye, ata je kiana rä je̱r bäi biköle ra, dulale sa paktäk bäi, ji katabläk je̱r baa wà, 25 kju̱atkäk ira wa paruäk je̱r baa wà. Jekäi ra bäräle Säkeklä te ijewa manewe̱miksa̱pa, iwa̱ kte si̱ ssäklä, 26 je wà ijewa kjäkläksa̱julupa ikololecha̱wa̱ be tsa̱ku̱i wa̱, jielecha̱wa̱ ji wa̱k jishtä iwakei ki̱ ishena käi je yika.

2 Timoteo 3

1 Jí ku̱ ma je̱r ku̱opa: Sa̱ ke̱i bata jekje ra, sä weikanaklä därërë ke̱i dämiwa̱. 2 Je rä sä iarcha̱miwa̱ je̱r ja̱mi je̱k dälänak ebä käi, inaklä ebä biketsäk käi, ñakjeishäk käi, ñassäk ta̱i käi, ji wämo shäk yakei käi, sa ká sa a̱mi ka ktä ssäk kuna käi, ka wekte shäk kuna käi, ka ji dälätsäk kuna käi, 3 ka ñashka̱li̱bläk kuna käi, ka je̱r bäinak kuna sa saka ra käi, sa saka ki̱yuäk kte wà käi, ji wa̱k ka wätkelewa̱ ta käi, sälwii käi, ji wämo dokoitsäk käi; 4 sa̱ niki̱ ñak käi, ji wa̱k pa pa käi, je̱k biketsäk bakleka̱ käi, ji sä ssëwa̱k a̱naa je ebä biketsäk Säkeklä tsa̱ta käi, 5 juer ta ji wämo biketsäk käi, ata ji we̱ke̱ ijewa te wà ijuer ka ijewa ki̱ je kiar kuna. Je shtä wa ja̱mi ke ba bana. 6 Ka irä jiye kuna ta, jewa sha̱ kjäke̱wa̱ ju etkä ju etkä. Jeska alaklä wa ka je̱rikä ta kololecha̱wa̱ ji yakei wakble wa̱ därërë, sikle täkili wà ji yakei tkerke̱ sa̱ ja̱mi saka saka je wa̱, jewa kukeche̱ke̱wa̱ ijewa te. 7 Jewa yörke̱ del, ata mik a̱ni ka ijewa je̱r ko̱r ji rä iyina si̱ rä ia̱. 8 Jishtä Janes irä Jambres irä kju̱atka Moisés da, je su̱ta ijewa kju̱atkäke̱ ji rä iyina si̱ ra. Jewa je̱rikä rä yakei telecha̱wa̱, ka deleksa̱ kuna bäi ji biketse etkabä ska. 9 Ka ijewa minakka̱ jöiwäta. Je rä ijewa yule tenacha̱wa̱ su̱emi biköle te ki̱ka, jishtä ale bakle wa käi. 10 Ata jishtä yie sa pakte käi, yis wädular se̱nak käi, ji wata yie ji we̱ rä käi, yie ji biketse etkabä käi, yie ji katable käi, yie sa̱ shka̱li̱ble käi, yis chatkäwa̱ käi, je ja̱mi ba rä chatkelewa̱, 11 sälwi su̱nak weikanak jishtä yis ki̱ idewa̱ Antioquía ska, Iconio ska, Listra ska käi. Jekäi bikö yis wa̱ sälwi su̱ne wäkolole räle, ata je biköle yika Säkekewa te yis wetsaksa̱. 12 Tsa̱na ra biköle yi ssëna se̱nak wämo Cristo Jesús ja̱mi ra, jewa biköle kolormiwa̱ weikanak je ki̱ka. 13 Ata ditsä yakeila irä sä wäyuäk wa irä te jile wakblemika̱ ki̱ta ki̱ta. Ijewa te sä wäyuemi irä iwäyörmi irä. 14 Ata ba chatköwa̱ ba pautäle ja̱mi, ba te ji biketsa etkabä je ja̱mi, ba wa̱ iju̱ñer yi wa̱ ba pautäle je wà rä käi. 15 Ñakäi ma ji̱a tsi̱ne raté, kte dälätsalewa̱ yöle je ju̱ñeleté ba wa̱ rä. Je kiar dä ma je̱r ku̱aklä je wà ba tsa̱tkenakläksa̱ Cristo Jesús biketse wà. 16 Kte yöle biköle yöle rä Säkeklä si̱we̱i ju̱a wà. Je kiar dä sa paktäklä, sa̱ uñaklä, sa paruäklä, sä dulawa̱klä ji wämo wà, 17 je wà yi rä Säkeklä ja̱mi chatkelewa̱ je däkläwa̱ bäi si̱, dulale ji rä bäi biköle wa̱k.

