1

1 Su tětạ-tětạ e kal᷊imonan dunia e niriadi, Hengetang e seng ene. Hengetang e kai ringangu Ruata, kụ Hengetang e mẹ̌sul᷊ung dingangu Ruata. 2 Dokeng su tětạe i Sie ringangu Ruata. 3 Kěbị e niriadi wọ'i Sie, ringangu wọu kěbị apang seng ene, tawẹu sarang sěmbaụ niriadi tạ i Sie. 4 Hengetang e kai simbul᷊u pẹ̌bawiahẹ̌, dingangu pẹ̌bawiahẹ̌ e měgẹ̌gěllịu tualagẹ̌ su taumata. 5 Tualagẹ̌ e sụsarang su kararěndung, dingangu kararěndung e tawe makawatạ e. 6 Narěntạe sěngkatau rarolohangu Ruata, arenge i Yohanes. 7 I sie riměnta měhabar'u tualagẹ̌ ene, tadeạu kěbị taumata e mangimang. 8 I sie sẹ̌sane wal᷊inewe tualagẹ̌ ene, kai i sie kětạbeng mělahabare. 9 Tualagẹ̌ tutune makạtualagẹ̌ kěbị taumata e, riměnta su dunia. 10 Hengetang ene su dunia, dunia e niriadi wọ'i Sie, kaiso dunia e tawe makakiral᷊a. 11 I Sie riměnta su soan'E sẹ̌sane, kaiso taumatan'E tawe něnarimạ i Sie. 12 Kaiso piạbe lai taumata kụ němpěnarimạ i Sie ringangu nangimang si Sie; i sire nionggotang'E hakẹ̌ makoạ anạ u Ruata, 13 kụ niwantelẹ̌ bal᷊inewe wọu taumata, u pẹ̌bawiahẹ̌ buhu e kai wọu anum Mawu e rarěntane. 14 Hengetang e seng nariadi taumata, kụ nẹ̌tanạ sutal᷊oarang kitẹ, dingangu i kitẹ seng nakasahidi kawawantug'E. Kawawantugẹ̌ ene seng nitarimạ'E tabidạu Ahus'i Amang mang sěmbaụ. Wọ'i Sie i kitẹ makasilo Ruata ringangu kakěndag'E si kitẹ. 15 I Yohanes diměnta kere sahidin'E, kụ i sie mělẹ̌habaru: "Seng i Sie ini e nạung takụ ipẹ̌paul᷊ị: I Sie sarung duměnta samurin iạ e, kai limembong kasěllahe wọu iạ, u kal᷊amonan iạ ene, i Sie seng těbe ene." 16 I Sie napenẹu kakěndagẹ̌; kụ tawẹ ědone, i Sie měngal᷊amatẹ̌ si kitẹ. 17 Torat'u Mawu e kai nitarimạ i kitẹ bọu i Musa. Arawe kakěndagẹ̌ dingangu kasasatian Duata e nilahẹ si Yesus Kristus. 18 Tawẹu nakasilo Mawu Ruata, sul᷊iun Ahusẹ̌ mang sěmbaụ, kụ mẹ̌sul᷊ung i Amang kụ kạsasěmbaụ dingang'E. Kai i Sie nělahẹu Ruata i Amang si kitẹ e. 19 Mangangawasang Yahudi su Yerusalem něndolohu manga imang dingangu taumatan Lewi apạkakoạ sol᷊ong anung Yohanes kụ iapakịbal᷊o si sie, "Kai i sai i kau?" 20 I Yohanes něngaku mal᷊ahẹ, "U iạ e wal᷊inewe Ratu Měnanal᷊amatẹ̌." 21 "Mạeng kerene, i kau kai i sai?" angkuěng i sire, "I Elia ngae?" "Bal᷊ine," angkuěng i Yohanes. "Nabi i kau e?" kakiwal᷊on sire kapia. "Bal᷊ine," angkuěnge. 22 "Mạeng kerene, pẹ̌berạe si kami měnsang i sai i kau, tadeạu i kami makawawawe sasimbange baug'i sire kụ dimoloh'i kami. Apạ e ipaul᷊ị u mạanun batangengu e?" 23 I Yohanes nẹ̌berạe u, "Seng iạ e ipẹ̌paul᷊ị u Nabi i Yesaya: 'Tau mạmohang su wanua l᷊inggi: Teneko daral᷊engangu Mawu.' " 24 Kal᷊awọu taumata apan niroloh'u tau Farisi e 25 nakiwal᷊o, "Kereu i kau wal᷊inewe Ratu Mananal᷊amatẹ̌, arau wal᷊inewe i Elia, arau wal᷊inewe lai nabi, kawe unụe i kau měnahani?" 26 I Yohanes simimbang, "Iạ e měnahani ringangu akẹ. Arawe su tal᷊oarang kamene ute kai piạ tau ta nikahěnganeng i kamene. 27 I Sie ruměnta samurin iạ e, kal᷊ingung měluka tal᷊ing sapatun'E e, iạ e tawe wotonge." 28 Kěbị ini e nariadi su Betania, su sěmbẹ̌kan daki wọu Sal᷊ụ u Yordan tampạ pěnẹ̌nahaniang i Yohanes. 29 Su sěngkariọěllone, i Yohanes nakasilọe Mawu Yesus dụděnta su anune. Tangu i Yohanes nẹ̌bera, "Kakělla ěndaị, Ahus'u Domban Duata nangěmmụ dosan dunia e. 30 Kai i Sie nạung takụ ipẹ̌paul᷊ịu sarung duměnta samurin iạ, kaiso kawe limembong kasěllahe wọu iạ, batụu těntal᷊ang iạ deng tawe nipěhanạe, i Sie seng těbe ene. 31 Kal᷊imonan ene, iạ e wẹ̌gan Sie e. Sěmbal᷊iau iạ diměnta měnahani ringangu akẹ tadeạu tau Israel e masingkạben Sie." 32 I Yohanes mal᷊aing nẹ̌sahidi u, "Iạ nakasilo Rohkẹ̌ u Ruata natěntung kere manụ paluma ěnaẹ bọu l᷊angị kụ dimorọ su pusig'E. 33 Tempo ene iạ bědawen bẹ̌ga i sai i Sie. Kaiso Ruata něndoloh'u iạ e apěnẹ̌nahaning akẹ e, kai seng nẹ̌bera si siạ, 'Mạeng i kau makasilo Rohkẹ̌ u Ruata e rumorọ, kụ mẹ̌tumanạ su sěngkatau, ute kai i Sie sarung měnahani ringangu Rohkẹ̌ u Ruata.' 34 Iạ e seng nakasilọ'E sẹ̌saku," angkuěng i Yohanes, "kụ iạ e nẹ̌sahidi u seng i Sie e Ahus'u Ruata e." 35 Sěngkariọěllone i Yohanes ene kạpia su tampạ ene e ringangu murite ruang katau. 36 Piạ e i sie nakasilo Mawu Yesus simahe, i sie nẹ̌bera, "Kakěllạ e! Pai Ahus'u Domban Duata." 37 I rẹ̌dua nạung murit'i Yohanes e nakaringihe manga wawera ene, tamai timol᷊ẹ e Mawu Yesus. 38 Mawu Yesus nẹ̌bihu sarang l᷊ikude kụ nakasilo si sire kạpahuntol᷊ene si Sie. I Sie nakiwal᷊o, "I kamene kai mědẹ̌deạ apa?" Angkuěng i sire, "Guru, i Tuang kai mạtanạ suapa?" (Guru arau 'Rabi' mangal᷊ene mananěntiro.) 39 "Mahịe pěmandạe hala," angkuěngu Mawu Yesus. I rẹ̌dua nahuntol᷊e si Sie, kụ nakasilọe katatanakeng'E. Orasẹ̌ ene seng pukulẹ̌ ěpạ bawěllo. Ěllo ene i rẹ̌dua e něngkatanạ dingang'E. 40 Sěngkatau wọ'i rẹ̌dua kụ seng nakaringihẹ̌ bawerang Yohanes kụ mase timol᷊e Mawu Yesus, ute kai i Andreas, anạ u sěmbaụ i Simon Petrus. 41 I Andreas e měngkatewe lighạ nẹ̌deạ si Simon, anạ u sěmbaụ e, mase nẹ̌bera si sie, "I kami e seng bọu nẹ̌sombangu Mesias!" (Mesias ute mẹ̌sul᷊ungu i Kristus kụ kai: Ratu Mananal᷊amatẹ̌.) 42 I Andreas e nangěntud'i Simon sol᷊ong anun Mawu Yesus. Mawu Yesus e timaedẹ̌ si Simon, mase něhengetang, "I kau e i Simon anạ i Yona. I kau sarungbe isěbạ si Kefas." (Kefas mẹ̌sul᷊ung dingangu Petrus, mangal᷊ene: i wukidẹ̌ batu.) 43 Sẹ̌ngkariọěllone Mawu Yesus kai napulu makoạ sol᷊ong Galilea. I Sie kai nẹ̌sombang i Filipus kụ něhengetang si sie, "Mahịe tol᷊e Siạ!" 44 I Filipusẹ̌ e kai tau Betsaida, pẹ̌tatanakeng i Andreas dẹ̌duang Petrus. 45 Filipusẹ̌ e nẹ̌sombang i Natanael kụ nẹ̌bera si sie, "I kami e seng bọu nẹ̌sombangu tau ipẹ̌paul᷊ị i Musa su ral᷊ungu bukẹ̌ u Torat'u Mawu, dingangu lai seng nihabaru manga nabi. I Sie kai i Yesus tau Nazaret, anạ i Yusup." 46 Arawe i Natanael simimbang, "Mariadi wue ngae hal᷊ẹ̌ mapapia suměpụ bọu Nazaret?" "Pěmandạe sẹ̌sanu," nisimbang i Filipus. 47 Mawu Yesus mạmanda si Natanael kạděntane, kụ měbẹ̌bisaran kakakoạ i sie, "Tingangke, ene sěbạ e tau Israel patutune. Tawẹ apa hal᷊ẹ̌ mělle si sie." 48 "Kereapa wue i Tuang nakakiral᷊a si siạ?" kerene kakiwal᷊on Natanael su Mawu Yesus. Mawu Yesus simimbang, "I Filipus deng ta někẹ̌kui si kau e, Iạ seng těbe mạmanda si kau su al᷊ungu kalun ara e." 49 "Tuang Guru," angkuěng i Natanael, "I Tuang e kai Ahus'u Ruata! I Tuang e kai Ratun tau Israel!" 50 Mawu Yesus něhengetang, "I kau mangimangu kětaben ual᷊ingu Iạ nẹ̌bera u Iạ seng nakasilo si kau su al᷊ungu kalun ara e? Patikụ hal᷊ẹ̌ kụ nangělembong kasěllahe wọu ene e sarungbe ikasilonu!" 51 Mawu Yesus něhengetang kapia, "Mambeng kahěngang, pangimangke, i kau sarung makasilo l᷊angị e matope, ringangu manga malaekat'u Mawu mal᷊intụ marangeng su l᷊antehu Ahus'u Taumata e."

2

1 Dua ěllo tuhụ e piạko sal᷊iwangu pẹ̌kakawing su soang Kana su ěntanang Galilea, kụ i ninangu Mawu Yesus mal᷊aing ene sene. 2 Mawu Yesus dingangu manga murit'E nighausang lai su sal᷊iwang ene. 3 Sarạeng anggorẹ̌ e nasuẹ e, i ninang'E nẹ̌berạe su Mawu Yesus, "I sire nikasueěngu anggorẹ̌." 4 Mawu Yesus simimbang, "Inang, abe pěngoro si Siạ e. Deng bal᷊ine tempone Iạ mělahẹ u watangeng-Ku." 5 Kaiso i ninangu Mawu Yesus nẹ̌bera su manga kokị, "Měngkate koạ apan nioron'E si kamene." 6 Ene kai nạung piạ běnsadu akẹ ěnnungu waụ mạpapěllọ sene, baugu panganguhaseng tuhụewe tundung tau Yahudi. Běnsadẹ̌ ene pẹ̌sěmbaụ mangawe lohong mahasụ su litere. 7 Mawu Yesus něhengetang su manga kokị ene, "Lohoingkong akẹ běnsadẹ̌ ene kěbị." Tangu i sire nělohọe niapakapenẹ. 8 Bọu ene Mawu Yesus něhengetang si sire, "Pěnggaingko kadodọ akẹ ene kụ bawako su anung těmbonangu sal᷊iwang." I sire nẹ̌bawạe akẹ ene sarang anung těmbonangu sal᷊iwang e, 9 ringangu i sie nẹ̌temangke akẹ kụ seng nẹ̌bal᷊ụ nakoạ anggorẹ̌. (I sie wẹ̌ga wue měnsang bọu apa asal᷊e anggorẹ̌ ene, u tumbạeweng kokị apang němpěndal᷊ingu akẹ ene e masingkạ.) Tangu těmbonangu sal᷊iwang ene himaungke su kaghiang esẹ, 10 mase nẹ̌bera si sie, "Tuhụ tundune, taumata e mẹ̌siliwirẹ̌ u anggorẹ̌ mapapia kal᷊imona, dingangu mạengbeng sake semben naundang doune, buhụewe anggorẹ̌ bal᷊ine. Arawe i kau e kawe něndesọ u anggorẹ̌ kapiaěnge sarang orasẹ̌ ini!" 11 Kai ene hal᷊ẹ̌ nakaral᷊inaụ kahumotongange kinoạu Mawu Yesus. I Sie někoạ hal᷊ẹ̌ ene su soang Kana su Galilea. Su hal᷊ẹ̌ ene e i Sie nělahẹu kasasěllah'E. Tangu manga murit'E němpangimang si Sie. 12 Bọu ene Mawu Yesus riměsung sol᷊ong Kapernaum i siren ninang'E, manga anạ u sěmbaụ'E ringangu manga murit'E. I sire němpẹ̌tanạ sene mangawe pira ěllo karěngụe. 13 Sarạeng Ěllon Paskang tau Yahudi seng masandigẹ̌, Mawu Yesus nakoạ e sol᷊ong Yerusalem. 14 Su Wal᷊em Mawu su Yerusalem i Sie nakaěbạe mal᷊ahumbal᷊ụ u sapi, domba, ringangu manụ paluma; ringangu manga měnanal᷊iu roitẹ̌ mạhungkaiang sene. 15 Mawu Yesus nẹ̌koạ gagheserẹ̌ bọu tal᷊i kụ něliwuahẹ̌ kal᷊awọu manga binatange bạe domba arau sapi, wọu ral᷊ungu Wal᷊em Mawu. Manga medang měnanal᷊iu roitẹ̌ e niwal᷊intụi'E hakịu roitẹ̌ e měngkatewe nẹ̌sal᷊iawuhẹ̌ tamai ramahi. 16 Bọu e i Sie něhengetang su manga měbawal᷊ụ u manụ paluma, "Pakasuẹ e hengkẹ bọu ini apa tamai ene. Bal᷊eng Amang-Ku abe koạ tampạ u pal᷊ahumbal᷊ukang!" 17 Tangu manga murit'E nakatahěndungke ayet'u Winohẹ Susi ini, "Kakěndagẹ̌-Ku baug'u Wal᷊en'U, o Ruata-Ku, makạtutung naung-Ku." 18 Manga těmbonangu tau Yahudi e kai rimokạ Mawu Yesus, angkuěng i sire, "Kěnang pěnodẹu hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ su těngong kami e tadeạu i kami makahěngangu su tampạ e wue i Kau mẹ̌koạ kere ini." 19 Mawu Yesus simimbang, "Goghahe Bal᷊e ini, kụ su ral᷊ungu těllu ěllo Takụ pětikang kạpia." 20 Bọu e i sire němpẹ̌bera, "Epạ u pul᷊o ěnnung su taunge karěngụe nipamětikang ini. Bọu e i Kau mamětị kạpia su ral᷊ungu těllu ěllo?" 21 Arawe Bal᷊em Mawu su timonan Mawu Yesus ute kai watangeng'E sẹ̌sane. 22 Kụ tangu susamurine, sarạeng Mawu Yesus niapẹ̌bangung kapia wọu kapapohong, nakatahěndungke manga murit'E u hal᷊ẹ̌ ene kai seng bọu nipěhengetang'E. Tangu němpangimangke i sire su apan mạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi e ringangu su apan iwẹ̌berang Yesus. 23 Těntal᷊ang Mawu Yesus deng ene su Yerusalem su tempon pěmamantugu Ěllon Paskah, lawọ taumata mạngimang si Sie ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ kẹ̌koateng'E. 24 Kaiso Mawu Yesus sẹ̌sane tawe nahimang si sire, watụ u i Sie masingkạben sire kěbị. 25 Tawe wahal᷊uasẹ̌ taumata manualag'u kakanoạ i sai-sai si Sie, batụu i Sie sẹ̌sane seng masingkạu ral᷊ungu naungu taumata.

3

1 Piạ sěngkatau těmbonangu agama wọu ghal᷊ipohong tau Farisi kụ arenge i Nikodemus. 2 Piạ sěhěbi i sie riměnta su anum Mawu Yesus dingangu nẹ̌bera, "Tuang Guru, i kami masingkạu i Tuang kai niroloh'u Ruata. Batụu kai tawẹu sarang sěngkatau makakoạ hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ kere kẹ̌koateng i Tuang, kereu Mawu Ruata tawe ruměndingang i sie." 3 Mawu Yesus simimbang, "Pangimangke, tawẹu sarang sěngkatau makoạ kawanuan Duata kereu i sie tawe ipěhanạ kapia." 4 "Makoạbe kereapa taumata seng matěllang kụ saụ ipěhanạ kạpia?" angkuěng i Nikodemus su Mawu Yesus. "Lahạu i sie saụbe makasuẹ̌ su ral᷊ungu gandongang i ninange mase ipẹ̌hanạ karuan sul᷊ene?" 5 Mawu Yesus simimbang, "Mambeng těngadẹ̌ bawera-Ku ini: Kereu taumata tawe ipěhanạ bọu akẹ dingangu wọu Rohkẹ̌ u Ruata e, taumata ene tawe masowa su kararatuangu Mawu. 6 Taumata tuhụ gẹ̌si ute nipěhanạ u matimadẹ̌, arawe tuhụ marohkẹ̌ e ute kai nipěhanạ u Rohkẹ̌ u Ruata. 7 Abe ral᷊inaụ u Iạ nẹ̌bera u: i kamene harusẹ̌ ipěhanạ kapia. 8 Anging tumiụ suapạeweng kapulune, i kitẹ e makaringihẹ̌ sal᷊induhunge: kai i kau wěga wue měnsang diměntawe wọu a ringangu měnsang makoạbe sol᷊ong a i sie. Kerene lai apan taumata kụ piněhanạ bọu Rohkẹ̌ u Ruata e." 9 "Kereapa ene mariadi?" angkuěng i Nikodemus. 10 Mawu Yesus simimbang, "I kau e mananěntiro su Israel; unụe i kau wẹ̌ga wue? 11 Pangimangke: i kami mạulịu apang kasingkạ i kami, dingangu i kami e kětạbeng měsẹ̌sahiding apang seng kinasilong kami; kai i kamene tawe mapulu mangimang sasahiding kami. 12 I kamene tawe mangimang kereu Iạ e mẹ̌běkeng kakakoạ u dunia ini; kereapa i kamene mangimang, kereu Iạ mẹ̌běkeng kakakoạ u sorga e si kamene? 13 Tawẹu sarang sěngkatau nakạdangeng su sorga e samatang i Sie kụ seng nẹ̌těngkatěntung su dunia, kụ kai Ahus'u Taumata e. 14 Kerẹewe i Musa napakarangẹ u těmpu witụ su kalu sěmbua su wanua l᷊inggi e, kerene lai Ahus'u Taumata e hinong iapakarange, 15 tadeạu kěbị taumata e mangimang si Sie, makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌." 16 Ual᷊ingu Mawu Ruata kerenẹeng kakěndage su ral᷊ohon dunia e, hakịu i Sie něnarakangu Ahus'E mang sěmbaụ tadeạu apan taumata kụ mangimang si Sie tawe mawinasa, kaiso kawe makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ kakalẹ̌. 17 Batụu Mawu Ruata e něndoloh'u Ahus'E wal᷊inewe měhukungu dunia e kaiso kawe měngambang dunia e. 18 Taumata kụ mangimang si Sie tawe ihukung. Arawe taumata kụ tawe mangimang ute seng nihukungu Mawu, puhinengu i sie tawe mangimang su Ahus'u Ruata e mang sěmbaụ. 19 I sie tẹ̌tuntukang ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ ini: Tualagẹ̌ e seng diměnta su dunia, kai taumata e ěndọu kawe mapulung marěndunge sul᷊ungu tualagẹ̌, u kakanoạ i sire kai raral᷊akị. 20 I sai-saiewen měkẹ̌koạ daral᷊akị, kai měbẹ̌binsịu tualagẹ̌; kụ tawe mapulu humaung su tualagẹ̌ e, mạdiring kakanoạ i sire raral᷊akisẹ̌ e ikasilo. 21 Arawe i saing kawe tutuhụ kapulun Duata e ute lụhaung su tualagẹ̌ e mẹ̌deạu mal᷊ahẹ apan seng nikakoạe timuhụ kapulun Duata. 22 Samurin ene Mawu Yesus dingangu manga murit'E něngkakoạ sol᷊ong banuang Yudea. I Sie reng nẹ̌tanạ kadodọ tempo ringangi sire kụ něnahani. 23 - 24 Su tempo ene i Yohanes deng tawe nạtahungkụ. I sie něnahani su Ainon, masandigu Salim, batụu sene kai piạ mal᷊awọ akẹ. Taumata e měmpạhunděnta su anune, mase i sie měnẹ̌nahani si sire. 25 Manga tumatol᷊e si Yohanes nanětạe němpẹ̌darendehẹ̌ dingangu tau Yahudi su hal᷊ẹ̌ u pamamurẹ̌si e. 26 I sire nakoạ sol᷊ong anun Yohanes kụ nẹ̌bera, "Guru, i Tuang bẹ̌dang makạtahěndung tau ringangi Tuang su sěmběkan Sal᷊ụ u Yordan ene, kụ itẹ̌těbọu si kami kạngerẹ? Orasẹ̌ ini i Sie mal᷊aing měnẹ̌nahani kụ kěbị taumata e rụděnta su anun'E!" 27 I Yohanes simimbang, "Taumata e tawẹ pusakạe kereu tawe ghělirangu Mawu si sie. 28 I kamene hala seng nakaringihẹ̌ si siạ nẹ̌bera, 'Iạ bal᷊inewe Ratu Měnanal᷊amatẹ̌. Iạ kai nirolohẹ̌ ipạngal᷊imona si Sie.' 29 Kaghiang bawine e kai tẹ̌taghuanengu kaghiang esẹ. Arawe hapịu kaghiang esẹ e kětạben měnananggelẹ̌ dingangu kapědẹ̌daringihe, kụ mal᷊uasẹ̌ naunge kereu makaringihẹ̌ tingih'u kaghiang esẹ. Iạ mal᷊aing kerene. Kụ orasẹ̌ ini e ral᷊uasẹ̌ku e nasukụ kahěngang. 30 Kai i Sie hinon kạkasěllahe, arawe iạ e kai hinong kạkạdodọ e." 31 I saing kụ bọu rasịe kai su wowong kěbị e. I saing kụ bọu dunia e kai nasowa taumatan dunia ringangu mạhumbisarang hal᷊ẹ̌ u mạdunia. I Sie e kụ darěntane wọu rasị e kai su wowong kěbị. 32 I Sie měbẹ̌bisaran apang kụ seng kinasilon'E ringangu kinaringih'E, kaiso mang tawẹu sarang sěngkatau mangimang su apan sasahidin'E. 33 I sai mạngimang su sasahidin'E ene ute, měngaku wue u Ruata e mambeng těngadẹ̌. 34 Batụu taumata rarolohangu Mawu mělẹ̌habarẹ̌ manga baweran Duata, ual᷊ingu Rohkẹ̌ u Ruata seng nipal᷊oho si Sie masukụ. 35 I Amange makěndagẹ̌ su Ahus'E, kụ seng něnarakangu kěbị kawasa si Sie. 36 I saing kụ mangimang su Ahusẹ̌ ene sarung makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌. Arawe i saing kụ tawẹ satiane su Ahusẹ̌ ene e tawe makahombang pẹ̌bawiahẹ̌. I sie ihukungu Mawu sarang karěngụe.

4

1 Tau Farisi e nakaringihẹ̌ u Mawu Yesus nakareạ dingangu něnahani limembong kal᷊awọe tumatol᷊ene wọu i Yohanes. ( 2 Tuhụ hinone Mawu Yesus sẹ̌sane tawe měnahani, kaiso kětạben manga murit'E.) 3 Sarạeng Mawu Yesus nakakasingkạ u tau Farisi seng nakaringihẹ̌ hal᷊ẹ̌ ene, ute i Sie naněntangu Yudea e kụ nakoạ sol᷊ong Galilea. 4 Kutẹu raral᷊eng'E ene kai harusẹ̌ lumiu Samaria. 5 Tangu Mawu Yesus nahumpạen soa sěmbaụ su Samaria e arenge Sikhar tawẹ kạdaune wọu ěntana nạung nionggọ i Yakub su anạ e i Yusup. 6 Sene kinahombangenge pahighin Yakub. Mawu Yesus mamben nasaghedu raral᷊eng, kụ i Sie naiang su wiwihu pahighi. Tempo ene piạ u manga pukul᷊ẹ̌ mapul᷊o dua ěllo rangẹ. 7 - 8 Dingangu manga tumatol᷊e Mawu Yesus seng něngkakoạ sol᷊ong soa němpamělli kaěng. Bọu ene sěngkatau wawinen Samaria e riměnta něnimbạ akẹ. Mawu Yesus nẹ̌berạe si sie, "Inang, botonge Iạ mẹ̌dorong měnginung?" 9 Tau Samaria wawine e simimbang, "I Tuang tau Yahudi, iạ tau Samaria; unụe i Tuang mẹ̌dorong inumang si siạ?" (U tau Yahudi e tawẹ pẹ̌dal᷊ahěmpukange ringangu tau Samaria.) 10 Mawu Yesus simimbang, "Kereu i kau masingkạu kakěndagu Ruata ringangu i sai mẹ̌dẹ̌dorong inumang si kau, ute nasahẹ bue kai i kau e mẹ̌dorong měnginung si Sie, kụ i Sie sarung mangonggọu akẹ biahẹ̌ si kau." 11 Angkuěngu wawine ene, "I Tuang tawẹ tatimbạ, mase pahighi ini e kai maral᷊ung kahěngang. Kai wọu apa i Tuang makahombang akẹ biahẹ̌ ngae? 12 I Yakub, gaghurang i kami e naněntangu pahighi ini si kami. I sie sẹ̌sane mangal᷊ạ akẹ inumange wọu ini; kerene lai manga anạ e ringangu binatange lẹ̌hikinange. Apa i Tuang mạngiral᷊ing kai nangělembong kasěllahe wọ'i Yakub?" 13 "I saing kụ manginung akẹ ini e mang saụ marou," angkuěngu Mawu Yesus, 14 "arawe i saing kụ manginung akẹ sarung Takụ ionggọ e, ute semben tawe marou sarang marěngụ-děngụ. U akẹ sarung Takụ ionggọ e kai makoạ simbul᷊ẹ̌ su ral᷊ungu watangenge kụ sụsal᷊iwěbudẹ̌ sol᷊ong likude mase měgẹ̌gěllị si sie pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌." 15 Angkuěngu wawine ene, "Tuang, onggol᷊eko iạ akẹ ene, tadeạu iạ semben tawe marou; dingangu seng tawahal᷊uasu ruměnta sini měngal᷊ạ akẹ." 16 "Dakọe kuịe kawingu, mase pẹ̌sul᷊eko sini," ungkuěngu Mawu Yesus. 17 "Iạ e tawẹ kawingku," ungkuěngu wawine ene. "Kahěngang bue si kau," ungkuěngu Mawu Yesus. 18 "Batụu i kau seng bọu nẹ̌kawing liman sul᷊e, mase tau esẹ ipědẹ̌dal᷊ahikingu orasẹ̌ ini e wal᷊inewe kawingu." 19 "Orasẹ̌ ini iạ nasingkạe u i Tuang kai sěngkatau nabi," ungkuěngu wawine ene. 20 "I upung i kami e mạněmba Ruata su wul᷊ude ini, arawe kawanuan Tuang e mẹ̌bẹ̌bera u kětạeng su Yerusalem tampạu taumata mạněmba Ruata e." 21 "Pangimangke," ungkuěngu Mawu Yesus si sie, "sěnsul᷊e tempo taumata e maněmba si Amang, seng bal᷊inewe su wul᷊ude ini, ringangu wal᷊inewe lai su Yerusalem. 22 I kamene tau Samaria mạněmba Ruata wẹ̌gang kamene, arawe i kami tau Yahudi e kawe mạněmba si Sie kụ seng kinasingkateng i kami, watụ u kasasal᷊amatẹ̌ e kai riměnta wọu tau Yahudi. 23 Kai tempone sarung duměnta, kụ seng narěnta, kụ dingangu kawasang Rohkẹ̌ u Ruata taumata e sarung maněmba si Amang kụ nakoạ Ruata kahěngang ikẹ̌kapulun Duata. 24 U Ruata e kai Rohkẹ̌, dingangu samatang ual᷊ingu kawasang Rohkẹ̌ u Ruata e apan taumata makapaněmba si Amang kerẹewe i Sie ene." 25 Bawine ene nẹ̌bera su Mawu Yesus, "Iạ masingkạ, u Ratu Mananal᷊amatẹ̌ (kụ isẹ̌sěbạ si Kristus e) sarung duměnta. Kereu i Sie marěnta, i Sie sarung měhabaru patikụ sạbarang si kitẹ." 26 "Kai seng Iạ e i Sie," angkuěngu Mawu Yesus, "Iạ e kụ seng kapẹ̌bẹ̌bisarane ringangu e." 27 Su tempo ene manga murit'u Mawu Yesus e něngkawal᷊ị. I sire naherang nakasilo Mawu Yesus měbẹ̌bisara ringangu tau wawine. Kai tawẹu sarang sěngkatau wọu i sire nakiwal᷊o su tau wawine ene, "I ninang kai měgẹ̌gausẹ̌ apa tangu?" arau makiwal᷊o su Mawu Yesus, "Kawe unụe i Tuang mẹ̌bẹ̌bisara ringangu tau wawine ene?" 28 Tangu tau wawine ene naněntangu wěnsade ěndaị sene wọu e timal᷊ang sol᷊ong soa kụ nẹ̌bera suapan taumata sene. 29 "Mahiko pěmpěmanda taumata kụ mělẹ̌habaru kěbị apan seng bọu takụ nikakoạ, ilẹ̌ul᷊ị e si siạ. I Sie ene wal᷊inewe Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e ngae?" 30 Tangu i sire ene mal᷊aing němpaněntangu soa e kụ nakoạ sol᷊ong anung Mawu Yesus. 31 Su orasẹ̌ ene manga murit'E němpěmaringang si Yesus mẹ̌simokol᷊ẹ̌. "Tuang Guru," angkuěng i sire, "sal᷊amate mẹ̌simokol᷊ẹ̌." 32 Kai Mawu Yesus e kawe simimbang, "Piạ be kaěng si Siạ e, katewe su kawěgang kamene." 33 Tangu manga murit'E nanětạ e nahěngkiwal᷊o u, "Kai piạ u nẹ̌bawa kaěng baug'i Sie?" 34 Mase Mawu Yesus něhengetang, "Kaěngku e ute kai mẹ̌koạ kapulun Sie kụ něndoloh'u Iạ, dingangu měngganapẹ̌ munara kụ seng nisarakang'E si Siạ. 35 I kamene měmpẹ̌bẹ̌bera u, 'Kate ěpạ u wul᷊ang seng oras'u maměnsạ.' Arawe Iạ tangu kai mẹ̌bera si kamene: Kakěllako manga waelẹ̌ seng něngkararirihẹ̌, kụ seng hinong pěnsakeng! 36 Mamaměnsạe seng manětạ manarimạ u sasewane ringangu seng makapěngomol᷊ẹ̌ buane waug'u pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌. Tadeạu bạe měngangasịe arau měmaměnsạe mahul᷊uasẹ̌be sěngkapahul᷊uasẹ̌. 37 Papasihing ini e mal᷊aing nihino, 'Kụ sěmbaụ e měngasị, arawe wal᷊ine wue ute maměnsạ.' 38 Iạ měndoloh'i kamene paměnsạ su waelẹ̌ bal᷊ine niwahětang kamene; u ene seng bọu nihal᷊ẹ̌ u taumata wal᷊ine, kụ i kamene makatarimạ u untunge wọu munaran sire." 39 Mal᷊awọ tau Samaria tumanạ u soa ene němpangimang su Mawu Yesus, ual᷊ingu waweran tau wawine ene, "I Sie kawe mạul᷊ịu kěbị apan seng takụ nikoạ." 40 Tangu sarạeng manga taumatan Samaria ene němpẹ̌sombangu Mawu Yesus, i sire mẹ̌dorong sěngapang botonge tadeạu i Sie mẹ̌tana dingangi sire. Tangu Mawu Yesus natanạ sene dua ěllo karěngụe. 41 Bọu ene sauneng kakạl᷊awọe taumata nangimang su Mawu Yesus ual᷊ingu kěbị apan nitatěntiron'E si sire. 42 I sire němpẹ̌bera su tau wawine ene, "I kami nangimang orasẹ̌ ini e, wal᷊inewe lai ual᷊ingu waweranu si kami, kaiso kawe i kami hala seng nakaringihẹ̌ si Sie, ringangu nasingkạ u i Sie mambeng těngadẹ̌ Mananal᷊amatẹ̌ dunia." 43 Nal᷊iun dua ěllo nẹ̌tanạ su Sikhar, Mawu Yesus nakoạ sol᷊ong Galilea. 44 Mawu Yesus sẹ̌sane seng nẹ̌hengetang, "Sěngkatau nabi e tawe laadateng su soane sẹ̌sane." 45 Arawe su tempon i Sie nahumpạu Galilea, i sire pai sene němpaněnsomahẹ̌ dingangu karal᷊uasu naung, batụu i sire kai ene su Yerusalem su Ěllon Pěmamantugẹ̌ Paskah, kụ seng bọu nakasilo kěbị apang kinoạ u Mawu Yesus. 46 Bọu ene Mawu Yesus nẹ̌sul᷊e sol᷊ong Kana su Galilea, su piạ i Sie němal᷊ui akẹ niapakariadi anggorẹ̌. Su soa ene piạ sěngkatau mělahal᷊ẹ̌ u mananěmbonangu kawanua e kụ anạe nạung kai masakị su Kapernaum. 47 Sarạeng i sie nakaringihẹ̌ u Mawu Yesus kai seng nẹ̌deạ Galilea wọu Yudea, kụ i sie nakoạ sol᷊ong anum Mawu Yesus kụ měgẹ̌gausẹ̌ tadeạu Mawu Yesus e rembeng masongo su Kapernaum kụ deng mapakapian anạ e, kụ kai seng marasai. 48 Mawu Yesus e něhengetang su mělahal᷊ẹ̌ u mananěmbonange ene, "Kereu i kamene tawe makasilo manga hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ e, ute i kamene tawe měmpangimang." 49 "Tuang," angkuěngu mělahal᷊ẹ̌ ene, "tul᷊ungko lighạ dẹ̌sunge pal᷊ị anạku e reng bědang ta nairị." 50 Mawu Yesus e něhengetangke si sie, "Dakọe, anạu e seng nul᷊e." Tau e nangimang su hengetangu Mawu Yesus e, kụ mase i sie napul᷊ẹ e. 51 Kutẹu i sie wẹ̌dang kạděsunge, su raral᷊engange pinẹ̌sombangke manga ěllange kụ němpẹ̌běke u, "Ahus'i Tuang seng nul᷊e." 52 Mase i sie nakiwal᷊o si sire, měnsang pukul᷊ẹ̌ pira rariọ e nanětạ nul᷊e. I sire simimbahẹ̌ u, "Kahěbi manga pukul᷊ẹ̌ sěmbaụ ěllo rangẹ lěhabe nailang." 53 Bọu e i amangu rariọ e nakatahěndung u su tempo ene Mawu Yesus e něhengetang si sie, "Anạu e napia." Tangu i sie ringangu kal᷊awọu manga anạ u sěmbaụ e nangimang su Mawu Yesus. 54 Kai ene e hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ karuane kinoạu Mawu Yesus su Galilea sarạeng i Sie narěnta wọu Yudea.