2 Timoteo 4

1 Säkeklä wäkata ska irä Cristo Jesús ale sä kseka wa irä sä dulecha̱wa̱ wa irä ktei wabiketsäkksa̱ wäkata ska irä, ijuermi ki̱ka, idämiwa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye ki̱ka, yie ba pake 2 kte wapaktäk tkenawa̱ del, bä wä tso̱ ra iräle ka bä wä kuna ra iräle. Jekäi ditsä paruö, iuño, itäkiwo̱; je wo̱ del ka dokole ta yile tsa̱na ijewa ia̱. 3 Ka irä jiye kuna ta, ike̱i dämiwa̱ sa pauta̱nake̱ ji bäi wà ka ssäklä ji̱a ijewa wa̱. Ata ipablowe̱mika̱ ji ssëte ki̱ka ijewa te sa paktäk wa tapawe̱mi ipaktäk ji tkerke̱ iwakwa ja̱mi je wà. 4 Jekäi iñabalabutsämi ji rä iyina si̱ yika, minakmi kje ka̱pake ka wata ja̱mi. 5 Ata ba se̱no je̱r ki̱i̱ del, weikane katablö, ma shka̱blö kte baa bata shäk ye. Ji kja̱nei we̱ke̱ ba te wawo̱ kalabe. 6 Iwa rä yëwa̱ yis tkerju̱ mar kja ji tkenakju̱ Säkeklä wäna käi, ike̱i dewa̱ yis minakläju̱. 7 Jekäi yis ñakpa e̱ná ñakpe bäi wa. Yis tu̱na e̱ná tu̱ne ska. Ji biketse etkabä wawá̱ yie ka jalewa̱ ta. 8 Je ne ki̱ka yis ia̱ ji wämo coronaí tso̱ blele e̱ná. Je me̱mi Säkekewa sä ktei wabiketsäkksa̱ wämo te yis ia̱ je díaí dewa̱ ra; ka yis ebä ia̱ kuna, ata biköle yi ja̱mi ijuermini tkerke̱ pjoo jewa ia̱ ñaebä. 9 Bä kute yis su̱ak mane mane ka wätkele ta. 10 Ka irä jiye kuna ta, Demas te yis jawa̱ta̱na, ije wäbatsa jí ke̱i ska ji tso̱ wà ki̱ka. Jekäi imineju̱ Tesalónica ska; Crescente mineju̱ Galacia ska; Tito mineju̱ Dalmacia ska. 11 Lucas ebä ne katke ji̱a yis da rä. Ata ba ku̱ Marcos kiö tso̱té ba ra, je rä kianak yis tsa̱tkäk ikja̱nei wa̱k ki̱ka. 12 Yie Tíquico patkami Éfeso ska. 13 Mika̱ bä bitäju̱ ra, ba te yis je̱k ki̱ shönak ju̱ata̱na Troas ska, Carpo ju ska je tse̱té 'sia̱. Ñakäi ba te yis äyë butäle wa jeté 'sia̱, bäi si̱ ra yöle bewak kjuä ki̱ka wa. 14 Alejandro, ale cobre yaka wà jile yuäk, te jile yakei wá̱ ta̱i yis ukä ja̱mi. Je ki̱ka Säkekewa te ije tju̱emi ite ji wá̱ ja̱mi. 15 Je yika ma se̱no je̱r ki̱i̱, je te ta̱i saje wa ktä wätkewa̱ ki̱ka. 16 Säkätä yis je̱k wetsa ra, yi a̱ni wa̱ ka yis tsa̱tkene kuna; ata kalabe te yis jawa̱. Ata ke je nui ja̱noka̱pa ijewa ki̱ka. 17 Ata Säkekewa te yis wapeblaña. Jekäi ite yis ia̱ täkili ma̱ je wà yis wa̱ je ktei wapaktäklä kalabe, biköle ka Judío kuna wa wa̱ issäklä. Jekäi yis bakanaksa̱ yis na̱me̱i kà ja̱r yika. 18 Säkekewa te yis wetsemiksa̱ ji yakei biköle o̱rke̱ yika; ije te yis tsa̱tkemi däkmi ka̱jöir igobiernoí ska. Ije oloi kanoka̱pa sa̱ ke̱i etkä etkä jekjeyemi. Amén. 19 Ba te Prisca irä Aquila irä Onesíforo ju ska tso̱ wa irä jewa ia̱ ishe yie ichakami jela. 20 Erasto a̱ta̱na Corinto ska; yis te Trófimo ju̱ata̱na duë ta Mileto ska. 21 Bä kute pjoo yis su̱ak ka ka̱tse̱l ke̱i tkerwa̱ba yika. Eubulo irä, Pudente irä, Lino irä, Claudia irä, jewa te ba chakami, ñaebä sa el wa biköle te ba chakami. 22 Säkekewa ku̱ ba tsa̱tköpa ba je̱rikä ska. Je̱r bäi yinopa bas ia̱.

Tito 1

1 Pablo Säkeklä kjanaklä, ñakäi Jesucristo ktei bata shäk, je rä je wà Säkeklä wa̱ kolole wa wa̱ ji biketsäklä etkabä, ñakäi ijewa je̱r ko̱naklä ji rä iyina si̱ ia̱ ji wämo ja̱mi, 2 ijewa wa̱ se̱ne jekjeye ki̱ssäklä. Säkeklä ka ka̱yuäk kuna, kabla je ma̱k sa̱ ke̱i bakle biköle yikaba. 3 Jekäi ike̱i dewa̱ ra, ite iktä kjasha yis te sa pakta wà. Je me̱le yis ia̱ rä Säkeklä Sa̱tsa̱tkäkksa̱ te yis paka je wapaktäk ra. 4 Je te jí äyë yue mar ba Tito yis yaba si̱, sä rä ji biketsäk etkabä ki̱ka je ia̱. Säkeklä Sa Ká irä, Sa̱tsa̱tkäkksa̱ Cristo Jesús irä, je̱r bäi shöpa ba ia̱, ijewa ku̱ ba je̱r ssëwo̱pa baa. 5 Yis te ba ju̱ata̱na Creta ska rä ba wa̱ ji sher ji̱a parunak je paruäklä, ñakäi ba wa̱ sä wäkiri wa kukäklä jukläyäkä etkä etkä ska, jishtä yis te ba paka iwa̱k käi. 6 Sä wäkiri kiana rä ka palei ta, se̱naklä ta eklabä. Iyabala kiana rä chatkelewa̱ bäi, ka palei ta shi̱ana ji wa̱k ka wätkelewa̱ ta käi, ka sä ktä ssäk kuna käi. 7 Jekäi sä wäsikewa̱k rä Säkeklä ji wakja̱neiwa̱k ki̱ka je kiana rä ka palei ta, ka je̱k ssäk kuna tu̱leka̱ käi, ka kju̱atkäk kuna tjabana käi, ka se̱nak kuna di yëë käi, ka ñakpäk kuna käi, ka wäbätsäk kuna sä wäyuäk jile wà sa̱ ia̱ inaklä däkläksa̱pa wà käi. 8 Ata ikiana rä sä kiäkwa̱ je̱r baa wà käi, wäbätsäk ji bäi ebä wà käi, ji wa̱k tsa̱na käi, ji wa̱k bulee käi, se̱nak wämo käi, je̱k wätkewa̱k ji ska käi, 9 kte bulee kukäkwa̱ därërë, jishtä sa pautäle käi, je wà iwa̱ sa̱ je̱rike täkiwa̱klä kte bäi ka duëi ta wapakte wà, ñakäi iwa̱ kte wätkewa̱k wa kukäklä. 10 Ka irä jiye kuna ta, ka sä ktä ssäk kuna wa, ji ka wata pakäk wa, sä wäyuäk wa tso̱ ta̱i, bäi si̱ ra sa pakäk tene shkiri wa̱k wa rä jeshtä wa. 11 Jewa kiana rä kjä pakolonakwa̱. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te inaklä bata ki̱ka ji ka kiar wapauta̱nak je ebä wapakteke̱. Je wà ite ju etkä ju etkä wakwa kalabe yakei tewe̱ke̱. 12 Creta wa wakwa ka̱pakäk ekla wa̱ iyile: “Creta wa rä del ka̱yuelbi wa ebä, bewak yakei wa ebä, yäkelbi ka̱nilbi wa ebä.” 13 Je yile rä iyina si̱. Je ne ki̱ka ijewa uño därërë, ijewa kjäklä bäi ji biketse etkabä ja̱mi, 14 ka iwa̱ kje Judío wa ka̱pake ssäklä kuna, ka iwa̱ ditsä ñabutsäle tulämi ji rä iyina si̱ yika jewa te sa pake ji wa̱k je ssäklä kuna. 15 Sä sikii wa ia̱ ra ji biköle rä sikii, ata sa yakei telecha̱wa̱ wa ia̱ ra, sä ka ji biketsäk etkabä kuna wa ia̱ ra, ka ji a̱ni kuna sikina, je rä ijewa rä ialewa̱ ije̱rike ska ñá ye ki̱ka, ka jewa ia̱ ji ssër ta ji̱a ki̱ka. 16 Jewa te ishe iwa̱ Säkeklä ju̱ñer ni, ata ijewa te ji we̱ke̱ wà ka ijuer ta iyina irä. Ijewa rä dokona, ka kte ssäk kuna, ka deleksa̱ kuna bäi ji biköle bäi we̱ ska.

Tito 2

1 Ata ba ktö rä ji rä sa paktäklä bäi wà. 2 Jekäi säkekewa shtä wa kiana rä ji wa̱k tsa̱na käi, se̱nak dälätsalewa̱ ditsä wa̱ käi, ka̱biketsäk tsa̱na käi, chatkäkwa̱ ji biketsäk etkabä bäi käi, ñashka̱li̱bläk käi, ji katabläk käi. 3 Je su̱ta sa̱nu̱le nu̱le wa shtä wa kiana se̱nak rä tsa̱na Säkeklä dälätsäk, ka sa̱ ki̱yuäk kuna, ka vino yäk kuna ta̱i, ata sa paktäk ji bäi wà. 4 Je rä ijewa wa̱ alaklä wa paktäklä ise̱naklä wa irä iyabala irä shka̱li̱bläk, 5 ji wa̱k tsa̱na, se̱nak sikii, ñakäi jile wa̱k ju ska, ji wa̱k bäi, ñajäkcha̱wa̱ ise̱nakläí wa yika. Je rä ka Säkeklä ktä yinaklä kuna. 6 Je su̱ta dulaklei wa pakö se̱nak tsa̱na. 7 Ji biköle ska ba ku̱ ji bäi wo̱ mablenak sa̱ wa̱ käi, sa pakte ska ji yina si̱ wà käi, dälätsalewa̱ käi, 8 kte bäi wà käi, ka yile ta jini. Je rä ka sä ktä kiäkwa̱ kuna wa äinacha̱kläwa̱, ka iwa̱ sä shäklä ji a̱ni ki̱ yakei. 9 Kjanaklä wa kiana rä je̱k jäkwa̱ iblui wa yika ji biköle ska, ji wa̱k iwa̱ iblui ssëwa̱klä bäi, ka ikúkäk kuna ikjäbata ja̱mi, 10 ka ji jakibläk kuna, ata ji biköle wa̱k bäi tsa̱na. Je rä ji biköle wà ijewa wa̱ Säkeklä Sa̱tsa̱tkäkksa̱ ktei wapautäle je kjashäklä baa si̱ irä. 11 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä je̱r bäi shäke̱ sa̱ tsa̱tkäkksa̱ je juena sä biköle wäna. 12 Je te sa̱ je̱r ku̱e ji shi̱ana käi, ka̱jiska ji yakei tkerke̱ sa̱ ja̱mi käi je jäkwa̱, sa̱ se̱naklä jí ke̱i ska ra tsa̱na, wämo, bulee, 13 jí sa te ji baa ki̱ssënak, saje wa Kekläí kibiwa̱ si̱ Sa̱tsa̱tkäkksa̱ Jesucristo juermi oloi ta ta̱i je ki̱ssëke̱ dälei ja̱mi. 14 Je je̱k ju̱aksa̱ saje wa ki̱ka, sä bäkäkksa̱ ji we̱ ka̱wei ukä ja̱mi biköle yika, ñakäi sä siki tewa̱k iwakei ia̱ wa ye, je̱r ssënak ji bäi ebä wa̱k pjoo. 15 Je kte wapakö, je waje̱rtäkiwo̱, je wau̱ño ka̱wei biköle ta. Ke ma je̱k ma̱k dokoitsanak yi a̱ni wa̱.