5

1 Bọu ene piạko sal᷊imbangu tau Yahudi, tangu Mawu Yesus e natamaị e sol᷊ong Yerusalem. 2 Su Yerusalem marěduhu "Tukad'u Domba" piạko l᷊iwuạ e sěmbaụ, kụ suweran Ibrani isẹ̌sẹ̌bạ Betesda. Sene piạ panonggene lima kal᷊awọe. 3 Suapan panonggene tangu měngkate mal᷊awọ masasakị e mạhundal᷊oka; piạ u wuta, piạ u kempal᷊ẹ̌, dingangu lai peosẹ̌. [I sire kěbị e mẹ̌ngampal᷊ẹ̌ pẹ̌gagholangu akẹ e. 4 Batụu malạekat'u Mawu e kai kạdingạ lụl᷊intụ su ral᷊ungu talagạ e mapẹ̌gẹ̌golangu akẹ e. Kụ masasakị kahumotongange matumpa su pẹ̌gagholangu akẹ e, i sie mapia wọu sakị, balạewe měnsang sakị apa tẹ̌tal᷊udange.] 5 Su tampạ ene kai piạ tau esẹ kụ seng těllum pul᷊o ual᷊u su taunge karěngụe masakị. 6 Mawu Yesus nakasilo si sie rụdal᷊oka sene ringangu masingkạ u i sie seng marěngụ-děngụ masakị; tangu Mawu Yesus nakiwal᷊ọe si sie, "Mapulu i kau e mapia?" 7 Tau masakịe simimbang, "Tuang, sini tawẹu makasowang iạ su ral᷊ungu talagạ su pẹ̌gagholangu akẹ e. Kụ těntal᷊ang iạ buhụ e kạtamaine sol᷊ong talagạ e, seng piạ taumata wal᷊ine měngal᷊imona sumuẹ̌ e." 8 Tangu Mawu Yesus něhengetangke si sie, "Pẹ̌bangungke, hengkẹ e těpihu mase ral᷊engke." 9 Tangu su tempo ene lai tau e napia. I sie něhengkẹ e těpihe kụ bọu e rimal᷊eng. Hal᷊ẹ̌ ene nariadi su ěllon Sabatẹ̌. 10 Ual᷊ingu ene manga těmbonangu tau Yahudi němpẹ̌berạ e su tau wuhu kapapia wọu sakị e, "Sahěllo ini e kai ěllon Sabatẹ̌. I kau tawe wotonge měhengke těpihu." 11 Arawe tau ene simimbangu, "Tau napakapian iạ kanini e, něngoro si siạ apělẹ̌hengkẹ těpihẹ̌ku ringangu apạdal᷊enge." 12 "Kụ kai i sai tangu nangoro si kau e apělẹ̌hengkẹ těpihu mase apạdal᷊eng?" ungkuěng i sire. 13 Kai tau ěndaị buhu napia e wẹ̌ga wue měnsang i sai taumatane, u Mawu Yesus e seng nẹ̌těngkaghěngging sutal᷊oaran taumata l᷊awọ e. 14 Su samurine Mawu Yesus e nẹ̌sombangu tau ene su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu ringangu něhengetang si sie, "Ini i kau e seng napia. Kụ kuhạe saụ mẹ̌dosa, tadeạu tawe saụ hombangengu limembon karal᷊akise." 15 Mase natamaị e tau ene něhabarẹ̌ su manga těmbonangu kawanuang Yahudi u kai Mawu Yesus nakakapia. 16 Kụ ual᷊ingu ene i sire nanětạe mapakasusan Mawu Yesus, batụu i Sie mạpakapian masasakị su ěllon Sabatẹ̌. 17 Arawe Mawu Yesus e něhengetang si sire, "I Amang-Ku e mang kạhalẹ̌ e sarang orasẹ̌ ini, dingangu Iạ e mal᷊aing mělẹ̌hal᷊ẹ̌." 18 Manga wawera ene makadiadi naungu manga těmbonangu tau Yahudi e sauneng mědeạu měmate si Sie. I sire měmpẹ̌kẹ̌koạ kerene wal᷊inewe kětạu ual᷊ingu i Sie lụlampa atorangu agama mạanun ěllon Sabatẹ̌, kaiso kai lai ual᷊ingu i Sie nẹ̌bera u Ruata kai i Amang'E; mangal᷊ene i Sie mětẹ̌těngkasul᷊ungu watangeng'E ringangu Ruata. 19 Mawu Yesus simimbang si sire ene kerei, "Pangimangke Ahusẹ̌ e tawe makakoạ apa-apa ringangu kawasan'E sẹ̌sane. I Sie kětạeng měkẹ̌koạ apang ikẹ̌kasilon'E kẹ̌koateng i Amang'E. U apang kẹ̌koateng i Amang e ene lai kẹ̌koateng u Ahusẹ̌ e. 20 Batụu i Amang kụkěndagu Ahusẹ̌ dingangu mělẹ̌lahẹ u kěbị apang kẹ̌koateng'E hala. Sude wue i Amang sarung lai mělahẹ u munara limembong kasěllahe hakịewen i kamene měmpẹ̌dal᷊inaụ. 21 I Amange mapẹ̌bẹ̌bangung u taumata nate ringangu měgěllịu pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌; kerene lai Ahusẹ̌ e mẹ̌gěllịu pẹ̌bawiahẹ̌ kakalẹ̌ su taumata kụ mapulu ghělikang'E pẹ̌bawiahẹ̌! 22 I Amange tawe měhukung si sai-sai. Kěbị kawasa waug'u měhukung e seng nisarakang'E su Ahus'E. 23 I Amang nẹ̌koạ ene tadeạu kal᷊awọu taumata měngadatẹ̌ Ahusẹ̌ e kerẹewe lai i sire měngadatẹ̌ si Amang. Taumata kụ ta měngangadatẹ̌ Ahusẹ̌ e mal᷊aing ta měngangadatẹ̌ si Amang něndolohu Ahusẹ̌ e. 24 Mambeng těngadẹ̌ manga wawera-Ku ini e: I sain dụdaringihẹ̌ hengetang-Ku ringangu mạngimang si Sie něndoloh'u Iạ e, mạnaghuang pẹ̌bawiahẹ̌ kakalẹ̌. I sie tawe sarung ihukung; batụu i sie kai seng nal᷊iwirẹ̌ bọu papate ringangu makahombang pẹ̌bawiahẹ̌. 25 Pangimangke: Sarung duměnta tempone -- arau sembeng tempone -- taumata nate sarung makaringihẹ̌ tingih'u Ahus'u Ruata. Kụ i sain nakaringihẹ̌ e sarung mẹ̌biahẹ̌. 26 Kerẹewe i Amang kawe puěngu pẹ̌bawiahẹ̌, i Sie napakariadin Ahus'E lai puěngu pẹ̌bawiahẹ̌. 27 I Sie seng nangonggọ su Ahus'E kawasa waugu mẹ̌hukung, u i Sie kai Ahus'u Taumata. 28 I kamene abe ral᷊inaụ makaringihẹ̌ hal᷊ẹ̌ ini e, batụu sarung duměnta tempone u patikụ taumata nate makaringihẹ̌ tingih'E. 29 Mase sumẹ̌bang bọu kubul᷊ẹ̌. Taumata kụ nạung měkẹ̌koạ mapia e sarung mẹ̌bangung kụ mẹ̌biahẹ̌. Arawe taumata kụ nạung měkẹ̌koạ dal᷊akị e sarung mẹ̌bangung tadeạu ihukung." 30 "Iạ e tawe makakoạ apa tuhụ kapulu-Ku hala. Iạ kětạeng mělẹ̌hukung tuhụewe ilẹ̌orong Duata. Kụ putusang-Ku e adilẹ̌, u Iạ e tawe mẹ̌kakoạ kapulu-Ku sẹ̌saku, kaiso kai kapulung Amang kụ něndoloh'u Iạ. 31 Kereu Iạ e kai mẹ̌sẹ̌sahidim batangeng-Ku hala, sasahidi-Ku e tawe hinong pangimangeng. 32 Kai piạbe taumata wal᷊ine mẹ̌sẹ̌sahidim batangeng-Ku, kụ Iạ masingkạ u sasahidine e mambeng těngadẹ̌. 33 I kamene seng něndolohu rarolohang sol᷊ong anung Yohanes kụ i sie seng nẹ̌sahidi kahěngang mạul᷊ịu watangeng-Ku. 34 Hal᷊ẹ̌ ini e Takụ ihabarẹ̌, bal᷊inewe tadeạu Iạ e piạ u mẹ̌sahidi, kaiso kawe mědeạu i kamene iapakasal᷊amatẹ̌. 35 I Yohanes e kai tabidạu sol᷊o rụděllị kụ mapạsěnnangu tualagẹ̌. Kụ kětạeng kadodọ tempo e i kamene mal᷊uasẹ̌ manarimạ tualagẹ̌ ene. 36 Arawe sasahidi-Ku e kai limembong kasěllahe wọu sasahiding Yohanes. Apang kẹ̌koateng-Ku orasẹ̌ ini e, ute kai munara nitilakeh'i Amang si Siạ, mělẹ̌lahẹ i Amange seng něndoloh'u Iạ. 37 Dingangu i Amang kụ seng něndolohu Iạ e mal᷊aing apẹ̌sẹ̌sahidin Iạ e. I kamene mambeng bẹ̌dang ta nakạdingihẹ̌ tingih'E arau nakasilo ghahị'E. 38 Manga hengetang'E tawe naresọ su naung i kamene batụu i kamene tawe nangimang si Siạ e kụ seng nịdaroloh'E. 39 I kamene měmpạngěndung Binohẹ Susi batụu i kamene mẹ̌ngiral᷊ingu ringangu kakakoạ kerene i kamene mạnaghuang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌. Kụ Binohẹ Susi e sẹ̌sane mẹ̌sẹ̌sahidin Iạ e. 40 Arawe i kamene tawe mapulu ruměnta su anu-Ku tadeạu makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ kakalẹ̌. 41 Iạ e tawe mẹ̌dareạ daralo wọu taumata. 42 Iạ e makạkiral᷊a si kamene. Iạ masingkạ i kamene tawe kumakěndagu Ruata su ral᷊ungu naung i kamene. 43 Iạ e riměnta ringangu kawasang Amang-Ku, kaiso i kamene tawe něnarimạu Iạ. Arawe kereu taumata wal᷊ine duměnta ringangu kawasane hala, ute i kamene měnarimạben sie. 44 Kereapa i kamene makapangimang kamagengu i kamene kawe mědeạu makiralo su sěndinganengu, kụ tawe mapulu mẹ̌gausẹ̌ daralo asal᷊e wọu Ruata mang Sěmbaụ? 45 Abe pěngěnnau Iạ sarung mapẹ̌sal᷊ang kamene su těngon Amang. U mapẹ̌sal᷊ang kamene e kai i Musa, i sie ěndaị pělẹ̌harapeng i kamene. 46 Kereu i kamene mangimang si Musa, ute i kamene sarung mangimang si Siạ, u apan nịbawohẹ e ute mạanun Iạ. 47 Arawe kamageng i kamene tawe mangimang su apang kụ bẹ̌bohekang i Musa e, ute kereapa wue i kamene mangimang apang Takụ ipěbẹ̌bera si kamene?"

6

1 Nararěnnạ samurin ene Mawu Yesus dimakị sol᷊ong paị sěmběkan Danong Galilea, kụ isẹ̌sẹ̌bạ lai Danon Tiberias. 2 Narěntạe sene, tangu kai piạ gapaěngu taumata mal᷊awọ timol᷊e si Sie, u i sire nạung seng bọu makạsilo hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ kẹ̌koateng'E makạpia masasakị. 3 Mawu Yesus simakạe sol᷊ong bul᷊ude, mase naiangke ringangu manga murit'E. 4 Su tempo ene kai maraning Ěllon Sal᷊imbangu Paskang Yahudi e. 5 Piạ e Mawu Yesus mạmanda kaihi-koaneng mạngělikụe, i Sie nakasilọ e si sire měgẹ̌gapaěng nahunděnta su anun'E. Ene i Sie nẹ̌berạ e si Filipus, "Suapa ngae i kitẹ makapamělli kaěng, tadeạu i sire kěbị e makakaěng?" ( 6 Mawu Yesus seng masingkạ apa sarung koateng'E, kai i Sie něhengetang kerene, ute kai manal᷊ukạ si Filipus.) 7 I Filipusẹ̌ e simimbang, "Borotẹ̌ arẹ̌gang dua hasụ su kal᷊ěpane roitẹ̌ sal᷊aka e tawe makakaěng baug'i sire ini, manilaing i sire kětạeng mahiạu pẹ̌kadodọ." 8 Sěngkatau wọu tal᷊oaran murit'u Mawu Yesus wal᷊ine kụ arenge i Andreas, anạ u sěmbaụ i Simon Petrus nẹ̌bera, 9 "Ěndaung piạ dariọ esẹ sěngkatau, sinasạe borotẹ̌ limambaụ dingangu kinạ duambua. Kai apa wue něnggạe waugu taumata kakěpal᷊e kere ini?" 10 "Apakaiangko i sire," ungkuěngu Mawu Yesus. Su tampạ ene piạ děmpugẹ̌ masuwenehẹ̌, kụ i sire naiangke su rěmpugẹ̌ ene -- kal᷊awọe piạ u manga l᷊ima hiwu su kataune esẹ. 11 Bọu ene Mawu Yesus něngal᷊ạe borotẹ̌ ene mase nakitarimakasẹ su Mawu Ruata. Bọu e i Sie nẹ̌papahiạen borotẹ̌ ene su taumata l᷊awọ. Mase i Sie nẹ̌papahiạen kinạ ene, kụ i sire nahungkaěngke nẹ̌batụ lehẹ i sire. 12 Sarạeng seng něngkal᷊aedẹ̌, Mawu Yesus něhengetang su manga murit'E, "Komol᷊ẹ̌ko manga lěmbeng kaěng ene; kumbahangbe piạ u magholọ." 13 Mase i sire něngomol᷊ẹ̌ mapul᷊o dua su patangane napenẹ kal᷊awọe lěmbeng kaěng bọu borotẹ̌ limambaụ kụ nịkakaěngu taumata l᷊awọ e. 14 Sarạeng i sire nakasilo hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ nikoạ u Mawu Yesus, i sire nẹ̌bera, "Těngadẹ̌, ini e kai nabi lẹ̌harapeng duměnta su dunia!" 15 Mawu Yesus e masingkạ u i sire riměnta tadeạu manihasan Sie makoạ datun sire. Batụu ene natamaị e i Sie něnggeang sol᷊ong tampạ bawul᷊urange. 16 Sarạeng seng kakạhěbine, manga murit'u Mawu Yesus e němpẹ̌děsungke sol᷊ong dano e. 17 Mase i sire němpẹ̌sake sakaeng kụ němpẹ̌lẹ̌bạ dano ene, nětimona Kapernaum. Ěllo e seng marěndung kai Mawu Yesus wẹ̌dang tawe nạděnta su anung sire. 18 Kutẹu rano e nanětạ e nẹ̌kal᷊itota kahiạen kaihạ u anging. 19 Sarạeng nẹ̌sakaeng mangạe lima arau ěnnungu kilo meterẹ̌ kal᷊aude, i sire nakasilọ e Mawu Yesus kạdal᷊enge su wowong akẹ, lụhaung sakaeng i sire. I sire něngkatakụe. 20 Arawe Mawu Yesus e kawe něhengetang si sire, "Abe kěngkatakụ, kai Iạ ěndaunge!" 21 Mase ringangben naung mal᷊uasẹ̌ i sire něnarimạ i Sie simake su sakaeng, kụ su tempo ene lai sakaeng i sire nahumpạ u tẹ̌timonaěng. 22 Sěngkariọěllone taumata l᷊awọ kụ bẹ̌dang ene su sěmběkang dano e, nakahěngangu wuhu-wuhu e kětạeng sěnggẹ̌sa sakaeng sene. I sire masingkạ u manga murit'u Mawu Yesus e seng nẹ̌buạ su sakaeng ene, arawe Mawu Yesus e tawe natol᷊e. 23 Samuring ene piạ e sakaeng pirang gẹ̌sa wọu Tiberias natul᷊i kụ němal᷊ango marěduhu tampạ kụ piạ taumata l᷊awọ e mạhungkaěng borotẹ̌ bọu nịal᷊amateng u Mawu. 24 Piạ e taumata l᷊awọ nakasilọ e u Mawu Yesus dingangu manga murit'E tawẹ dise sene, tangu i sire němpẹ̌sakẹ e manga sakaeng ene kụ něngkakoạ sol᷊ong Kapernaum němpẹ̌deạ Mawu Yesus. 25 Piạ e manga taumata ene nẹ̌sombangu Mawu Yesus su sěmběkang dano e, i sire nakiwal᷊o si Sie, "Tuang Guru, kạnge i Tuang nahumpạ sini?" 26 Mawu Yesus simimbang, "Mambeng kahěngang i kamene mědẹ̌deạ si Siạ bal᷊inewe ual᷊ingu i kamene seng nakaěnna timonan manga hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ Takụ nikoạ, kaiso ual᷊ingu i kamene seng bọu němpẹ̌kaěng borotẹ̌ sarang něngkal᷊aedẹ̌. 27 Abe pěmpamunara waụgu makaěbạ kaěng kụ mạsue ringangu mạbuhụ. Pěmpamunarako waụgu makahombang kaěng ta mawawuhụ dingangu makarěntang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌. Kaěng ene e sarungbe ionggọ u Ahus'u Taumata si kamene, batụu i Sie seng niakun Duata Amang." 28 Mase i sire nakiwal᷊o si Sie, "Kai apa harusẹ̌ koateng i kami tadeạu mẹ̌tatahino su kapulun Duata e?" 29 Mawu Yesus e simimbang, "Kai ini e ikěkapulun Duata wọu i kamene: pangimangke si Sie kụ seng niroloh'u Ruata." 30 "Kamageng kerene," ungkuěng i sire, "apa wue tatialane ikaonggọ i Tuang tadeạu i kami makasilo ringangu mangimang si Tuang? Apa wue kụ sarung koateng i Tuang? 31 Manga i upung i kami e němpẹ̌kaěng manna su wanua tạ taune, kere mạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi, 'I Sie napakaěng i sire borotẹ̌ bọu sorga.' " 32 Mase Mawu Yesus e něhengetang si sire, "Pěmpangimangke: Bal᷊inewe i Musa, kaiso kawe i Amang-Ku e nangonggọu borotẹ̌ tutune wọu sorga si kamene. 33 Batụu borotẹ̌ kụ nionggọ u Ruata e ute kai i Sie kụ seng limintụ bọu sorga kụ mangonggọ u pẹ̌bawiahẹ̌ baụgu taumata su dunia." 34 "Tuang," ungkuěng i sire, "onggol᷊eko i kami borotẹ̌ ene sěntiniạ." 35 "Kai Iạ e borotẹ̌ makarěntang pẹ̌bawiahẹ̌," ungkuěng u Mawu Yesus si sire. "I sain duměnta su anu-Ku mang seng ta mahutung sarang karěngụe. Dingangu i sai kụ mangimang si Siạ e semben tawe marou sarang marěngụ-děngụ. 36 Kai kerẹewe seng Takụ nipẹ̌bera si kamene, maningbe i kamene seng bọu nakasilo si Siạ, kai i kamene mang tawe mangimang. 37 Kal᷊awọu taumata seng nionggọ i Amang si Siạ sarung mahunděnta su anu-Ku. Iạ e tawe mẹ̌binsị i sai-sai ruměnta su anu-Ku. 38 Batụu Iạ e limintụ bọu sorga e, wal᷊inewe waụgu mẹ̌koạ kapulu-Ku sẹ̌saku, kaiso kawe kapulun Sie něndoloh'u Iạ. 39 Kụ kai ini kapulun Sie něndoloh'u Iạ e: Tadeạu wọu kěbị taumata kụ seng nisarakang si Siạ, tawẹu sarang sěngkatau mailang; kaiso kawe tadeạu Iạ mapẹ̌bangung i sire su Ěllong Kiamatẹ̌. 40 Kụ ini e mambeng kapulun Amangku kahěngang: Tadeạu kěbị apan seng nakasilo Ahusẹ̌ kụ mangimang si Sie, mạnaghuang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌, kụ Takụ ipẹ̌biahẹ̌ kapia su Ěllong Kiamatẹ̌." 41 Apạewen tau Yahudi nanětạ e němpẹ̌galundung su Mawu Yesus, batụu i Sie nẹ̌bera u: "Kai Iạ e borotẹ̌ natěntung bọu sorga." 42 I sire němpẹ̌bera, "Karạ i Yesus ini e kawe anạ i Yusup? I kami masingkạu inang-iamang'E! Kereapa wue i Sie wahani nẹ̌bera u i Sie natěntung bọu sorga?" 43 Mase Mawu Yesus něhengetang si sire, "Abe pěmpẹ̌galundung. 44 Tawẹu sarang sěngkatau makakarěnta su anu-Ku, kereu i Amang něndoloh'u Iạ e tawe mẹ̌bawa si sie su anu-Ku, dingangu i sain duměnta, sarung takụ ipẹ̌bangung su Ěllong Kiamatẹ̌. 45 Su ral᷊ungu bukẹ̌ u manga nabi kạbawohẹ kere ini: 'Kěbị taumata e sarung těntiroěngu Mawu Ruata.' Kụ kěbị taumata apang dụdaringihẹ̌ si Amang dingangu mạngěndung bọ'i Sie, ruměnta su anu-Ku. 46 Kụ ene wal᷊inewe mạul᷊ịu mangal᷊ene seng piạu wọu nakasilo si Amang. Kětạeng i Sie riměnta wọu anun Duata e seng nakasilo si Amang. 47 Kěngkasingkạko: Taumata maimange kai mạnaghuang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌. 48 Kai Iạ e borotẹ̌ makạděntang pẹ̌bawiahẹ̌. 49 I upung i kamene kimaěng manna su wanua l᷊inggi, kai i sire mal᷊aing nate. 50 Kai wal᷊ine kerene su borotẹ̌ kụ natěntung bọu sorga; i saing kumaěng borotẹ̌ ene semben tawe mate. 51 Kai Iạ e borotẹ̌ natěntung bọu sorga -- borotẹ̌ kụ makạděntang pẹ̌bawiahẹ̌. I saing kumaěng borotẹ̌ ini sarung mẹ̌biahẹ̌ sarang karěngụe. Borotẹ̌ kụ sarung Takụ ionggọ baụgu pẹ̌bawiah'u taumata su dunia e ute kai ghẹ̌si-Ku." 52 Sarang nakaringihẹ̌ ene tau Yahudi němpẹ̌darendehẹ̌ lawọ i sire, "Kereapa wue tau ini mangonggọu ghẹ̌sin'E si kitẹ ipakikinạ?" angkuěng i sire. 53 Mase Mawu Yesus něhengetang si sire, "Pangimangke: Kereu i kamene tawe kuminạ gẹ̌sin Ahus'u Taumata e ringangu tawe manginung dahan'E, i kamene mambeng kahěnga-hěngang tawe makaěbạ pẹ̌bawiahẹ̌. 54 I saing kuminạ gẹ̌si-Ku ringangu manginung daha-Ku e managhuang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌, dingangu Takụ ipẹ̌bangung su Ěllong Kiamatẹ̌. 55 U ghẹ̌si-Ku e mamben kaěng kahěngang, dingangu raha-Ku e mambeng inumang kahěngang. 56 I saing kụkinạ gẹ̌si-Ku ringangu mạnginung daha-Ku, mang tatapẹ̌ masěmbaụ dingang-Ku, kụ Iạ e masěmbau dingange. 57 I Amang kụ biahẹ̌ ene, něndoloh'u Iạ dingangu Iạ mal᷊aing nẹ̌biahẹ̌ bọ'i Amang. Kerene lai i saing kuminạ gẹ̌si-Ku sarung mẹ̌biahẹ̌ bọu Iạ. 58 Kai ini e borotẹ̌ natěntung bọu sorga: bal᷊inewe borotẹ̌ kere nikaěng i upung i kamene. Kai sarạeng kimaěng borotẹ̌ ene, i sire e mal᷊aing nate. Arawe i saing kimaěng borotẹ̌ ini sarung mẹ̌biahẹ̌ sarang karěngụ e." 59 Kěbị ene piněhengetang u Mawu Yesus piạ i Sie mạněntiro su wal᷊em pẹ̌kakal᷊iomanengang su Kapernaum. 60 Sarạeng bọu nakaringihẹ̌ apang hengetangu Mawu Yesus e, lawọ bọu tal᷊oarang manga murit'E němpẹ̌bera u, "Těntiro ini tumanịu mawěhạ. I sai wue makatarimạ!" 61 Mawu Yesus sẹ̌sane masingkạ u manga murit'E měmpẹ̌sẹ̌singuhutangu hal᷊ẹ̌ ene. Tangu i Sie nẹ̌berạ e, "Apa i kamene kawe niměnggạ u manga wawera ene? 62 Kai makoạ kereapa mạeng i kamene makasilo Ahus'u Taumata e mahengkẹ kapia sol᷊ong tampạ e nạung kal᷊amona? 63 Kụ makạbiahẹ̌ taumata kai Rohkẹ̌ u Ruata. Katatoghas'u taumata e mambeng tawẹ gunane. Manga wawera kụ Takụ pinẹ̌bera si kamene kanini ute kai manga wawerang Rohkẹ̌ u Ruata kụ kai manga wawera makạděntang pẹ̌bawiahẹ̌. 64 Kaiso mal᷊aing piạ sutal᷊oarang kamene kụ tawe mangimang." (Mawu Yesus e seng masingkạ dokeng bọu tětạe kai i sai-sai tawe mapulu mangimang, dingangu i sai kụ sarung mẹ̌sunial᷊'i Sie.) 65 Mase Mawu Yesus něhengetang kapia, "Kai ual᷊ingu ene hakịu Iạ mělẹ̌habarẹ̌ si kamene u tawẹu sarang sěngkatau makakarěnta su anu-Ku, kereu i Amang e tawe mapakawala." 66 Nanětạ bọu orasẹ̌ ene mal᷊awọ bọu manga murit'E němpaněntang i Sie, kụ seng tawe lai mapulu tumol᷊e si Sie. 67 Mase Mawu Yesus e nakiwal᷊ọe su manga murit'E si sire mapul᷊o dua e, "Apa i kamene mal᷊aing mapulu měmpaněntangu Iạ e?" 68 "Mawu," ungkuěng i Simon Petrus si Sie, "kụ kai sol᷊ong anung i sai tangu i kami e? Hengetangu Mawu e kai makạděntang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌. 69 I kami e seng nangimang dingangu nangiaking u kai i Kau Mawu e rarolohang susi wọu anun Duata." 70 Mawu Yesus simimbang, "Karạ kawe Iạ namile si kamene mapul᷊o dua ini e? Sěmbal᷊iau sěngkatau wọu tal᷊oarang kamene kai setang!" 71 Kụ itẹ̌timonang Mawu Yesus e ute kai i Yudas anạ i Simon Iskariot. Batụu manilaing i Yudas sěngkatau wọ'i sire mapul᷊o dua murit'u Mawu Yesus e, i sie sarung mẹ̌sunial᷊'u Mawu Yesus.