Tito 3

1 Ba ku̱ ijewa je̱r ja̱wo̱ ñajäkcha̱wa̱ sa̱ tsa̱ku̱i wa yika, ka̱wei ta wa yika ijewa ktä ssäk, ssële ta ji biköle wa̱k bäi, 2 ka sä shäk kuna yakei, ka kju̱atkäk kuna, se̱nak je̱r baa, ji biköle ska se̱nak ñajalecha̱wa̱ ditsä biköle ra. 3 Ka irä jiye kuna ta, jekäi ñaebä saje wa bakle rä ka ka̱biketsäk ta kuna, ka sä ktä ssäk kuna, wäyölecha̱wa̱, kololecha̱wa̱ ji tkerke̱ sa̱ ja̱mi wa̱, ji wà sä wäbätsäke̱ saka saka wa̱ ikjanaklä ye, sa kjami rä ji we̱ wäsi̱wa sha̱na, sa̱ je̱r ki̱ sa saka iar ijile ki̱ sha̱na, dokoitsalewa̱, ka sa̱ ki̱ ñakiar a̱mi ji̱a a̱mi ji̱a. 4 Ata mika̱ Säkeklä Sa̱tsa̱tkäkksa̱ je̱r dä bäi, je wa̱ sa̱ shka̱l, kjayina sa̱ ia̱ ra, 5 ije te sa̱ tsa̱tkaksa̱. Ka je rä sa wakwa te ji wá̱ wämo ki̱ka kuna, ata ije rä je̱r bäi shäk ki̱ka, sa̱ ko̱nani spa̱na sa pasuka̱naju̱mi oloi ja̱mi, ñakäi Wikblu Sikina te sa̱ spa̱na tewa̱ oloi ja̱mi. 6 Je tkaju̱até ite shka̱ja̱ si̱ saje wa ki̱ka, Jesucristo Sa̱tsa̱tkäkksa̱ oloi ja̱mi. 7 Je rä sa wabiketsanakläksa̱ wämo ije̱r bäi shä oloi ja̱mi, sä däkläwa̱ däli ukä kukäk wa ye, se̱ne jekjeye ki̱ssënak je kukäkläwa̱ sa̱ wa̱. 8 Je kte rä bulee, ki̱ka yis ki̱ ba shena ijewa paktäk je wà tkelewa̱ därërë, je rä Säkeklä biketsäk wa ssënaklä ji bäi ebä wa̱k. Je rä bäi ebä kianak ditsä biköle ia̱. 9 Ata ma je̱k butsöksa̱ ji ka wata pake sa̱ ñawätji̱wa̱klä shtä yika, sa bakle mikle wa kie yöle tso̱ pake yika, sa̱ ñakju̱atkewa̱ke̱ sa̱ ñaktewa̱ke̱ ka̱wei bata ki̱ka je yika. Je rä ka wata, ka kiar ji a̱ni ye ki̱ka. 10 Yi te sa bala butseke̱ ra, je paruö ba ku̱ etaba kicha botäbä kicha. Jeska ra iju̱oksa̱, 11 ba wa̱ iju̱ñer je shtä rä yakei telewa̱, je te rä ji yakei wakbleke̱ ki̱ka. Je wakei rä je̱k ktei wabiketsaleksa̱ buka̱nak. 12 Mika̱ yie Artemas iräle Tíquico iräle patka demi bä wäki̱ ra, bä bitä pjoo yis wäki̱ Nicópolis ska. Ka irä jiye kuna ta, yis te ibiketsa ka̱tse̱l ke̱i ki̱ssäk jeska ki̱ka. 13 Ba ku̱ Zenas sä ktei shäk ka̱wei ta wa ia̱ irä Apolos irä tsa̱tkö pjowa̱ jile wà, ijewa shkäklä, ka ji a̱ni shenaklä ji̱a iki̱ka. 14 Saje cha wa kiana rä dulanak ji wa̱k bäi, yi ki̱ ji sherke̱ pjoo jewa tsa̱tkäklä iwa̱, ka ijewa ianakläwa̱ kuna ka ji me̱le ta käi. 15 Yis da tso̱ wa biköle te ba chakami. Sa̱ shka̱li̱bläk ijewa rä ji biketsäk etkabä ki̱ka, jewa chakami yie. Je̱r bäi yinopa bas biköle ia̱.