7

1 Bọu ene Mawu Yesus nẹ̌daral᷊eng su apan tampạ su Galilea. I Sie tawe mapulu sol᷊ong banuan Yudea batụu manga měngangawasan Yahudi e sene měkẹ̌karaki měmate si Sie. 2 Su tempo ene ute seng masandigẹ̌ Ěllon Sal᷊imbangu Selo Raukalu. 3 Tangu manga anạ u sěmbaụ u Mawu Yesus němpẹ̌berạ e si Sie, "Těntangke tampạ ini e kụ kakoạko sol᷊ong Yudea, tadeạu manga murit'U e mal᷊aing makasilo munaran'U. 4 Tawẹ apa taumata kụ sarung měmuning apang kinoạ e, kereu i sie kai mapulu tumeleng mapia. Kereu i Kau e mẹ̌koạ bue kěbị tamai ene, ute kasěllahu dunia e harusẹ̌ masingkạ." ( 5 Batụu manga anạ u sěmbaụ e sẹ̌sane mal᷊aing tawe mangimang si Sie.) 6 "Bědangbe wal᷊ine tempone si Siạ," ungkuěngu Mawu Yesus si sire, "arawe waụgu i kamene, sěntiniạ mang botonge. 7 Dunia ini e tawe mariadi mẹ̌binsị i kamene. Arawe Iạ e mang ipẹ̌bẹ̌binsịu dunia, ual᷊ingu Iạ měngkate hanesẹ̌ měbẹ̌bera su dunia e u kakakoạ e kai ral᷊akisẹ̌. 8 Dakọ e i kamene hala kakoạ sol᷊ong sal᷊imbang ene. Iạ e tawe tamai u reng bal᷊ine tempo-Ku." 9 Kerene piněhengetang u Mawu Yesus su manga anạ u sěmbaụ e, kụ i Sie natanạ su Galilea. 10 Sarạeng manga anạ u sěmbaụ e němpẹ̌tamai sol᷊ong sal᷊imbang ene, ute marěma-rěmasẹ̌ Mawu Yesus e nẹ̌buạ sẹ̌sane tawẹ su kasingkạ u l᷊awọ. 11 Karěngụewen sal᷊imbang ene e, manga měngangawasa su Yahudi e měmpědẹ̌deạ si Sie ringangu mạhěngkiwal᷊o, "Kai suapa i Sie?" 12 Taumata l᷊awọ e nanětạ e měmpẹ̌sẹ̌sasiang mạanun Sie. Piạben měbẹ̌bera u: "I Sie taumata mapia," Piạ ewe lai měbẹ̌berau: "Tala! I Sie makạpal᷊idẹ̌ taumata l᷊awọ." 13 Kai tawẹu sarang sěngkatau wahani mẹ̌bisara su těngo mạanun Sie, u i sire mạtakụ u měngangawasan Yahudi. 14 Měloarạen parahul᷊uasẹ̌, Mawu Yesus simuẹ̌ su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu, kụ nanětạ e naněntiro. 15 Manga měngangawasan Yahudi něngkaherang kụ němpẹ̌bera u, "Kereapa wue tau ini nakakasingkạ u kereng kal᷊awọ e, sěmbal᷊iau i Sie tawe nẹ̌sẹ̌sikol᷊a?" 16 Mawu Yesus simimbang, "Takụ itẹ̌těntiro ini e wal᷊inewe těntiro-Ku, kaiso kai těntiron Sie něndoloh'u Iạ e. 17 I sai mapulu tumuhụ kapulun Duata ute sarungbe makakasingkạ měnsang těntiro Takụ itẹ̌těntiro e asal᷊e wọu Ruata arau wọu Iạ sẹ̌saku. 18 I sai měgẹ̌gěllịu těntirone sẹ̌sane kai mědeạu mapakasěllahen batangenge sẹ̌sane. Arawe i sai mědeạu mapakasěllahen Sie kụ něndolohẹ̌ e, ute i sie matul᷊idẹ̌, kụ tawẹ apa pẹ̌kakakonti su watangenge. 19 Karạ kawe i Musa seng nẹ̌gěllịu manga titan Duata e si kamene? Kai sutal᷊oarang kamene tawẹu timuhụ manga tita tamai ene. Kawe unụe i kamene měngantibẹ̌ měmate Siạ?" 20 Taumata l᷊awọ e němpẹ̌simbang, "Pulu i Kau! Kai i sai tangu mapulu měmate si Kau e?" 21 Mawu Yesus simimbang, "Kětạben hal᷊ẹ̌ sěmbaụ koateng-Ku su ěllon Sabatẹ̌, kụ i kamene něngkaherang. 22 I Musa e nangonggọu tiahan sunatẹ̌ si kamene -- manilaing tuhụ hinone sunatẹ̌ e bal᷊ine wọ'i Musa, kaiso kawe wọu manga i upung kal᷊imonan Musa. Ual᷊ingu ene su ěllon Sabatẹ̌ e i kamene mal᷊aing mapulu měnunatẹ̌ taumata. 23 Kereu i kamene kawe měmpẹ̌koạ ene u mědeạu kumbahangbe lumampa atorangu sunatẹ̌ bo'i Musa, unụewe i kamene limangehẹ̌ si Siạ, ual᷊ingu Iạ napakaul᷊en sakị u taumata patikụ e su ěllon Sabatẹ̌? 24 Kumbahangbe mapẹ̌sal᷊an taumata tuhụewe silon mata e, kaiso tuhụbe su katul᷊idẹ̌." 25 Samuring ene piạ e pirang katau tau Yerusalem němpẹ̌bera u, "Bal᷊inewe ini taumatane kụ pẹ̌pareakeng tadeạu pateěng e? 26 Pěmandạ e i Sie měbẹ̌bisarawe tạ konsange su těngon lawọ, mase tawẹu němpẹ̌berang apa-apa si Sie! Manga měngangawasang kitẹ e kai seng makạhěngang ngae u i Sie ini e kai Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e? 27 Kai kereu Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e ruměnta, ute tawẹu sarang sěngkatau masingkạ u wọu apa asal᷊'E! Sěmbal᷊iau i kitẹ masingkạ bue wọu apa asal᷊e tau ini e." 28 Su samurine, piạ Mawu Yesus kạpaněntirone su Wal᷊em Mawu, i Sie něhengetangken tingihe maihạ, "Kụ i kamene masingkạ u kai i sai Iạ ini, ringangu wọu a? Iạ e tawe riměnta ual᷊ingu kapuluku sẹ̌saku. Iạ e kai niroloh'i Sie kụ kawasa něndoloh'u Iạ e, mase i Sie kai kapěngimangeng. Arawe i kamene tawe nakakiral᷊a si Sie. 29 Iạ e masingkạ i Sie, u Iạ e kai wọu i Sie asal᷊e, kụ kai i Sie něndoloh'u Iạ e." 30 Su tempo ene i sire mapulu měnamẹ Mawu Yesus, kai tawẹu wahani měhěgo si Sie, u kai wẹ̌dang tanịdatingu tempone. 31 Lawọ bọu tal᷊oaran sire ene nanětạe němpangimang si Sie ringangu němpẹ̌bera u, "Kereu Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e marěnta, měnsang i Sie makakoạbe hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ limembong kal᷊awọe wọu tau ini ngae?" 32 Tau Farisi e nakaringihẹ̌ u kereapa taumata l᷊awọ e měmpẹ̌sẹ̌sasiang mạanun Mawu Yesus. Ual᷊ingu ene, i sire ringangkewen manga imang těmbonange, i sire němpẹ̌ndoloh'u pirang katau wọu manga měndariagạ Wal᷊em Mawu e apěnẹ̌namẹ Mawu Yesus. 33 Mawu Yesus něhengetangke su těngon taumata su Wal᷊em Mawu e, "Kate kadodọ tempo Iạ e ringangi kamene. Bọu ene Iạ e sarung mẹ̌bal᷊ị sol᷊ong anun Sie kụ něndoloh'u Iạ e. 34 I kamene e sarung měmpẹ̌deạ si Siạ e, kai tawe mẹ̌sombangu Iạ e; batụu i kamene tawe makarěnta su tampạ su apan Iạ ene." 35 Mase manga měngangawasa Yahudi e nahumbisarạ e sěmbaụ su wal᷊ine, "Tau ini e kai měnaung makoạ sol᷊ong a, hakịu i kitẹ e kawe tawe makareạ si Sie? Apa i Sie makoạ sol᷊ong anun tau Yahudi nasal᷊iawuhẹ̌ su soan tau l᷊iwụ sutal᷊oaran tau Yunani e, kụ maněntiro tau Yunani ngae? 36 Kụ kai apa ngae timonane mẹ̌bera u i kitẹ sarung mědeạ si Sie kai tawe makareạ dingangu i kitẹ e tawe makakarěnta su tampạ e kụ su apan i Sie ene sene?" 37 Su ěllo kasamuriange wọu sal᷊imbang ene, ěllọ e kawantugange, Mawu Yesus dimarisị e su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu mase něhengetang, "I sain narou e rěntạ e su anuku tadeạu panginung. 38 Arawe i sai mạngimang si Siạ e, mạbawohẹ su ral᷊ungu Bukẹ̌ Susi e: 'Bọu ral᷊ungu naunge lụelehẹ̌ manga elehangu akẹ kụ makạděntang pẹ̌bawiahẹ̌ e.' " ( 39 Mawu Yesus e měbẹ̌bisarang hal᷊ẹ̌u Rohkẹ̌ u Ruata e kụ sarung itarimạ u apan taumata měmpạngimang si Sie. Batụu su orasẹ̌ ene Rohkẹ̌ u Ruata e bẹ̌dawen ta nilẹ̌onggọ; batụu Mawu Yesus bědawen tawe niapakawantugu kapapohong'E.) 40 Mal᷊awọ taumata nakaringihẹ̌ apan nipěhengetang u Mawu Yesus, kụ sutal᷊oaran sire piạ němpẹ̌bera u, "Tau ini, nasahẹ e u mang nabi e!" 41 Angkuěng u sěnggạ, "Ini e kai Ratu Mananal᷊amatẹ̌!" Kutẹu piạko l᷊ai nempẹ̌bera u, "Ah, unụe Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e kawe ruměnta wọu Galilea? 42 Su ral᷊ungu Bukẹ̌ Susi e kạbawohẹ u Ratu Mananal᷊amatẹ̌ e kai hěnton Daud, dingangu sarung suměpụ bọu Betlehem, kụ kai wọu soan Daud." 43 Pěngěnsueěnge taumata e nanětạ e němpẹ̌darendehẹ̌ mạanun Mawu Yesus. 44 Piạ u mapulu měnamẹ si Sie, kai tawẹu sarang sěngkatau nanenggehu l᷊imane si Sie. 45 Piạ e měndariagạ Bal᷊em Mawu nirolohẹ̌ niapěnamẹ Mawu Yesus kẹ̌kapul᷊ẹ e, manga imang těmbonange ringangu tau Farisi e němpẹ̌kiwal᷊ọ e si sire, "Kawe unụe i Sie tawe niwawang kamene ramahi?" 46 Manga lukadẹ̌ e němpẹ̌simbang, "Uh, bědang tạ apa taumata kapiane mẹ̌bisara kere i Sie!" 47 "Apa i kamene seng napal᷊idẹ̌ kareạ'E?" ungkuěngu tau Farisi ene. 48 "Piạ ngae wọu tal᷊oaran manga těmbonang i kitẹ e arau tau Farisi kụ piạ u mangimang si Sie? 49 Arawe taumata l᷊awọ ini, i sire wěga wue atorang i Musa, mase waẹbe kereapa i sire kai seng niane." 50 Sěngkatau wọu tal᷊oaran tau Farisi ene ute i Nikodemus, i anụ e nạung bọu simongo su anun Mawu Yesus. I Nikodemus nẹ̌bera su tau Farisi wal᷊ine e, 51 "Tumuhụ atorange, taumata e tawe wotonge ihukung, těntal᷊ang katataingu pẹ̌sasal᷊ane deng dẹ̌daringihang dingangu kakanoạ e deng sẹ̌sẹ̌suiang." 52 "Apa i kau e mal᷊aing bọu Galilea?" ungkuěng i sire, "Měngkate panẹ̌sui su Bukẹ̌ Susi! I kau sarungbe makasilo u tawẹ apa nabi kụ asal᷊e wọu Galilea!" [ 53 Samurin ene, kěbị taumata něngkapul᷊ẹ e sol᷊ong bal᷊e.

8

1 Arawe Mawu Yesus e nataraị sol᷊ong Bukid'u Zaitun. 2 Sěngkariọěllone mal᷊uka-l᷊ukadẹ̌ i Sie simuẹ̌ su Wal᷊em Mawu, kụ mal᷊awọ taumata riměnta sol᷊ong anun Sie. Mawu Yesus tangu naiangke, mase nanětạe naněntiro si sire. 3 Kạpaněntirone e, manga mananěntirong agama ringangu manga tau Farisi e nẹ̌bawako tau wawine nikatangkạ nawuang. I sire nangoro tau wawine ene niapararisị sutal᷊oarane, 4 mase nẹ̌bera su Mawu Yesus, "Tuang Guru, bawine ini nikaẹ̌bakeng kapẹ̌baradosane. 5 Su ral᷊ungu titam Musa e kai piạ atorang u kamageng manga wawine kakakoạe kere ini ute harusẹ̌ bahungangu watu sarang pakapate. Kụ su tempo ini e kereapa su tiněnnang Tuang?" 6 I sire makịbal᷊o kerene mědeạu i sire měnangkạ si Sie. Tadeạu i sire makatokeng sal᷊a si Sie. Arawe Mawu Yesus e mang kụkakurung mạmohẹ u tal᷊imědone su ěntana. 7 Sarạeng i sire měngkate měnẹ̌nahonsang, i Sie nẹ̌pětịe kụ nẹ̌bera si sire u, "Kereu sutal᷊oarang kamene piạ u tawẹ dosane ute, i sie kakal᷊imonaěnge pamereng u watu su tau wawine ěndaị e." 8 Bọu ene Mawu Yesus kimakurung kapia kụ saụewe namohẹ su ěntana. 9 Sarạeng i sire nakaringihẹ̌ Mawu Yesus něhengetang kerene, namehọe i sire němpaněntangu tampạ ene sěngkatau-sěngkatau nanětạ bọu kaghurangenge. Naral᷊e kate Mawu Yesus sẹ̌sane natěntang sene ringangu tau wawine e, kụ bẹ̌dang ene su rarisikang e. 10 Mase Mawu Yesus něpẹ̌tịe kụ nẹ̌bera su tau wawine ene, "Suapạe i sire kěbị e? Tawẹu něhukung si kau e?" 11 "Tala, Tuang," nisimbange. "Kerene e," angkuěng u Mawu Yesus, "Iạ e mal᷊aing tawe měhukung i kau, kụ kuhạe mẹ̌dosa kapia."] 12 Mawu Yesus saụ e něhengetang su taumata l᷊awọ, ungkuěng'E, "Kai Iạ e tualag'u dunia. I sain tumol᷊e si Siạ e tawe rumal᷊eng su kararěndung, kaiso i sie kai managhuang tualag'u pẹ̌bawiahẹ̌." 13 "Ini e i Kau nẹ̌sahiding batangengu e", ungkuěng u tau Farisi si Sie, "sasahidin'U e tawẹ katěngade." 14 Mawu Yesus simimbang, "Manilaing Iạ mẹ̌sahidin batangeng-Ku e kai hal᷊ẹ̌ ini e mambeng kahěngang; u Iạ e masingkạ bọu apa rarěnta-Ku, ringangu sol᷊ong apa timona-Ku. I kamene wẹ̌ga wue měnsang Iạ e wọu a ringangu sol᷊ong a. 15 I kamene mělẹ̌hukung taumata tuhụ tabiat'u taumata; arawe Iạ e tawe mělahukung i sai-sai. 16 Kereu Iạ e měhukung taumata ute, putusangku ene e matul᷊idẹ̌, batụu Iạ e wal᷊inewe sẹ̌saku; I Amang kụ něndoloh'u Iạ e rụděndingang Siạ. 17 Su ral᷊ungu torat'i Musa e mạbawohẹ kere ini: Sasahidi kahěngang ute kai sasahidi wọu ruang katau. 18 Kụ mẹ̌gẹ̌gěllịu sasahidi waugu watangeng-Ku e ute kai rarua -- Iạ dingangu i Amang kụ něndoloh'u Iạ e." 19 "I Amang'U ene kai suapa?" ungkuěng i sire. Mawu Yesus simimbang, "I kamene tawe makakiral᷊a si Siạ, kerene lai si Amang-Ku. Mangạewe i kamene makakiral᷊a si Siạ, ute i kamene mal᷊aing makakiral᷊a si Amang-Ku e." 20 Kěbị ene seng nipěhengetang u Mawu Yesus su tempong i Sie mạněntiro su Wal᷊em Mawu su rẹ̌duhu manga kasẹ̌ tampạ u papěllọ. Kai tawẹu sarang sěngkatau něnamẹ si Sie, batụu bẹ̌daweng bal᷊ine tempone. 21 Tangu Mawu Yesus saụewe něhengetang si sire, ungkuěnge, "Iạ e sarung dumal᷊eng, kụ i kamene sarung mẹ̌deạ si Siạ, kaiso i kamene sarung mate su ral᷊ungu rosang kamene. Su tampạ tamaiang-Ku e, i kamene tawe makakarěnta." 22 Tangu manga měngangawasan tau Yahudi němpẹ̌berạe u, "Aramanung i Sie kai mapulu mẹ̌tumpate, u i Sie kai nẹ̌bera u, 'Su tampạ tamaiang-Ku e, i kamene tawe makakarěnta.' " 23 Mase Mawu Yesus e něhengetang si sire, "I kamene e kai riměnta wọu wawa; arawe Iạ e kawe wọu rasị. I kamene kai wọu dunia, arawe Iạ e wal᷊inewe wọu dunia. 24 Hakịu ene Iạ nẹ̌bera si kamene u i kamene sarung mate su ral᷊ungu rosang kamene. Kụ mamben těngadẹ̌ i kamene sarung mate su ral᷊ungu rosang kamene, mạengu i kamene kawe tawe mangimang u kai 'Iạ e i Sie kụ isẹ̌sěbạ IẠ ENE'." 25 "Kụ kai i sai tangu i Kau e?" ungkuěng i sire. Mawu Yesus simimbang, "Unụ e lai wẹ̌dang mẹ̌bisarang kamene! 26 Mal᷊awọ l᷊ai Takụ ipaul᷊ị mạanun kamene ringangu pẹ̌sasal᷊ang kamene. Arawe i Sie kụ dimoloh'u Iạ e kapangimangeng. Kụ Iạ e měhabarẹ̌ su dunia e apang kụ seng Takụ kinaringihẹ̌ bọ'i Sie." 27 I sire tawe nakaěnna u i Sie kai kapẹ̌bisarane si sire mạanung i Amang. 28 Ual᷊ingu ene Mawu Yesus něhengetang si sire, "Hědo kereu i kamene seng napakarangẹ u Ahus'u Taumata e, i kamene sarung makasingkạu kai 'Iạ e i Sie kụ isẹ̌sěbạ IẠ ENE', dingangu i kamene sarung makasingkạ u tawẹu sarang sěmbaụ kẹ̌koateng-Ku kụ bọu batangeng-Ku sẹ̌saku. Iạ e kětạeng maul᷊ị u apang kụ itẹ̌těntirong Amang si Siạ. 29 Kụ i Sie rimoloh'u Iạ e rụděndingang Siạ e. I Sie tawe manga naněntangu Iạ sẹ̌saku, batụu Iạ hanesẹ̌be měkẹ̌koạ apang makạl᷊ahimpulu si Sie." 30 Bọuten Mawu Yesus e něhengetangu kěbị ene, ute mal᷊awọ taumata e němpangimang si Sie. 31 Bọu e Mawu Yesus něhengetangke su manga tau Yahudi apan seng němpangimang si Sie, "Kereu i kamene mẹ̌biahẹ̌ tumuhụ těntiroku, ute i kamene mambeng kahěngang tumatol᷊e Siạ, 32 tangu i kamene sarung makakiral᷊a Ruata kahěngang, kụ ual᷊ingu ene tangu i kamene ipakal᷊iwirẹ̌." 33 "I kami e kai hěnton Abraham," angkuěng i sire. "I kami e tawẹ u němpẹ̌tẹ̌tahamawu si sai-sai! Kụ kai a timonan baweran'U, 'I kamene sarung iapakal᷊iwirẹ̌'?" 34 "Mamben těngadẹ̌ bawera-Ku ini," angkuěngu Mawu Yesus si sire. "I sai-sai měmpẹ̌kẹ̌koạ dosa e kai ěllangu rosa. 35 Kụ sěngkatau ěllange tawẹ tampạ natantu su ral᷊ungu sěntahanakeng, sěmbal᷊iau anạ ute kawe piạbe tampạ e sarang marěngụ-děngụ. 36 Ual᷊ingu ene e, tangu kereu anạ e mapakal᷊iwir'i kamene ute i kamene mambeng mal᷊iwirẹ̌. 37 Těngadẹ̌ e Iạ masingkạ i kamene ini e kawe pal᷊ahěnton Abraham. Kaiso i kamene kawe mapulu měmate si Siạ, ual᷊ingu i kamene tawe rumaẹ těntiro-Ku. 38 Apang kụ kinasilo-Ku si Amang-Ku e, ute ene Takụ ipaul᷊ị. Arawe i kamene ute kawe měkẹ̌koạ apan itẹ̌těntirong amang i kamene si kamene." 39 I sire simimbang, "I Amang i kami e kai i Abraham." "Kụ kereu i kamene kahěnga-hěngang anạben Abraham," ungkuěng u Mawu Yesus e, "ute nal᷊ahẹ bue u i kamene měmpẹ̌koạbe apang kinoạ i Abraham. 40 Iạ e mạul᷊ịu katěngadẹ̌, dingihẹ̌ku wọu Ruata, arawe i kamene kawe mapulu měmate si Siạ. I Abraham e tawe nẹ̌kẹ̌koạ kerene! 41 I kamene měkẹ̌koạ apang kinoạ i amang i kamene." Ungkuěng i sire, "I kami e manga anạben Mawu e kahěngang. I amang i kami e mang sěmbaụ, kụ kětạben Duata samatang." 42 Mase Mawu Yesus něhengetang si sire, "Kereu Mawu Ruata e kawe i Amang i kamene ute i kamene kụkěndagẹ̌ben Iạ, u rarěnta-Ku e kai wọu anun Duata. Iạ bal᷊inewe riměnta ual᷊ingu kapulu-Ku hala e, kaiso kawe i Sie něndoloh'u Iạ. 43 Kawe unụe i kamene tawe makal᷊aěnna apang Takụ ipělẹ̌hengetang? U i kamene tawe makararagẹ̌ dumaringihẹ̌ těntiro-Ku. 44 Setang e kai i amang i kamene, kụ i kamene mapulu tumol᷊e kapulung amang i kamene. Dokeng su tětạe setange kai taha pěmate. I sie tawẹ bẹ̌ke kụ kai manumběka wọu katěngadẹ̌ batụu kai tawẹ katěngadẹ̌ si sie. Kereu i sie mẹ̌konti, ute ene mambeng kakakoạ e, u seng kerene lulune. I sie makonti ringangu asal᷊e kai patikụ kakontiang. 45 Arawe Iạ e kawe měbẹ̌berang katěngadẹ̌, kụ ual᷊ingu ene i kamene tawe mangimang si Siạ. 46 I sai wue wọ'i kamene mapakal᷊ahẹu kai piạ dosa e si Siạ? Kereu Iạ maul᷊ịben katěngadẹ̌ e, unụe wue i kamene tawe mangimang si Siạ? 47 I saing asal᷊e wọu anun Duata e, i sie rụdaringihẹ̌ hengetangu Ruata. Arawe i kamene kawe wal᷊inewe wọu anun Duata e, hakịu i kamene kawe tawe mapulu rumaringihẹ̌." 48 Tau Yahudi e němpẹ̌simbahẹ̌ su Mawu Yesus, "Bal᷊inewe nihino wawerang kami u i Kau e kai tau Samaria kụ niwal᷊iuangu setang?" 49 Mawu Yesus simimbang, "Iạ e tawe niwal᷊iuangu setang. Iạ e měngẹ̌ngadatẹ̌ si Amang-Ku, kai arawe i kamene kawe mělẹ̌hinakang si Siạ. 50 Iạ e tawe mẹ̌dareạ kawawantug'u watangeng-Ku. Kai piạ sěngkatau kụ mědẹ̌deạ dal᷊eng sarang mapakawantug'u Iạ, kụ kai i Sie e mẹ̌tatatilakehẹ̌. 51 Mambeng kahěngang bawera-Ku ini e, i sain tụtuhụ Hengetang-Ku e ute tawe mate sarang karěngụe." 52 Mase tau Yahudi e nẹ̌berạ e su Mawu Yesus, "Ini e i kami nakaěnna u i Kau e mambeng kahěngang nisawelangu setang! I Abraham sẹ̌sane seng nate, kụ kerene lai kal᷊awọu manga nabi. Arawe ungkuěngu kawe, 'I sain tụtuhụ bawera-Ku, tawe mate sarang karěngụe.' 53 Kereu i Abraham sẹ̌sane seng nate ringangu kal᷊awọu manga nabi e seng nate, kụ i Kau ini e ute i sai? Tawe nasowa suakal᷊ẹ̌ i Kau ini e kụ limembong kasěllahe wọ'i amang i kami i Abraham!" 54 Mawu Yesus simimbang, "Mangawe Iạ mědẹ̌deạ kawawantugẹ̌ baụgu batangeng-Ku hala, ute kawawantugẹ̌ ene tawẹ mangal᷊ene. Mapakawantug'u Iạ e kai i Amang-Ku kụ ěndaị su ěnnang kamene kai Ruatang kamene, 55 sěmbal᷊iau i kamene tawe nakakiral᷊a si Sie. Arawe Iạ masingkạ i Sie. Mangawe Iạ e nẹ̌bera u Iạ tawe nakakiral᷊a si Sie, ute tangu Iạ e sěngkatau kontiang, mẹ̌sul᷊ung i kamene. Iạ e masingkạ i Sie ringangu rụdaringihẹ̌be hengetang'E. 56 I amangu i Abraham měngkate mal᷊uasẹ̌ u i sie sarung makasilo ěllo-Ku. I sie seng nakasilo kụ i sie mal᷊uasẹ̌!" 57 Mase tau Yahudi e němpẹ̌bera su Mawu Yesus, "Umur'U e wẹ̌dang tawe natimu l᷊imam pul᷊o su taunge, kụ i Kau e seng nakasilo si Abraham?" 58 Mawu Yesus simimbang, "Mambeng těngadẹ̌ Iạ mẹ̌habarẹ̌ si kamene: u kal᷊amonan i Abraham nipěhanạ, Iạ e seng těbe ene." 59 Mase tau Yahudi e němpangal᷊ạ e watu kụ mangěntung Mawu Yesus; arawe Mawu Yesus kai nẹ̌kěmbuni mase naněntangu Wal᷊em Mawu e.