Filemón 1

1 Pablo wätelewa̱ Cristo Jesús ki̱ka, je te sä el Timoteo ra ñara jí yue mar ba Filemón sá wa̱ shka̱ta, shka̱bläkña sá ra je ia̱, 2 ñakäi sä kuta Apia ia̱, Arquipo sa̱ tsa̱tkäk kju̱atkäkña sa ra je ia̱, ñakäi tapanak ba ju ska wa ia̱. 3 Säkeklä Sa Ká irä, Säkekewa Jesucristo irä, je̱r bäi shöpa bas ia̱, jewa ku̱ bas je̱r ssëwo̱pa baa. 4 Yis te ba ktei sheke̱ ka̱kie na ra, yie wekte sheke̱ del yis Kekläí ia̱. 5 Ka irä maikäi kuna ta, yie ipalei ssa ba te Säkekewa Jesús shka̱li̱bleke̱, ibiketseke̱, ñakäi ba wa̱ sä sikii wa biköle shka̱l. 6 Yis ka̱kiäke̱ ba ki̱, je rä ba rä ji biketsäk etkabä sá raña je wawa̱klä ba wa̱, ma je̱r ku̱a ji bäi biköle tso̱ bas wa̱ Cristo ia̱ je te ki̱ka. 7 Yis ssëna a̱naa si̱, yis je̱r pabla ba wa̱ sa̱ shka̱l te. Ka irä jiye kuna ta, el dikä, sä sikii wa je̱r ssëwa̱ni bäi ba te ki̱ka. 8 Jekäi yis ia̱ ka̱wä tso̱ Cristo ja̱mi ba pakäk ji kiana o̱nak wa̱k, 9 jeiräta, wë yis kjar ba ra sa̱ ñashka̱l ki̱ka. Jekäi yis Pablo säkibii kja, ata ñaebä wätelewa̱ Cristo Jesús ki̱ka, 10 je te yis yaba Onésimo ale yis wa̱ wätsikile yis wätelewa̱ ska, je ktei she mar ba ia̱. 11 Mikle ije bakle ra ka ikiar bäi ba ia̱. Ata jira ije kiarke̱ bäi, ba ia̱ irä yis ia̱ irä. 12 Jekäi yie ipatke marni ba ia̱, ata yis wa̱ ishka̱l dä e̱e̱na. 13 Jekäi yis ssëna ikukäkwa̱ yis da, iwa̱ yis tsa̱tkäklä ba säkei ye jí yis wäter kate kte baa ki̱ka jeska. 14 Ata ka yis je̱r kine ije kukäk ka ka̱ kile kuna ba ia̱ käi. Je rä ka ba je̱r bäi shäklä patkele täkili wà kuna, ata je̱r wà. 15 Watalé itu̱nami ba yika berbena bala ta rä, je rä idäkläwa̱ni ba ia̱ jekjeye, 16 ka däkwa̱ni ba kjanaklä ye kuna, ata ba kjanaklä wa tsa̱ta, je rä idäkläwa̱ bä el ma wa̱ shka̱ta ye. Yis wakei ia̱ ije rä jekäi, ata bäiwa̱ si̱ ba ia̱ ra, iyaka ska irä Säkekewa ja̱mi ska irä. 17 Jekäi ikuna ba te yis biketse sä rä etka yebä ra, jera ije kiöwa̱ jishtä yis käi. 18 Ikuna ite ji wakbla bä ukä ja̱mi räle, ije rä nui ta ba ia̱ räle, jera we yis ebä ñanewo̱ je ki̱. 19 Yis Pablo te jí yue yis wakei jula wà, yis te je tju̱emi. Ata bäi si̱ ra, ba ne rä nui ta yis ia̱ rä. 20 Jekäi irä el dikä, yis ia̱ ji wo̱pa Säkekewa ja̱mi; yis je̱r täkiwo̱ Cristo ja̱mi. 21 Yie ibiketse iyina si̱ ba te yis ktä ssëmi. Je ne ki̱ka yie jí yuami ba ia̱, yis wa̱ iju̱ñer ba te iwe̱mi ki̱ta yie isha tsa̱ta. 22 Yie ba pakeke̱ ka̱ yuläk yis se̱naklä. Ka irä jiye kuna ta, yie ibiketse bas ka̱kiäke̱ ki̱ka yis dämiksa̱ni bas ia̱. 23 Epafras, yis da wätelewa̱ña Cristo Jesús ki̱ka te ba chakami. 24 Yis da shka̱bläkña Marcos irä Aristarco irä Demas irä, Lucas irä te ba chakami. 25 Säkekewa Jesucristo je̱r bäi shöpa bas jerikä ska.

Hebreos 1

1 Ka̱mikle Säkeklä utäle sä kalí wa ra, jile bata shäk wa oloi ja̱mi ka̱raa, ji wá̱ ite saka saka wà. 2 Ata jí sa̱ ke̱i bata je kje ra, ikta sa ra iyaba oloi ja̱mi. Je ne kuka ite ji biköle kukäkwa̱ däli ukä ye rä, je ne oloi ja̱mi ji biköle yuaksa̱ ite rä. 3 Ije ne rä ioloi wäñirke̱ rä, ije rä jishtä iwakei rä käi je su̱ta. Je te ji biköle wäkukete iwakei ktä täkili wà. Jekäi ite saje wa wa̱ ji yakei wakblele siki tewa̱ e̱ná ra, ije̱tkawa̱ ka̱sha̱ka ale oloi bakleka̱ju̱ je jula wämo kja̱ne. 4 Je dewa̱ bakleka̱ju̱ ángel wa tsa̱ta, je su̱ta ije ia̱ kie me̱na rä bäi si̱ ijewa ia̱ kie me̱na tsa̱ta. 5 Ka irä maikäi kuna ta, ¿mane ángel wa ia̱ Säkeklä wa̱ iyile: “Ba ne rä yis yaba rä, jir yis ne te ba wätsikiwa̱ rä.” Ñakäi: “Yis dämiwa̱ ije ia̱ iKá ye, ije dämiwa̱ yis ia̱ yis yaba ye” ni rä na? A̱ni. 6 Ñakäi ite iyaba säkätä patke mar ka̱jiska ra, ite ishe rä: “Säkeklä ángel í wa biköle ku̱ ije oloitsö.” 7 Ite iángel wa she rä: “Iángel í wa iawe̱ ite si̱wa̱ ye, ikja̱nei wa̱k wa iawe̱ ite yökö wäkaleka̱ ye.” 8 Ata ite iyaba she rä: “Säkeklä, ba je̱tkelewa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye je marämi rä sa̱ ke̱i etkä etkä jekjeyemi, ba kjëklik, ba wa̱ sä wäsikewa̱klä sa̱ tsa̱ku̱i ye, je rä ji wämo kjëklik í. 9 Ba wäbatsa ji wämo wà, ñakäi ba te ji ka ka̱wei ja̱mi kuna dokoitsa. Je ne ki̱ka Säkeklä, ba Kekläí te ssëne a̱naa tkaju̱até ma ki̱ aceite ye ba wapebläk wa tsa̱ta.” 10 Ñakäi: “Säkekewa, säkätä ra ba ne te ishäkä ñak wäkukäk tkawa̱ rä. Ñakäi ka̱jöir etkä etkä rä yöle ba wakei jula wà. 11 Jewa weikarmiwa̱, ata ba a̱ta̱nami del. Jewa biköle kërcha̱miwa̱ jishtä sua käi. 12 Je butremiwa̱ ba te, jishtä sa̱ je̱k ki̱ shönak käi. Je biköle manermiksa̱ paiklä manewe̱ käi. Ata ba ka manenakksa̱. Ba año ka e̱nakwa̱.” 13 ¿Mane iángel wa ia̱ iwa̱ iyile: “Ma je̱tköwa̱ yis jula wämo kja̱ne bikökje yie ba bolki wa tulacha̱wa̱ bä klä tkäkläka̱ iki̱ka kje” ni rä na? A̱ni. 14 ¿Ka irä ángel wa biköle rä wikblu ji kja̱nei wa̱k wa, patkele mane wa ia̱ tsa̱tkeneksa̱ rä däkksa̱ däli ukä ye, jewa tsa̱tkäk kuna na?

Hebreos 2

1 Je ne ki̱ka sa kiana ji ssële sa̱ wa̱ je ssäk ki̱ta tsa̱na si̱ ka sa̱ wa̱ ijäkläwa̱ kuna. 2 Ka irä jiye kuna ta, ikuna ji yina ángel wa oloi ja̱mi je rä o̱nak pjoo ra, ñakäi biköle je ukä ja̱mi ji wa̱k wa käi, ka je ssäk kuna wa käi, jewa buka̱na bulee je ja̱mi ra, 3 ¿maikäi sä kjämi shiri ikuna saje wa te jí tsa̱tkeneksa̱ baa weikawa̱ ra na? Je tsa̱tkeneksa̱ rä bata yile Säkekewa wa̱ säkätä, je ki̱shani sa̱ ia̱ issäk wa te. 4 Jekäi Säkeklä te je ktei shaña ijewa ra, ji o̱le ijuenaklä ye wà, ji ka su̱le sa̱ wa̱ wà, jile saka saka o̱le täkii wà, ji bala pa̱le Wikblu Sikina wa̱ ije ki̱ ishena ja̱mi käi. 5 Jekäi ka Säkeklä wa̱ ángel wa kolone kuna sa̱ ke̱i datse̱ ji̱a, ale sa̱ wa̱ pakanak, je ke̱i ska sa patkäk ye. 6 Ata etka iyöle ska yilé wa̱ iktei yile te ishe: “¿Jibä ditsä rä, ba je̱r ja̱naklä ijewa ska rä na? ¿Jibä ditsä yäbei rä, ba wa̱ ijewa biketsäklä rä na? 7 Elkje bala ta ba te ijewa iawa̱wa̱ ángel wa katäbäka, Ji baa wà, ikjeishe wà, ba te ijewa oloi kaka̱ icorona ye. 8 Ba te ji biköle yatacha̱wa̱ ijewa klä niki̱ka.” Jekäi ji kalabe yatacha̱wa̱ ite ijewa katäbäka ra, ka ji a̱ni ju̱neta̱na iwa̱ ka yatälewa̱ kuna ijewa katäbäka käi. Ata jira sa te isu̱a ka ji biköle kunaba yatälecha̱wa̱ ijewa katäbäka. 9 Jeiräta sa te Jesús, elkje bala ta ialewa̱ ángel wa katäbäka, je su̱ani sa te ji baa wà, ikjeishe wà oloi kaleka̱ icorona ye, ite duewa̱ shka̱l ssa ki̱ka. Je rä Säkeklä je̱r bäi sha sa̱ ia̱ iwa̱ duewa̱ shka̱l ssäklä sä biköle ki̱ka. 10 Jekäi yi ia̱ ji biköle rä, ñakäi yi oloi ja̱mi ji biköle tso̱ rä, je ia̱ ra bäi rä tsa̱tkeneksa̱ biketsäkksa̱ iyabala ia̱ wakei paruäkksa̱ bulee weikane wà, iwa̱ yabala chu̱li̱i̱ wäsikäklämi oloi kanakka̱. 11 Ka irä maikäi kuna ta, sä siki tewa̱k irä sä siki tele wa irä, biköle bitele rä eklabä ska. Je ki̱ka ka ije äinak jewa kiäk iel wa ni. 12 Je te ishe: “Yie ba kie bata shemi yis el wa ia̱. Yie ba ksetsemi sa tapar tso̱ ska.” 13 Ietkä ska ite ishe: “Yis je̱r blämiwa̱ ijebä ja̱mi.” Ñakäi ite ishe: “Yis irä yis ia̱ yabala me̱le Säkeklä wa̱ irä su̱o.” 14 Jekäi jishtä je yabala rä yaka ta pi ta, je su̱ta ije dewa̱ña jekäi ñaebä. Je rä duewa̱ oloi ja̱mi iwa̱ ale täki ta sä weikäk duewa̱ wà je weikäkläwa̱, je rä be tsa̱ku̱i, 15 ñakäi kololecha̱wa̱ suane wa̱ ikjanaklä ye suane duewa̱ yika wa̱ bikö ise̱rke̱ käi, je yika iwa̱ jewa bäkäkläksa̱. 16 Iwa rä ka iwa̱ ángel wa kolone tsa̱tkenak kuna, ata ite rä Abraham batala ne kuka tsa̱tkenak. 17 Je ki̱ka ije ka̱wä ta däkwa̱ iel wa käi ji biköle ska, idäkläwa̱ chui tsa̱ku̱i ye, je̱r ja̱mi sä dälänak shtä käi, ji rä o̱nak Säkeklä ia̱ wa̱k bäi. Je rä iwa̱ ji yakei wakblele sa̱ wa̱ je nui tsa̱tju̱a ju̱aklämi. 18 Jekäi sa̱ je̱r ki̱we̱ ji yakei te je shka̱l ssa ije wakei te, je ki̱ka ije rä täki ta sa̱ je̱r ki̱we̱ke̱ ji yakei te jewa tsa̱tkäk.