9

1 Ene, Mawu Yesus kạdal᷊enge, i Sie nakasiloko tau wuta rokẹewen i sie pinẹ̌hana. 2 Kutẹu manga murit'u Mawu Yesus e nakiwal᷊o si Sie, "Tuang Guru, kawe unụe tau ini e pinẹ̌hanạ buta? Apa ual᷊ingu i sie nẹ̌dosa, arau kawe ual᷊ingu rosan inang dingangu i amange?" 3 Mawu Yesus simimbang, "I sie nawuta wal᷊inewe ual᷊ingu rosane arau wal᷊inewe l᷊ai ual᷊ingu rosan inang dingangu i amange, kaiso kawe tadeạu taumata makasilo kawasan Duata měkẹ̌karadiahang su ral᷊ungu watangenge. 4 Těntal᷊ang bẹ̌dang piạ ěllone, i kitẹ e harusẹ̌ mẹ̌koạ munaran Sie rimoloh'u Iạ e. Hěbi e sarung duměnta, kụ semben takapěhal᷊ěkangu sarang sěngkatau. 5 Karěngụewen Iạ e su dunia ini, Iạ e kai tualag'u dunia." 6 Bọuten něhengetang kerene, Mawu Yesus e nangědu su ěntana, kụ ědu e nikongke ringangu ěntana. Mase niwuhan'E su matan tau ene, 7 mase kapẹ̌berane si sie, "Dakọe pěnděmusẹ̌ su liwuạ u Siloam." (Siloam mangal᷊ene 'Nirolohẹ̌'.) Tangu tau ene tamai nanguhasẹ̌ gatine. Su tempon pẹ̌bawal᷊ị e, i sie seng nẹ̌kělla. 8 Manga lampunge ringangu apan taumata kụ seng nạung makạsilo si sie mětẹ̌taharorong, i sire němpẹ̌bera, "Bal᷊inewe i sie ngae sěntiniạ kụkaiang mětẹ̌taharorong?" 9 Piạ u němpẹ̌bera, "A kụ mang i sie." Kai piạ l᷊ai měbẹ̌berau, "Wal᷊ine, i sie kětạu měpẹ̌papangawẹ tau ene." Kai tau ene sẹ̌sane nẹ̌bera u, "Kai iạ e." 10 "Kai kereapa katatainge sarang i kau e nakasilo?" ungkuěng i sire si sie. 11 I sie simimbang, "Tau arenge i Yesus e něngongke lẹ̌bo kadodọ, niwuhane su mataku kapẹ̌berane u, 'Dakọ e rěmusẹ̌ gatinu su l᷊iwuạu Siloam.' Mase iạ e natamai. Kụ su tempon iạ mẹ̌děnděmusẹ̌ gatiku e iạ e nẹ̌kělla." 12 "Kai suapa tau ene?" ungkuěng i sire. I sie simimbang, "Bẹ̌ga wue iạ." 13 - 14 Sahěllo ene kai ěllon Sabatẹ̌ natarangke Mawu Yesus něngongke ěntana ringangu ědun'E mědeạu tau wuta e makasilo. Tangu tau nạung bọu nawuta ene niwawa sol᷊ong anun tau Farisi. 15 I sire mal᷊aing nakiwal᷊o su tau ene kereapa katatainge sarang i sie nẹ̌kělla. I sie simimbang, "I Sie nangunon lẹ̌bo su mataku bọu e takụ niuhasẹ̌ e mase iạ e nẹ̌kělla." 16 Pirang katau wọu tal᷊oaran manga tau Farisi e němpẹ̌bera u, "Tau ene tawe mariadi kụ měkoạ hal᷊ẹ̌ bọu anun Duata batụu i Sie kai tawe měndarekengu ěllon Sabatẹ̌." Angkuěngben bal᷊ine u, "Kereapa wue kụ tau warạdosa e makakoạ karal᷊inaụ kerene?" Ene nariadịe pěrararendehẹ̌ su tal᷊oaran sire. 17 Tangu tau Farisi e nakiwal᷊ọe su tau ene kạpia, "Kereapa wue su naungu mạanụen tau nakapia si kau?" "I Sie kai nabi," angkuěngu tau ene. 18 Kai arawe mangangawasang Yahudi e tawe mangimangu tau ene kawe wuta reng dokeng kal᷊amona, kụ ini e seng makạsilo. Ual᷊ingu ene ute i sie kimui ghaghurang e, 19 kụ nakiwal᷊o, "Kahěngang anạu ini e nipěhanạ buta? Kụ kai kerea i sie sarang nẹ̌kělla orasẹ̌ ini?" 20 I ninang dingangu i amangu rariọ e simimbang, "Mambeng kahěngang ini e anạ i kami; dingangu i sie mambeng kahěngang buta rokeng nipěhanạ. 21 Arawe kereapa sarang i sie nakasilo e, i kami e wẹ̌gawue. Dingangu i sai nakapẹ̌kělla si sie ute, i kami e mal᷊aing bẹ̌ga wue. Pakiwal᷊ọewe si sie, u i sie seng matěllang, kụ seng makasimbang hala." 22 I ninang dingangu i amang e nẹ̌bera kerene e watụ u i sire mạtakụ u manga těmbonangu tau Yahudi; u i sire kai sěngkanaung u i sai měngakun Yesus e kai Ratu Měnanal᷊amatẹ̌, sembeng tawe ipakawala sumuẹ̌ su wal᷊en pẹ̌kakal᷊iomanengang. 23 Ual᷊ingu ene hakịu i ninang dingangu i amangu tau ene němpẹ̌bera u, "I sie seng matěllang kụ pakiwal᷊ọe si sie." 24 Mase i sire saụewe nẹ̌kui tau l᷊ěnnạu wuta e kụ nẹ̌bera si sie, "Pẹ̌salụe u i kau mambeng měhabaru katul᷊idẹ̌. I kami e masingkạ u tau ene mambeng tau warạdosa e." 25 "Apa i Sie marosa arau tala," ungkuěngu tau ene, "iạ e wẹ̌ga wue. Kai kětạeng piạ hal᷊ẹ̌ sěmbaụ su singkạku; kạngerẹ iạ e wuta, arawe ini e iạ seng nẹ̌kělla." 26 Mase i sire saụewe nẹ̌bera si sie, "Pinẹ̌kapuraneng i kau e kahian Sie? Nẹ̌koạ kereapa i Sie si kau, sarang nẹ̌kělla?" 27 Tau ene simimbang, "Seng bọu takụ niwẹ̌ke si kamene, kai i kamene tawe mapulu rumaringihẹ̌. Unụe i kamene mapulu mẹ̌daringihẹ̌ kapia? Aramanung i kamene kai mapulu mariadi tumatol᷊en'E ringang?" 28 Mase i sire němpẹ̌dohang si sie ringangu nẹ̌bera, "O kai i kau murit'E; i kami e wal᷊ine. I kami e kai murit'i Musa. 29 I kami e masingkạ u Mawu Ruata seng něhengetang si Musa. Arawe mạanun tau ene e, i kami e wẹ̌ga wue měnsang bọu apa asal᷊'E." 30 Tau ene simimbang, "Nakal᷊aherang bue mạeng i kamene wẹ̌gang asal᷊'E, sěmbal᷊iau i Sie seng napẹ̌kěllan iạ e. 31 I kitẹ masingkạ u Mawu Ruata e tawe rumaringihẹ̌ taumata warạdosa e, kaiso kawe su taumata mẹ̌ngadatẹ̌ Mawu ringangu měkẹ̌koạ kapulun'E. 32 Dokeng su tětạ u dunia tawẹ běke reng nakaringihẹ̌ u piạ taumata makawekesẹ̌ matan taumata wuta wọu karariadine. 33 Kereu tau ene wal᷊ine wọu anun Duata, i Sie tawe makakoạ manga apa." 34 Ungkuěng i sire, "Apa i kau napenẹ u rosa reng dokeng pinẹ̌hanạ, maněntiro lai si kami e?" Tangu nanětạ bọu orasẹ̌ ene i sie nisẹ̌ding sumuẹ̌ su wal᷊em pẹ̌kakal᷊iomanengang. 35 Mawu Yesus nakaringihẹ̌ u i sire seng měsẹ̌sěding u tau ene sumuẹ̌ su wal᷊en pẹ̌kakal᷊iomanengang. I Sie nẹ̌deạ tau ene kụ něhengetang si sie, "I kau e mangimang su Ahus'u Taumata?" 36 Tau e simimbangke, "Kai i sai i Sie Tuang? Tul᷊ungko paul᷊ị tadeạu iạ mangimang si Sie." 37 "I kau e seng nakasilo si Sie," ungkuěng u Mawu Yesus. "I Sie kụ orasẹ̌ ini kapẹ̌bẹ̌bisarane ringangu." 38 "Iạ mangimang, Mawu!" ungkuěngu tau ene, bọu e nẹ̌tumpěkuhẹ̌ su těngom Mawu Yesus. 39 Mawu Yesus něhengetang, "Iạ diměnta su dunia ini e kai mědeạu mẹ̌tatilakehẹ̌ tadeạu tau wuta e makasilo, ringangu taumata makạsilo e mawuta." 40 Tau Farisi pirang katau apan sene nakaringihẹ̌ Mawu Yesus něhengetang kerene, mase i sire němpẹ̌kibal᷊o si Sie, "Su tiněnnanu i kami e wuta l᷊ai?" 41 Mawu Yesus simimbang, "Manga i kamene wuta, ute i kamene tawẹ dosane. Kai ual᷊ingu i kamene měmpẹ̌bẹ̌bera u, 'I kami e makạsilo,' ene mělẹ̌lahẹu i kamene wẹ̌dang mararosa."

10

1 "Mambeng těngadẹ̌ hengetang-Ku ini: I sain sumuẹ̌ su těndạ u domba kụ lumempangu pagarẹ̌ kụ bal᷊inewe wọu tukadẹ̌, kaiso kawe mẹ̌bawị bọu ral᷊enge wal᷊ine e ute kai tahatako ringangu tahapěhampasẹ̌. 2 Arawe i sain sụsuẹ̌ bọu tukadẹ̌ e, ute kai i sie měndal᷊ukadẹ̌ domba e. 3 Měndal᷊ukadẹ̌ domba e mạnope tukadẹ̌ baug'i sie, mase domba e rụdaringihẹ̌ tingihe su tempon i sie měkẹ̌kui si sire su arenge sěmbaụ-sěmbaụ dingangu měngěngahạ i sire apạsěbang sol᷊ong likude. 4 Sarạeng manga domba e seng nasẹ̌bang měngangahạ e rumal᷊eng su horone kụ manga domba e mạhuntol᷊e si sie batụu i sire makạkiral᷊a tingihe. 5 I sire tawe mapulu tumol᷊e taumata wal᷊ine, tabeạu katewe mahuntal᷊ang bọu anun tau ene batụu tawe makakiral᷊a tingihe." 6 Mawu Yesus nẹ̌běken papinintu ene, kai i sire tawe makaěnna apa wue tẹ̌timonaěng'E. 7 Tangu Mawu Yesus něhengetang saụ sěnsul᷊e, "Mamben těngadẹ̌ hengetang-Ku ini: Kai Iạ e tukadẹ̌ baugu domba. 8 Kěbị apan duměnta měngal᷊imona Siạ e kai tahatako ringangu tahapěhampasẹ̌, kai manga domba e tawe měmpẹ̌daringihẹ̌ tingih'i sire. 9 Iạ e kai tukadẹ̌. I sain sumuẹ̌ bọu anu-Ku e masal᷊amatẹ̌; i sie masuẹ̌ masẹ̌bang dingangu makaěbạ pẹ̌bawiahe. 10 Tahatako e kětạeng duměnta mẹ̌tako, měmate ringangu měnggolang. Arawe Iạ e riměnta mědeạu taumata makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ -- kụ pẹ̌bawiahẹ e mědẹ̌dal᷊embo. 11 Iạ e měndal᷊ukadẹ̌ mapia. Měndal᷊ukadẹ̌ mapia e kai mạnarakangu watangenge waugu manga dombane. 12 Taumata nisewaěnge kụ bal᷊inewe měndal᷊ukadẹ̌ dingangu wal᷊inewe taghuangu manga domba ene, sarung mahuntal᷊ang kụ měněntangu manga domba e kereu i sie makasilo piạ dal᷊ugẹ̌ diměnta. Tangu manga domba e sarung těmboěng dingangu sal᷊iawuhangu ral᷊ugẹ̌. 13 Taumatan sewa e kai tumal᷊ang, u i sie něhal᷊ẹ̌ e kai ual᷊ingu nisewaěng. I sie tawẹ agise mẹ̌pandung manga domba e. 14 - 15 Iạ e měndal᷊ukadẹ̌ mapia. Kerẹewe i Amang kawe masingkạu Iạ, dingangu Iạ masingkạ i Amang, kerene lai Iạ masingkạ u manga domba-Ku, ringangu i sire mal᷊aing masingkạ u Iạ. Iạ něnarakangu niawa-Ku waug'i sire. 16 Piạbe lai manga domba wal᷊ine mal᷊aing tataghuaneng-Ku, kai tawe nasowa su ghapaěngu domba ini. I sire lai hinong Takụ ahakeng kụ i sire sarung dumaringihẹ̌ tingihẹ̌-Ku. I sire kěbị sarung mariadi ghapaěng sěmbaụ kụ měndal᷊ukade sěngkatau. 17 I Amang kụkěndagu Iạ u Iạ něnarakangu niawa-Ku e mẹ̌deạu saụbe takụ ikatarimạ kapia. 18 Tawẹu sarang sěngkatau makapěngal᷊ạ bọu Iạ. Iạ e něnarakang kai ual᷊ingu kapulu-Ku hala. Iạ e kawasa měnarakang, dingangu kawasa lai mangul᷊e kapia. Kai ene hal᷊ẹ̌-Ku nitarimạ bọ'i Amang-Ku." 19 Ual᷊ingu Mawu Yesus něhengetang kerene, tangu taumatan Yahudi e nanětạe němpẹ̌darendehẹ̌. 20 Lawọ bọ'i sire němpẹ̌bera u, "I Sie kai nisawelangu rohkẹ̌ dal᷊akị! I Sie kai pulu! Baugu apa i kamene rimaringihẹ̌ si Sie?" 21 Kai piạbe lai němpẹ̌bera u, "Taumata kụ nisawelangu rohkẹ̌ dal᷊akịsẹ̌ e tawe mẹ̌bisara kerene. Botonge setange mapẹ̌kěllan taumata wuta?" 22 Ene su Yerusalem taumata e kai kapẹ̌sal᷊imbange, Ěllon Pananusi Wal᷊em Mawu. Su tempo ene kai tempong banua maral᷊ěnding. 23 Kutẹu Mawu Yesus mědẹ̌daral᷊engke su Gandariang Salomo su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu, 24 piạ e tau Yahudi e němpẹ̌děnta nẹ̌tal᷊ipurung su rẹ̌duh'u Mawu Yesus. I sire němpẹ̌bera si Sie, "Kạděngụe i kami e měngkate ipẹ̌bẹ̌bimbong? Paul᷊ịkọ pakal᷊ahẹ, mạengbe i Kau kahěnga-hěngang Datu Mananal᷊amatẹ̌." 25 Mawu Yesus simimbang, "Seng bọu Takụ nipěhengetang si kamene, kaiso i kamene mang tawe mangimang. Kal᷊awọu munara Takụ kẹ̌koateng su areng'i Amang-Ku e měnẹ̌nodẹ u karal᷊ahẹ e mạanun Iạ. 26 I kamene tawe mangimang batụu i kamene tawe nasowa su ghapaěng u manga domba-Ku. 27 Manga domba-Ku e rụdaringihẹ̌ tingihẹ̌-Ku. Iạ masingkạben sire, ringangu i sire mạhuntol᷊e si Siạ. 28 Iạ e mangonggọu pẹ̌bawiahẹ̌ kakalẹ̌ si sire kụ sarang karěngụe i sire tawe mawinasa. Kụ tawẹu sarang sěngkatau makapěhampasẹ̌ si sire wọu lima-Ku. 29 I Amang-Ku e seng nanarakang i sire si Siạ, limembon patikụ e. Dingangu tawẹ u sarang sěngkatau makapěmul᷊aho si sire wọu limang Amang. 30 Iạ dingangu i Amang kai sěmbaụ." 31 Mase tau Yahudi e nẹ̌saụewe němpangal᷊ạ batu e ipěngěntung Mawu Yesus. 32 Kai Mawu Yesus e něhengetang si sire, "I kamene seng nakasilo si Siạ nẹ̌koạ kal᷊awọu hal᷊ẹ̌ mapapia parentang Amang-Ku e si Siạ. Bọu kěbị hal᷊ẹ̌ tamai ene tangu kai sudẹ e nakawodaị si kamene mapulu mangěntung si Siạ?" 33 Taumatang Yahudi e němpẹ̌simbang, "Bal᷊inewe ual᷊ingu munaran'U mapapia e i kami nakapěngěntungu watu si Kau, kaiso ual᷊ingu i Kau kawe něhinakang Duata. I Kau e sěngkatau taumata kụ mapulu mẹ̌těngkakoạ batangeng'U Duata." 34 Mase Mawu Yesus simimbang, "Karạ kai mạbawohẹ su bukẹ̌ u torat'i kamene: Duata e něhengetang, 'I kamene kai mahang duata'? 35 I kitẹ masingkạ u apan mạbawohẹ su Winohẹ Susi e mạpakẹ sarang karěngụe. Kụ kereu Mawu Ruata nẹ̌sěbạ u mahang 'duata' su taumata apan němpẹ̌narimạ u hengetang'E, 36 unụe i kamene mẹ̌berawe si Siạ u Iạ kawe něhinakang Duata ual᷊ingu nẹ̌bera u Iạ Ahus'u Ruata? Sěmbal᷊iau Iạ kawe pinilen Amang kụ nirolohẹ̌ sarang dunia. 37 Kereu Iạ tawe mẹ̌koạ munara kụ seng niator'i Amang e, ute kumbahangbe měmpangimang si Siạ. 38 Kai tangu ual᷊ingu Iạ měkẹ̌koạ ene, ute kěngkahimang bue suapan Takụ kẹ̌koatenge, maningbe i kamene tawe mapulu měmpangimang si Siạ. Ual᷊ingu ene ute i kamene masingkạ dingangu makaěnna u i Amang e sěntiniạ mạsasěmbaụ dingang-Ku, kerene lai Iạ e sěntiniạ mạsasěmbaụ dingangi Amang." 39 I sire mědẹ̌deạ lai ral᷊engu měmpěnamẹ Mawu Yesus, kutẹu i Sie nạung nakal᷊ěsọ bọu i sire. 40 Mawu Yesus tangu nẹ̌sul᷊ẹ e sol᷊ong sěmbẹ̌kang Sal᷊ụ u Yordan, su tampạ i Yohanes nạung něnahani, mase nẹ̌tanạ sene. 41 Mal᷊awọ taumata mạhunděnta su anun Sie. I sire měmpẹ̌bẹ̌bera u, "I Yohanes tawe mẹ̌kakoạ manga hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ, kai kěbị apan ipẹ̌paul᷊ị e mạanun tau ini e mang kahěngang." 42 Mase mal᷊awọ taumata sene němpangimang su Mawu Yesus.