Hebreos 3

1 Je ki̱ka el wa sikii wa kileña ka̱jöir ska, bas ku̱ Jesús, ale kte baa bata shäk, ji yinak sa̱ wa̱ je chuií, jishtä ije rä je biketsö. 2 Ije rä ji wa̱k bulee ikukäk ia̱, jishtä Moisés wa̱ io̱le Säkeklä ju kalabe sha̱na käi. 3 Ata Jesús dä oloi bakleka̱ Moisés tsa̱ta, jishtä ju yuäk rä oloi bakleka̱ ju yöle iwa̱ tsa̱ta käi. 4 Iwa rä ju biköle rä yuäk ta, ata ji biköle yuäkksa̱ rä Säkeklä. 5 Jekäi Moisés bakle rä Säkeklä ju biköle kja̱nei wa̱k bäi kjanaklä ye. Je rä maiskale ji yirmi ji̱a ktei shäklä iwa̱. 6 Ata Cristo rä ije ju ju̱ñak bäi sa yaba käi. Je ju rä saje wa, ikuna ji biketsanak sa̱ wa̱, ji ki̱ssënak sa̱ wa̱ sa̱ je̱k ssäklä je kukawa̱ ji̱a sä te ra. 7 Je ne ki̱ka jishtä Wikblu Sikina te ishe käi: “Jir bas te iktäke̱ ssa ra, 8 ke bas je̱r doloi tiawa̱ jishtä ijewa käi, ale ijewa te yis wätji̱wa̱, ijewa te yis mabla su̱a ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska ra käi. 9 Mai bas ká wa te yis mabla su̱a ta̱i irä, ijewa te yie ji wá̱ cuarenta año bala na su̱a irä ska. 10 Je ne kju̱ei yis kju̱atkawa̱ je sa bakle wa ra. Jera yie isha: ‘Del ijewa shirir dami ije̱r ska. Ka ijewa je̱r ko̱ne yis ña̱le̱i ia̱.’ 11 Jekäi yis kju̱atkawa̱ te isha etkabä: ‘Mik a̱ni ka ijewa kjäkwa̱ yis wa̱ je̱räklä tso̱ ska.’ ” 12 El wa, bas se̱no tsa̱na bas mane a̱ni ka je̱r yakei tenakläwa̱ ñabutsäkksa̱ Säkeklä kseka yika ka ibiketsäk kuna ji̱a käi. 13 Ata bas ñaje̱rtäkiwo̱ buliri buliri, iyir dami ji̱a “jir” ni dälei ja̱mi, ka bas mane a̱ni je̱r doloi tenaklä ji yakei te sä wäyue ki̱ka. 14 Ka irä jiye kuna ta, sä rä delewa̱ña Cristo ja̱mi, ikuna ji biketsanak sa̱ wa̱ säkätä kukawa̱ ji̱a sa te marä ibataje si̱ ra. 15 Jekäi ite she rä: “Jir iktäke̱ ssa bas te ra, ke bas je̱r doloi tiawa̱, jishtä ijewa käi, ale ijewa te yis wätji̱wa̱ ra.” 16 ¿Mane wa te Säkeklä ktä ssa kjepa ite iwätji̱wa̱ ni rä na? ¿Ka je rä ale mineleksa̱julu Egipto ska Moisés oloi ja̱mi kuna na? 17 ¿Mane wa ra ikju̱atkawa̱ cuarenta año bala na rä na? ¿Ka je rä ale ji yakei wakbläk wa, ale nu̱lda jololeta̱na ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska wa ra na? 18 ¿Mane wa ia̱ Säkeklä kabla etkabä ka ijewa kjäkwa̱ iwa̱ je̱räklä tso̱ ska ni rä na? ¿Ka je rä ale ka iktä dälätsäk kuna wa ia̱ na? 19 Jekäi sa̱ je̱r ku̱a ite ka ijewa baka̱newa̱, je rä ka ijewa wa̱ iktä kolone iyina si̱ ye ki̱ka.