11

1 Tau arenge i Lazarus mạtanạ su Betania dingangu manga wawinene i Maria rẹ̌duan Marta. 2 I Maria e kai tau wawine naněbohu l᷊ana mawěngi su l᷊aedu Mawu, mase niěmmụ u utạ e. Piạ su sěnsul᷊e i Lazarus nasakị. 3 Bawinene rarua e něhabarẹ̌ su Mawu Yesus, "Mawu, mahuaneng kandua kẹ̌kapiaěngu e nasakị." 4 Sarạeng Mawu Yesus nakaringihẹ̌ habarẹ̌ ene, i Sie něhengetang, "Sakị ini e tawe makapate. Ini e nariadi mẹ̌deạu Mawu Ruata e bantughang, dingangu ual᷊ingu ene tangu Ahus'u Ruata e mal᷊aing bantughang." 5 Mawu Yesus e kụkěndagi Marta, i Maria, ringangi Lazarus. 6 Kai piạ e Mawu Yesus nakahombangke habarẹ̌ u i Lazarus masakị, i Sie nẹ̌tatudẹ natanạ sene rua ěllo wẹ̌dang! 7 Bọu ene wuhụ e i Sie něhengetang su manga murit'E, "Bọete i kitẹ mẹ̌sul᷊e sol᷊ong Yudea." 8 I sire němpẹ̌simbang, "Tuang Guru, bẹ̌dang ta nạdarěna tau Yahudi e mạngěntungu watu si Tuang, bọu e ini i Tuang e seng saụ mẹ̌bal᷊ị tamai?" 9 "Karạ kawe mapul᷊o dua su kaorasẹ̌ sahěllo?" angkuěngu Mawu Yesus. "I sain dụdal᷊eng su tempong ěllo e tawe masangkong, batụu i sie makạsilowe tualagu dunia ini. 10 Arawe i sain dụdal᷊eng hěbi e mạsangkong; batụu tawẹ apa tualagẹ̌ si sie." 11 Kerene ungkuěngu Mawu Yesus. Bọu ene i Sie saụewe lai nẹ̌bera, "Hapị i kitẹ i Lazarus e seng nẹ̌tikị kai Iạ e reng tamai měmuko si sie." 12 Manga murit'u Mawu Yesus e němpẹ̌bera, "Mawu, mạeng i Lazarus kawe mětẹ̌tikị, ute i sie sarungbe mapia." 13 Timonan Mawu Yesus ute kai i Lazarus seng nate. Arawe su ěnnan sire ute Mawu Yesus kai maul᷊ị u i Lazarus měngkate mětẹ̌tikị matagẹ̌. 14 Ual᷊ingu ene Mawu Yesus e naul᷊ị mahatedẹ̌ si sire u, "I Lazarus e seng nate. 15 Kaiso Iạ mal᷊uasẹ̌ lai Iạ e tadịe paịse, batụu kai limembong kapiane si kamene, tadeạu i kamene makapangimang. Bọete i kitẹ tamai sarang anun Lazarus." 16 I Tomas isẹ̌sěbạ, "si Hindua" nẹ̌bera su manga hapị e manga murit'u Mawu Yesus, "Mahịe i kitẹ tumol᷊e, balạ e sěngkakate i kitẹ dingang'E!" 17 Piạ e Mawu Yesus narěntạ e su tampạ ene, i Lazarus seng ěpạ u ěllo karěngụe su kubul᷊ẹ̌. 18 Soan Betania e maraning Yerusalem, kụ mangawe těllung kilo meterẹ̌ karaune. 19 Mal᷊awọ tau Yahudi seng nahunděnta nẹ̌tiwo si Marta rẹ̌duan Maria e měmpẹ̌hiborẹ̌ si rẹ̌dua ual᷊ingu kinapateěngu mahuaneng dẹ̌dua. 20 Sarạeng i Marta nakaringihẹ̌ u Mawu Yesus e narěnta, i sie simẹ̌bang kụ naněnsomahẹ̌ Mawu Yesus, arawe i Maria e natanạ su wal᷊e. 21 Angkuěng i Marta su Mawu Yesus, "Mawu, kai mangạewe Mawu ene sini su tempo ene, ute nal᷊ahẹ u mahuaneku e wiahẹ̌ bue. 22 Manilaing kerene, iạ e masingkạ u orasẹ̌ ini e Ruata mal᷊aing sarung měgěllịu patikụ apan dẹ̌dorongang i Kau Mawu e si Sie." 23 "Mahuanenu e sarungbe saụ mẹ̌biahẹ̌," ungkuěngu Mawu Yesus si Marta. 24 I Marta e simimbang, "Iạ e masingkạu i Lazarus sarungbe saụ mẹ̌biahẹ̌ su tempon taumata nate e apẹ̌bangung kapia su Ěllong Kiamatẹ̌ e." 25 "Kai Iạ e mangonggọu pẹ̌bawiahẹ̌ dingangu mapẹ̌bangung u taumata nate," angkuěngu Mawu Yesus si Marta. "I saing kụ mangimang si Siạ e sarung mẹ̌biahẹ̌, maninglai i sie seng nate. 26 Dingangu taumata wiahẹ̌ apang mạngimang si Siạ e sarang karěngụe tawe mate. Mangimang bue i kau su hal᷊ẹ̌ ini e?" 27 "Mawu," ungkuěng i Marta, "iạ mangimang su Mawu Ahus'u Ruata, Datu Mananal᷊amatẹ̌ e kụ sarung duměnta su dunia ini e." 28 Sarạeng i Marta nẹ̌bera kerene, i sie tamai nẹ̌kui si Maria tuarine, kụ simiang si sie, "Tuang Guru ene sini; i Sie e makịbal᷊ong kau." 29 Nakaringihẹ̌ kerene ute, i Maria měngkatewe masahawụ nẹ̌bangung, kụ naněnsomahẹ̌ Mawu Yesus. 30 Su tempo ene, Mawu Yesus bẹ̌dangben tawe nạsuẹ̌ u soane. I Sie wẹ̌dang su tampạ nipẹ̌sombangeng i Marta. 31 Tau Yahudi apan kapělẹ̌hibore si Maria su wal᷊e, nakasilo si Maria nẹ̌bangung, dingangu masahawụ simẹ̌bang; kụ i sire tamai timol᷊e si sie, u katihọ i sire, i sie kai sarang l᷊ěbing sumangị. 32 Piạ e i Maria nahumpạ su tampạ u Mawu Yesus kụ nakasilo si Sie, i Maria měngkatewe nẹ̌tumpěkuhẹ̌ su těngon'E ringangu nẹ̌bera, "Mawu, kai manga Mawu e ene sini su tempo ene, ute mahuaneku e tawe nate." 33 Piạ e Mawu Yesus nakasilo si Maria sụsangị, dingangu tau Yahudi apan mạhunděnta ringangi Maria e mal᷊aing mạhunsangị, naung'E měngkate masusa, kụ i Sie kakěllaěng e měngkate apa lụl᷊ahunsusa. 34 Tangu i Sie nakiwal᷊ọe si sire, "Kai suapa i sie nilẹ̌bing i kamene?" "Mahịe pěmanda, Tuang!" ungkuěng i sire. 35 Mase Mawu Yesus simangịe. 36 Tangu tau Yahudi e němpẹ̌berạe, "Kakěllạe, wal᷊inewe mal᷊ongkọ kakěndag'E si Lazarus!" 37 Kai piạ bọu tal᷊oaran sire kụ němpẹ̌bera u, "I Sie makapẹ̌kěllawen taumata wuta e, kai unụe wue i Sie tawe makatahuntěndạ i Lazarus tadeạu kumbahang mate?" 38 Mawu Yesus saụewe nasusa-susa naunge, kụ i Sie natamai sol᷊ong pěndal᷊ẹ̌bingang. Pěndal᷊ěbingang ene e nạung kai liang sěmbaụ piạ lahěpinge watu gẹ̌guwạ. 39 "Al᷊ingko watu ěndaị e," ungkuěngu Mawu Yesus. I Marta, wawineng tau nate ene simimbang, "Mawu, i sie kai seng ěpạ u ěllo su kubul᷊ẹ̌, kụ kai seng dimaruru!" 40 Mawu Yesus něhengetang si Marta, "Karạ kawe seng Takụ niwera si kau; kereu i kau mangimang, i kau sarung makasilo kasěllahu kawasang Duata e!" 41 Tangu i sire němpělunggịen batu ene. Bọu ene Mawu Yesus dimal᷊ingara sol᷊ong l᷊angị kụ nẹ̌bera u, "Tarimakasẹ Amang, u i Kau e seng dimaringihẹ̌ si Siạ. 42 Iạ masingkạ u i Kau měngkate hanesẹ̌ dụdaringihẹ̌ si Siạ, arawe Iạ měbẹ̌bera kere ini e, baugu taumata apan ene sini, tadeạu i sire mangimang u kai i Kau něndoloh'u Iạ e." 43 Bọeten nẹ̌bera kerene, Mawu Yesus nẹ̌bansagẹ̌ tingihe maihạ, "Lazarus sẹ̌bangke!" 44 Tangu simẹ̌bangke taumata nạung seng nate ene. Limane ringangu laede wẹ̌dang kạpapikungu hekạ kakěngkaing dingangu ghatine wẹ̌dang mạtatakạ u hekạ tatukus'ẹ̌ gati. "Ol᷊ohẹ̌ko kakěngkainge, tadeạu i sie tawe masahaghe rumal᷊eng," ungkuěng u Mawu Yesus su taumata l᷊awọ apan sene. 45 Lawọ bọu taumatan Yahudi e němpẹ̌děnta nẹ̌tiwo si Maria, němpangimang su Mawu Yesus piạ i sire nakasilo hal᷊ẹ̌ nariadi ene. 46 Arawe pirang katau wọ'i sire něngkakoạ sol᷊ong anun tau Farisi kụ němpaul᷊ị u apang kinoạ u Mawu Yesus. 47 Ual᷊ingu ene tau Farisi ringangu manga imang těmbonange nẹ̌tampung němpẹ̌kakereapa ringangu manga kasasěllahengu Ratẹ̌ u Agama. Ungkuěng i sire, "I kitẹ e kai hinon mẹ̌kapu? Tau ini kai seng nẹ̌koạ karal᷊inaụ mal᷊awọ! 48 Mạeng i kitẹ měngkate mapakawalan Sie kere ini ute kěbị taumata masue měmpangimang si Sie. Kụ pěngěnsueěnge mangangawasa Roma e katewe ruměnta měnggoghahẹ̌ Bal᷊em Mawu, dingangu kěbị kawanuang kitẹ e!" 49 Sěngkatau wọi sire isẹ̌sěbạ si Kayafas, imang mawantugẹ̌ su taung ene nẹ̌bera, "I kamene wẹ̌gawen apa-apa. 50 Kai tanakạěnna i kamene u waugu kasasal᷊amat'u anạ u kawanua e, ěndokangbe sěngkatau mate sul᷊ungu kawe kěbị kawanua e mawinasa?" 51 Tuhụ hinone i Kayafas nělahẹ u ene, bal᷊inewe wọu tiněnnane sẹ̌sane. Kaiso kawe kere sěngkatau imang mawantugẹ̌ su taung ene, naněbal᷊ẹ̌ u Mawu Yesus e sarung mapohong baugu tau Yahudi. 52 Kụ bal᷊inewe kětạu waugu tau Yahudi sěmatang, kaiso mal᷊aing baugu měngomol᷊ẹ̌ dingangu mapakasěmbaụ u manga anạ u Ruata kụ seng němpẹ̌kal᷊iaesẹ̌ e. 53 Nanětạ bọu sahěllo ene i sire těmbonangu Yahudi e sěngkanaung měmate Mawu Yesus. 54 Ual᷊ingu ene Mawu Yesus e seng tawe nẹ̌těngkatodẹ su těngon l᷊awọ sutal᷊oaran tau Yahudi. I Sie naněntangu Yudea wọu ene nakoạ sol᷊ong soa arenge Efraim maraning banua l᷊inggi. Kụ sene i Sie sěngkapẹ̌tana dingangu manga murit'E. 55 Su tempo ene Sal᷊imbangu Paskang Yahudi e seng masandigẹ̌. Lawọ taumatan soa rarodọ e seng němpẹ̌saka sol᷊ong Yerusalem měmpěndal᷊engu tundun pěmamurẹ̌si watangenge měngantibẹ̌ pěmamantugu ěllo ene. 56 I sire měmpẹ̌dědeạ Mawu Yesus, kụ su tempọen mạtatampung su Wal᷊em Mawu e ute i sire němpẹ̌berạe sěmbaụ su wal᷊ine, "Kereapạe su tiněnnang kamene? Aramanung i Sie tawe sumongo susal᷊imbang ini." 57 I sire němpẹ̌berang ene u manga imang gagherẹ dingangu tau Farisi e seng nanẹ̌bangu parenta u i sai masingkạ měnsang suapa Mawu Yesus e, harusẹ̌ měhabaru ene, tadeạu i Sie ikasamẹ.

12

1 Ěnnungu ěllo kal᷊amonan Sal᷊imbangu Paskah, Mawu Yesus e nakoạ sol᷊ong Betania. Su soa ene pẹ̌tẹ̌tanakeng i Lazarus tau e niapẹ̌bangung'E wọu papate. 2 Sene Mawu Yesus e nipẹ̌saken sire, kụ i Marta e nakoạ mẹ̌sasiliwirẹ̌ e. I Lazarus dingangu manga sake e naiang sěngkapěngidopẹ̌ dingangu Mawu Yesus. 3 Ene i Maria e nasongọe ringangu l᷊ana mawěngi narwastu mal᷊ěga-l᷊ěgadẹ̌ e mangawe maloara su litere. I sie naměmbingu l᷊ana ene su l᷊aed'u Mawu Yesus, bọu ene niěmmụ u utạ e. Kụ kaguwạu wal᷊e ene měngkatewe rimal᷊urung běngin lana e. 4 Arawe i Yudas Iskariot, sěngkatau wọu murit'u Mawu Yesus -- kụ samurine kawe nẹ̌sunial᷊'i Sie -- kawe nẹ̌bera, 5 "Unụ e lana mawěngi ene tawe nịbawal᷊ụ e ringangu roitẹ̌ sal᷊aka arěgane těllu hasụ su dinare kụ doite nipẹ̌gaghěllịko su taumata apang kasiang?" 6 I Yudas nẹ̌bera kerene wal᷊inewe ual᷊ingu i sie kawe měnẹ̌nitị taumata kasiang, kaiso kawe ual᷊ingu i sie tahatako. I sie masau mangal᷊ạ doitẹ̌ bọu tatahoěngu roit'u l᷊awo kạdaresọ si sie. 7 Mawu Yesus něhengetang, "Balạ e kere sẹ̌sane wawine ěndaị e! I sie nẹ̌koạ kerene kai ěllon pěndal᷊ẹ̌bing Siạ e. 8 Tau kasiange mambeng hanesẹ̌be ringang i kamene, arawe Iạ e tala wue." 9 Mal᷊awọ tau Yahudi nakaringihẹ̌ u Mawu Yesus kai ene su Betania, kụ i sire něngkakoạ sol᷊ong tampạ ene. I sire natamai wal᷊inewe tumbạu ual᷊ingu piạ i Yesus, kaiso mal᷊aing ual᷊ingu i sire mapulu měmanda si Lazarus kụ sen niapẹ̌bangung wọu papatene kahian Sie. 10 Hakịu ene manga imang těmbonange mal᷊aing mapulu měmate si Lazarus; 11 ual᷊ingu i sie nakawodaị tau Yahudi mal᷊awọ naněntang i sire kụ němpangimang su Mawu Yesus. 12 Sěngkariọěllone taumata l᷊awọ kụ seng narěnta waugu měmantugẹ̌ ěllon Paskah nakaringihẹ̌ u Mawu Yesus e seng kạdal᷊enge mẹ̌timona Yerusalem. 13 Tangu i sire němpangal᷊ạ e manga raungu korma mase nahunsẹ̌bang naněnsomahẹ̌ si Sie, kạpěmpẹ̌gione, "Hosana! Kaal᷊amatengko i Sie riměnta su arengu Mawu. Kaal᷊amatengko Ratun Israel!" 14 Mawu Yesus nakahombangke kalide kawuhuang sěmbaụ kụ nisakeěnge. Tangu natuhụ e kerẹewe mạbawohẹ su Winohẹ Susi: 15 "Abe katakụ, sangiangu Sion! Kakěllạ e mahi Ratunu e, mạiangke su wowon kalide kawuhuang!" 16 Su tempo ene manga murit'u Mawu Yesus bẹ̌dang ta nakaěnna kěbị ene. Kutẹu sarạeng Mawu Yesus niwantughangken kapapohong'E, buhụ e i sire nakatahěndung apang kinoạ u taumata si Sie kai seng kạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi e mạanun Sie. 17 Apan taumata kụ ene su tempon Mawu Yesus nẹ̌kui si Lazarus apạsěbang bọu lěbing dingangu niapẹ̌bangung i sie wọu papatene, mang měmpẹ̌sẹ̌sahiding hal᷊ẹ̌ ene. 18 Hakịu ene taumata l᷊awọ e něngkakoạ sol᷊ong anun Mawu Yesus u i sire nakaringihẹ̌ u kai i Sie nẹ̌koạ kal᷊aherang ene. 19 Tangu manga tau Farisi e němpahumbisara sěmbaụ su wal᷊ine, "I kitẹ e tawe makakoạ manga apa! Kakěllạ e, sěnaung dunia e němpẹ̌tol᷊e si Sie!" 20 Bọu tal᷊oaran taumata něngkakoạ sol᷊ong Yerusalem měmpẹ̌kal᷊ịomaneng sutempọen pẹ̌daral᷊uasẹ̌ e kai piạ tau Yunani pirang katau. 21 I sire himaung si Filipus kụ nẹ̌bera, "Anu, kereu wotonge, i kami kai mapulu mẹ̌sombang u Mawu Yesus." (I Filipus e asal᷊e kai wọu Betsaida su Galilea.) 22 Tangu i Filipus tamai mẹ̌habaru ene si Andreas, kụ bọu ene irẹ̌dua něhabarẹ̌ su Mawu Yesus. 23 Mawu Yesus něhengetang si sire, "Seng tempone Ahus'u Taumata ipakawantugẹ̌. 24 Mambeng těngadẹ̌ bawera-Ku ini: Kereu wakịu gandung sěmbaụ tawe suangeng su ěntana e kụ mate, ute i sie mang kạtatanạ sěmbaụ. Arawe kamageng u wakị u gandung ene mate, ute i sie wuhụe mẹ̌bua mal᷊awọ. 25 I sai mětẹ̌těnděkạ su pẹ̌bawiahe, sarung kailangengu ene. Arawe i sai měbẹ̌binsịu pẹ̌tatumbiahe su dunia ini e, sarung makatanudẹ̌ baugu pẹ̌bawiahe tutune ringangu kakalẹ̌. 26 I sai mapulu mẹ̌tangkiang si Siạ e harusẹ̌ tumol᷊e Siạ; tadeạu mẹ̌tatangkiang-Ku e makataking bue si Siạ e suapạewen Iạ ene sene. I sai mẹ̌tangkiang Siạ e sarung adateng i Amang-Ku." 27 "Naung-Ku e tụtaghiawahẹ̌; apạ e Takụ ipẹ̌bera su orasẹ̌ ini e? Arau Iạ mẹ̌berạeng, 'Amang, liuko Iạ bọu orasẹ̌ ini e tangu'? Kaiso paghudu mambeng kahombangeng u tempon sigẹ̌sạ ini e nakakarěnta si Siạ e. 28 Amang, apakawantugẹ̌ko areng'U!" Tangu nakaringihe tingihẹ̌ bọu l᷊angị maul᷊ị u, "Iạ seng bọu namantugẹ̌, dingangu sarung lai mamantugẹ̌ kapia." 29 Taumata l᷊awọ kụ ene sene nakaringihẹ̌ bue tingihẹ̌ ene. Ungkuěng i sire u, "Ene kai rěllụ!" Kai piạko l᷊ai nẹ̌bera u, "Bal᷊ine! Kai malạekatẹ̌ měmẹ̌misara si Sie!" 30 Mase Mawu Yesus něhengetang si sire, "Tingihẹ̌ kinaringihẹ̌ e, wal᷊inewe waugu kapian batangeng-Ku, kaiso kai waugu kapiang kamene. 31 Ini e seng tempone dunia ihukung; kai orasẹ̌ ini e mangangawasang dunia e nipakawatang. 32 Arawe Iạ e, kereu Iạ e seng iapakarangẹ bọu dunia e, ute kěbị taumata e Takụ sarung pakasue wol᷊engang sol᷊ong anu-Ku." 33 I Sie něhengetang kerene ute kai mělẹ̌lahẹu saheng kapapohong'E sarung. 34 Taumata l᷊awọ e nẹ̌bera si Sie, "Tumuhụ toratẹ̌ e, Datu Měnanal᷊amatẹ̌ e sarung mẹ̌biahẹ̌ sarang karěngụ e. Kụ kereapa i Kau makapẹ̌bera u Ahus'u Taumata e harusẹ̌ iapakarangẹ su wowon dunia e? I sai tangu Ahus'u Taumata e?" 35 Mawu Yesus simimbang, "Tumbạeng baugu kadodọ tempo tualagẹ̌ e ene sutal᷊oarang kamene. Kụ pěmpahundal᷊engke těntal᷊ang tualagẹ̌ e wědang ene, tadeạu i kamene kumbahang karěndungang. I sain dụdal᷊eng su ral᷊ungu kararěndung e bẹ̌gawen timonane měnsang sol᷊ong a. 36 Pěmpangimangke su tualagẹ̌ e, u karěngụewen tualagẹ̌ e wẹ̌dang ene ringang i kamene, tadeạu i kamene mariadiwe manga anạ u tualagẹ̌." Bọuten Mawu Yesus něhengetang kerene, i Sie něngal᷊ingke wọu ene kụ tawe mapulu mẹ̌těngkatodẹ u watangeng'E si sire. 37 Manilaing seng mal᷊awọ hal᷊ẹ̌ makạdal᷊inaụ kinoạ u Mawu Yesus e su těngon sire, kai i sire mang tawe mangimang si Sie. 38 Tangu naghanape těbal᷊u Nabi i Yesaya, "Mawu, i sai wue mangimangu habar'i kami? Kai si sai kawasan Mawu e ipakal᷊ahẹ?" 39 Kai ual᷊ingu ene i sire tawe měmpangimang, u i Yesaya seng bọu l᷊ai naněbal᷊ẹ̌ u, "Mawu něhengetang, 40 'Iạ mapakawutan matang sire, ringangu mapakarapal᷊u naung i sire; tadeạu i sire tawe makasilo, ringangu mạdiring i sire makaěnna. Tadeạu i sire kumbahang mẹ̌bal᷊ị su anu-Ku, kụ mapakaul᷊en sire.' " 41 I Yesaya něluntingihẹ̌ kerene, u i sie seng nakasahidi kasěllahu Mawu Yesus, ringangu měbẹ̌bisara mạanun Sie. 42 Manilaing kerene, lawọ taumata ore lai sutal᷊oarang měngangawasang Yahudi nangimang su Mawu Yesus. Kai i sire tawe wahani měngakung ene ipakal᷊ahẹ, batụu i sire matakụ kiwuạu tau Farisi e tawe mapakawalan sire sumuẹ̌ su wal᷊em pẹ̌kakal᷊iomanengang. 43 I sire ěndokang u mapulu makahombang daralon taumata sul᷊ungu mẹ̌tatal᷊ahino su těngom Mawu Ruata. 44 Mase Mawu Yesus něhengetang, "I sai mangimang si Siạ e, wal᷊inewe si Siạ i sie mangimang e, kaiso kawe si Sie kụ něndoloh'u Iạ e. 45 Dingangu i sain nakasilo Siạ, ute nakasilo si Sie něndoloh'u Iạ e. 46 Iạ riměnta su dunia ini e kai kere tualagẹ̌, tadeạu kal᷊awọu taumata kụ mangimang Siạ e tawẹ u matanạ su ral᷊ungu kararěndung. 47 I sai dụdaringihẹ̌ těntiro-Ku, kụ kawe tawe tumatuhụ ene -- bal᷊inewe Iạ měhukung i sie. Batụu Iạ e riměnta wal᷊inewe měhukung dunia e, kaiso kawe mangambang dunia. 48 I sai mạnuhud'u Iạ e ringangu tawe rumaringihẹ̌ bawera-Ku e, seng piạ mělahukunge. Hengetang kụ Takụ iwẹ̌bunạ e, ute ene sarung měhukung i sie su Ěllong Kiamatẹ̌ e. 49 Batụu Iạ e tawe mẹ̌bawisara wọu kapulu-Ku sẹ̌saku; i Amang kụ něndoloh'u Iạ, ute i Sie měpẹ̌parenta si Siạ apa kụ hinon Takụ iwera ringangu Takụ iwunạ. 50 Dingangu Iạ masingkạ u titan'E ene makạual᷊i pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakal᷊ẹ̌. Tangu Iạ mạanụewen kere apan nitěntiron Amang si Siạ."