Hebreos 4

1 Ikablele sä kiäkwa̱ ije wa̱ je̱räklä tso̱ ska je rami ji̱a ra, bas suano iö bas sha̱ manele a̱ta̱nakta̱na ka däkmi kuna käi. 2 Ka irä jiye kuna ta, je kte baa rä yile saje wa ia̱ jishtä ijewa ia̱ iyile käi, ata ji yina ijewa ia̱ ssa ite ka wadeneksa̱pa ijewa ia̱, je rä ka ijewa ñawäjienewa̱ña ji biketsäk etkabä kte kukäk wa ra ki̱ka. 3 Ata saje je kukäk wa, jewa je kjäke̱wa̱ je je̱räklä ska, jishtä iwa̱ iyile käi: “Yis kju̱atkawa̱ te isha etkabä: ‘Mik a̱ni ka ijewa kjäkwa̱ yis wa̱ je̱räklä tso̱ ska.’ ” Jeiräta ije shka̱ble biköle je rä e̱le e̱ná ka̱ biköle yöleksa̱ ke̱i kje. 4 Ka irä maikäi kuna ta, ka̱ däke̱ka̱ siete día ra, je rä yile iwa̱ maile: “Säkeklä te ishka̱ble biköle je̱retsawa̱, ka̱ deka̱ siete día ra.” 5 Ite je ebä shani: “Mik a̱ni ka ijewa kjäkwa̱ yis wa̱ je̱räklä tso̱ ska.” 6 Jeiräta manele sher ji̱a kjäkwa̱ jeska, ata mane ia̱ kte baa bata yina säkätäba jewa ka baka̱newa̱ jeska, je rä ka ijewa ñajanewa̱ iktä ssäk kju̱ei. 7 Je kju̱ei etäbä kicha Säkeklä te día etkä shani: “Jir” ni, je̱naapa David wa̱ iyile oloi ja̱mi, jishtä sa te isha kja käi: “Jir iktäke̱ ssa bas te ra, ke bas je̱r doloi tiacha̱wa̱.” 8 Iwa rä Josué ku̱ je̱räklä mo̱pa ijewa ia̱ ra, je ukä ska ka Säkeklä wa̱ día saka yineni. 9 Je ki̱ka Säkeklä cha wa ia̱ etka sábado je̱räkläí tso̱ ji̱a. 10 Ka irä jiye kuna ta, yi kjawa̱ Säkeklä wa̱ je̱räklä tso̱ ska ra, je te rä ishka̱ble ne je̱retseke̱, jishtä Säkeklä cha je̱retsa käi. 11 Je ne ki̱ka sä chichano sä kjäkläwa̱ je je̱räklä ska, ka yi a̱ni ianacha̱kläwa̱ kuna jishtä ijewa käi ka iktä ssäk kuna. 12 Ka irä jiye kuna ta, Säkeklä ktä rä kseka, täkili ta, kayale espada ka ta boktaka biköle tsa̱ta, kjäkwa̱ sa̱ je̱rike, sä wikblu, ñakäi sä wäjienaklä, sä chichei ñe̱i bala tiäkksa̱ kje. Je te sa̱ je̱r ska ji biketseke̱ sa te käi, ji sherke̱ sa̱ ki̱ käi, je su̱eraksa̱. 13 Ji yöleksa̱ ka kuna ka juenakwa̱ ije wäna käi. Ata ji biköle tso̱ rä ki̱tse̱leju̱mi atjä, ale yi ia̱ sä rä je̱k shäkka̱ je wakei wäna. 14 Sä rä chui tsa̱ku̱i ta bäi si̱, bakleka̱ ka̱jöir etkä etkä ektaka. Je rä Jesús Säkeklä yaba. Je ki̱ka ji ktei yinak sa̱ wa̱ kuköwa̱ sa̱ ku̱ därërë. 15 Ka irä jiye kuna ta, ka sa̱ wa̱ chui tsa̱ku̱i kuna ka iia̱ sä rä ja̱lmalecha̱wa̱ ssër kuna käi. Ata ije rä je̱r kile su̱le ji biköle wà saje wa käi ñaebä, ata ka ije wa̱ ji yakei wakblene kuna. 16 Je ne ki̱ka sa̱ ñasiköwa̱ ka suale ta ije̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye je̱r bäi shäk ska. Je rä ije̱r ja̱mi sä dälänakläwa̱, ñakäi ije̱r bäi shäklä sa̱ tsa̱tkäk ji sherke̱ wäsaka ra.

Hebreos 5

1 Jekäi chui tsa̱ku̱i wa biköle rä kolole ditsä sha̱na sa̱ tsa̱tkäk, ji rä o̱nak Säkeklä ia̱ wà, jile ma̱k irä bewak ma̱kka̱ sa̱ wa̱ ji yakei wakblele ki̱ka irä. 2 Iwakwa rä ja̱lmalecha̱wa̱ ka täkili ta ki̱ka, ijewa ia̱ sä ka wa̱ ji ju̱ñer wa, sä shirilecha̱wa̱ wa tsa̱tkermi je̱r bäi wà. 3 Ijewa rä ja̱lmalewa̱ kju̱ei ika̱wä ta jile ma̱kka̱ iwakwa wa̱ ji yakei wakblele ki̱ka, jishtä ite ditsä ia̱ iwe̱ke̱ käi. 4 Yi a̱ni rä ka jekäi je̱k oloi käkka̱ kuna, ata yi rä kile Säkeklä wa̱ je ebä, jishtä Aarón bakle rä käi. 5 Je su̱ta Cristo wakei ka je̱k oloi kaneka̱ idäkläwa̱ chui tsa̱ku̱i ye kuna. Ata ije oloi käkka̱ rä ale ishäk iia̱: “Ba ne rä yis yaba rä, jir yis ne te ba wätsikiwa̱ rä.” 6 Jishtä ietkä ska ite ishe käi: “Ba rä chui jekjeyemi, jishtä Melquisedec käi.” 7 Cristo tso̱ ji̱a yaka ja̱mi ra, ije te Säkeklä payula, ika̱kia a̱le täkii wa, ji̱eleksa̱ wa, ale täki ta ije wetsäkksa̱ duewa̱ yika je ia̱. Jekäi je te iktä ssa ite idälätsawa̱ ki̱ka. 8 Ije rä iyaba, jeiräta ji shka̱l ssë wà idulana iktä ssäk. 9 Jekäi ije deksa̱ bulee ra, idewa̱ rä iktä dälätsäk wa biköle ia̱ tsa̱tkeneksa̱ jekjeye ma̱k ye. 10 Jekäi je tkelewa̱