13

1 Sahěllo kal᷊imonan Ěllon Pěmamantugẹ̌ Paskah e, Mawu Yesus masingkạ u semben tempone i Sie maněntangu dunia ini kụ mẹ̌sul᷊e su anung Amang'E. I Sie kụkěndag'u taumata apan tẹ̌taghuaneng'E su dunia ringangu mang těbe kụkěndagi sire sarang pangěnsueěnge. 2 Mawu Yesus dingangu manga murit'E piạ e i sire měmpẹ̌sẹ̌simokolẹ̌ hẹ̌bi e. Setang e seng namitaugẹ̌ dal᷊ungu naung i Yudas anạ i Simon Iskariot mẹ̌bal᷊ụ u Mawu Yesus. 3 Mawu Yesus masingkạ u Ruata i Amang seng bọu něnarakangu kasěllahu kawasan'E si Sie. I Sie mal᷊aing masingkạ u i Sie kai riměnta wọu anun Duata i Amang kụ sarung mẹ̌sul᷊e kapia su anun Duata. 4 U watụ u ene tangu i Sie rimarisị kụ něluạ lahaweng'E, ringangu naměgong u handukẹ̌ su kal᷊uwaeng'E. 5 Bọu ene i Sie něndal᷊ingu akẹ su waskom sěmbaụ, kụ nanětạ e nanguhasẹ̌ laedu manga murit'E kụ niěmmụeng handukẹ̌ papẹ̌gong kal᷊uwaeng'E. 6 Ene i Sie nahumpạen Simon Petrus, kụ nẹ̌bera u, "Mawu kawe unụe Mawu e nanguhasẹ̌be laedẹ̌ku?" 7 Mawu Yesus simimbang, "Sini i kau e mambeng tawe makaěnna apang kụ Takụ nikoạ ini e kai i kau e sarungbe makaěnna." 8 "Kumbahang, Mawu," ungkuěng i Petrus su Mawu Yesus, "Měngkatewe kumbahang i Tuang manguhasẹ̌ laedẹ̌ku!" Kai Mawu Yesus simimbang, "Kereu Iạ tawe makapěnguhasẹ̌ si kau e ute i kau tawẹ kal᷊ahěmpụ e ringang-Ku." 9 I Simon Petrus nẹ̌berạe u, "Kamageng kerene, Mawu, abe kětạeng laedẹ̌ku uhaseng, kaiso kawe lima ringangu těmbọku l᷊ai!" 10 "Taumata wọu něndenọe sembeng nawurẹ̌si kěbị badange," ungkuěng u Mawu Yesus si Petrus. "I sie seng tawahal᷊uasu wurẹ̌siang kapia; kětạbeng laede. I kamene sembeng burẹ̌si, kaiso bal᷊inewe kěbị." ( 11 Mawu Yesus seng nakakasingkạ i sai sarung mẹ̌sunial᷊i Sie. U kai ene hakịu i Sie něhengetang, "I kamene ini sembeng burẹ̌si, kaiso wal᷊inewe kěbị.") 12 Mawu Yesus bọuten nanguhasẹ̌ laed'i sire, tangu i Sie saụ e něluhen pakeang'E kụ naiangke kapia. Mase i Sie něhengetangke si sire, "I kamene nakaěnnawe kěbị hal᷊ẹ̌ kụ buhụ e Takụ nikoạ si kamene? 13 I kamene měkẹ̌kui si Siạ Mananěntiro ringangu Mawu. Kụ mang hinong kerene. 14 Kamageng Iạ e kai Mawu ringangu Mananěntironu kụ kawe manguhasẹ̌ laedu, ute i kamene mal᷊aing hinong mẹ̌papanguhasẹ̌ laed'i kamene sěmbaụ su wal᷊ine. 15 Iạ něnul᷊ada mẹ̌kẹ̌koạ kere ini si kamene, tadeạu i kamene mal᷊aing mẹ̌těno mẹ̌koạ apan seng bọu Takụ nikoạ si kamene. 16 Mambeng kahěnga-hěngang bawera-Ku ini: Sěngkatau ěllange tawe limembo wọu mawune, ringangu sěngkatau rarolohange tawe limembong kasariane wọu měndarolohe. 17 Kereu i kamene seng masingkạ u kěbị ene, ute kariangkamang i kamene kereu i kamene makakoạ kerene. 18 Apan seng Takụ niwera ini e wal᷊inewe mạanung kamene kěbị. Iạ masingkạ i sai-sai seng Takụ nịpapile. Arawe apang kụ seng kạbawohẹ su Winohẹ Susi e mang mariadi, mangal᷊ene 'Taumata kụ sěngkakaěng dingang-Ku e, sarung dumokạ si Siạ.' 19 Hal᷊ẹ̌ ini e Takụ ilẹ̌habarẹ̌ si kamene orasẹ̌ ini e, těntal᷊ang tawe nạdiadi, tadeạu kamageng u hal᷊ẹ̌ ene seng mariadi, tangu mangimang bue u kai Iạ e i Sie kụ isẹ̌sěbạ IẠ ENE. 20 U mambeng těngadẹ̌ bawera-Ku ini: I saing kụ manarimạ u taumata Takụ nirolohẹ̌ e ute i sie mal᷊aing manarimạ u Iạ e. Kụ i sai manarimạ u Iạ e manarimạ i Sie kụ seng dimoloh'u Iạ." 21 Sarạeng Mawu Yesus něhengetang kerene, naung'E mambeng kiměndung tạ sihinge. Bọu e i Sie něhengetang, "Těnga-těngadẹ̌ bawera-Ku ini: Sěngkatau wọ'i kamene sarung mẹ̌bal᷊ụ u Iạ e." 22 Manga murit'E němpẹ̌papandạ e sěmbaụ su wal᷊ine měngkạherang ual᷊ingu wěga wue měnsang kai i sai su timonan'E. 23 Muritẹ̌ ikẹ̌kěndag'u Mawu Yesus e mạiang su koaneng u Mawu Yesus. 24 Ene i Simon Petrus e něnidạ e si sie apakịbal᷊o su Mawu Yesus měnsang kai i sai tẹ̌timonaěng'E. 25 Tangu muritẹ̌ ene nẹ̌těngkasěngkelẹ̌ su Mawu Yesus kụ nakiwal᷊o, "Kai i sai ene, Mawu?" 26 Mawu Yesus simimbang, "I sain Takụ pẹ̌gěllikangu borotẹ̌ bọu niuno su ral᷊ungu mangko, ute i sie taumatane." Tangu Mawu Yesus něngal᷊ạ e borotẹ̌ sěmpědi, niunone su ral᷊ungu mangko; mase nionggọ e si Yudas anạ i Simon Iskariot. 27 Lẹ̌pasewe i Yudas bọu rimaẹ borotẹ̌ ene, setang e nẹ̌karadiahangke su ral᷊ungu naunge. Mase Mawu Yesus něhengetangke si sie, "Lighạ e koạ apang sarung koatengu e." 28 Tạ u sarang sěngkatau wọu i sire mạhungkaěng sene nakahěngangu kawe unụe Mawu Yesus něhengetang kerene si Yudas. 29 Piạ u mạngěnna u Mawu Yesus dimoloh'i Yudas apạmělli apan hinong gausang baugu sal᷊imbang ene, arau mẹ̌gěllịu roitẹ̌ pẹ̌kadodọ su taumata kasiang -- batụu i Yudas kai měngangumpaedẹ̌ doit'u l᷊awọ e. 30 Bọuten i Yudas něnarimạ u borotẹ̌ ene tangu i sie měngkatewe ringangu simẹ̌bang. Kụ ěllo e nahěbi e. 31 Sarạeng i Yudas nal᷊intụ, ene Mawu Yesus něhengetangke, "Orasẹ̌ ini Ahus'u Taumata e seng niapakawantugẹ̌, kụ Duata e niapakawantugẹ̌ ual᷊ingu i Sie. 32 Kereu Mawu Ruata e niapakawantugẹ̌ ual᷊ingu i Sie, ute i Sie mal᷊aing sarung iapakawantugu Ruata lumiun batangeng'E sẹ̌sane. Dingangu Mawu Ruata e měngkatewe seng lighạ mapakawantug'i Sie. 33 Manga anạ-Ku, Iạ e sembeng tawẹ karěngụe sini ringangi kamene. I kamene sarung mẹ̌deạ Siạ, kai kerẹewe seng bọu Takụ nipaul᷊ị su manga měngangawasan tau Yahudi, kerene lai Takụ ipaul᷊ị si kamene kěbị; su tampạ Takụ tamaiang, i kamene tawe makakarěnta. 34 Tita wuhu Takụ onggotang si kamene: Pẹ̌kakakěndagẹ̌ko i kamene sěmbaụ su wal᷊ine. Kerẹewe Iạ seng kiměndag'i kamene, kerene lai i kamene hinon měmpẹ̌kakěndagẹ̌. 35 Kereu i kamene lawọbe měmpẹ̌kẹ̌kakěndagẹ̌ e ute kal᷊awọu taumata e sarungbe makakasingkạ u i kamene kawe muritẹ̌-Ku." 36 "Mawu, Mawu kai makoạ sol᷊ong a?" kakiwal᷊on Simon Petrus su Mawu Yesus. Ungkuěng Mawu Yesus, "Suapan Takụ dal᷊engang, i kau tawe makatol᷊e Siạ. Hẹ̌dowen mahi i kau sarung makatol᷊e Siạ e." 37 "Mawu, kawe unụe iạ tawe makatol᷊e su Mawu orasẹ̌ ini?" ungkuěngkewen Petrus. "Iạ e sadia mate waug'u Mawu!" 38 Mawu Yesus simimbang, "Kahěngang ngae i kau sadia mate waugu Iạ? Kasingkạko, manụ deng tawe kimẹ̌kukụ e i kau seng těllun sul᷊e nẹ̌sunial᷊u Iạ e."

14

1 "Naung i kamene abe taghiawahẹ̌," ungkuěng u Mawu Yesus si sire. "Pangimangko su Mawu Ruata, ringangu pangimangbe lai si Siạ. 2 Su wal᷊eng Amang-Ku e lawọ katatanakeng. Iạ e kai rumal᷊eng měndiahing tampạ baug'i kamene. Iạ e tawe mẹ̌bera kerene si kamene, andene wal᷊inẹbe kerene. 3 Samurin Iạ tamai měnạdian tampạ baug'i kamene, Iạ e sarung mẹ̌bal᷊ị kụ maněnsomahẹ̌ si kamene, tadeạu suapan Iạ ene, i kamene mal᷊aing sene. 4 Su tampạ Takụ dal᷊engange i kamene masingkạben dal᷊enge." 5 Mase i Tomasẹ̌ nẹ̌berạ e su Mawu Yesus, "Mawu, i kami e wẹ̌gawen dal᷊engangu e, kụ makakasingkạben dal᷊enge kereapa i kami?" 6 Mawu Yesus simimbang, "Iạ e kai ral᷊eng mẹ̌deạu makakiral᷊a Mawu Ruata ringangu makahombang pẹ̌bawiahẹ̌. Tawẹu sarang sěngkatau makarěnta su anung Amang-Ku, kereu wal᷊inewe wọu Anu-Ku. 7 Kereu i kamene masingkạ u Iạ, ute i kamene mal᷊aing masingkạ i Amang-Ku. Ini e i kamene seng masingkạ i Sie, dingangu seng nakasilo si Sie." 8 Tangu i Filipusẹ̌ e nẹ̌bera su Mawu Yesus, "Mawu, todẹko i Amang si kami, tadeạu i kami mawul᷊ugẹ̌." 9 Arawe Mawu Yesus simimbang, "Seng kerẹeng karěngụe Iạ dingang i kamene, kụ i kau e mang bẹ̌gang Iạ e Filipusẹ̌? I saing kụ seng nakasilo si Siạ e, ute mal᷊aing bọu nakasilo si Amang. Kụ kereapa wue i kau nakawera u, 'Todẹko i Amang si kami'? 10 Filipus! I kau kai ta mangimang, u Iạ e kai nasěmbaụ dingang i Amang ringangu i Amang e nasěmbaụ dingang-Ku? Apang kụ Takụ niwera si kau e, tawe Takụ niwera wọu watangeng-Ku hala. I Amang kụ těbe nasěmbaụ dingang-Ku e, kai i Sie nẹ̌karadiahangu patikụ ene. 11 Pangimangke si Siạ, u Iạ e kai nasěmbaụ dingangi Amang kapia, ringangu i Amang e nasěmbaụ dingang-Ku. Arau mạeng tawe kerene pěmpangimangke wọu apang kụ seng Takụ kinoạ. 12 Mambeng kahěngang bawera-Ku ini: I sai mangimang si Siạ, sarung mẹ̌koạ apan seng Takụ kẹ̌koateng, -- ore lai i sie sarung mẹ̌koạ kụ limembon kasěllahe wědang -- batụu Iạ e kai reng makoạ sol᷊ong anung Amang. 13 Kụ balạewe apan dorongang i kamene su ral᷊ungu areng-Ku e, ene Takụ koateng baugi kamene, tadeạu i Amang e iapakawantugẹ̌ e ual᷊ingu Ahusẹ̌ e. 14 Kụ balạewe apa rorongang i kamene su ral᷊ungu areng-Ku e, ute sarung Takụ koateng," 15 "Kereu i kamene kụkěndagu Iạ e ute i kamene sarungbe mẹ̌děndal᷊engu manga parenta-Ku. 16 Iạ e sarung mẹ̌gausẹ̌ si Amang, kụ i Sie sarung mangonggọ u Mẹ̌tatul᷊ung bal᷊ine kụ sarung mẹ̌tumanạ dingangi kamene sarang marěngụ-děngụ. 17 I Sie ute kai Rohkẹ̌ u Ruata kụ sarung mělahẹ u kaadil'u Mawu Ruata. Dunia e tawe makatarimạ i Sie, ual᷊ingu ta makasilo arau ta nakakiral᷊a. Arawe i kamene masingkạben Sie, u i Sie kai mạtanạ dingangi kamene dingangu i Sie sarung masěmbaụ dingangi kamene. 18 I kamene tawe Takụ itěntang hala kere kasisi ěndusẹ̌. Iạ e sarung mẹ̌bal᷊i su anung kamene. 19 Kate kạdodọ tempo dunia e seng tawe saụ makasilo si Siạ. Arawe i kamene ute sarungbe makasilo si Siạ. Kụ ual᷊ingu Iạ biahẹ̌, i kamene e mal᷊aing biahẹ̌ sarung. 20 Kereu seng su ěllone ene, ute i kamene sarung makakasingkạ u Iạ e kawe nasěmbaụ dingangi Amang, i kamene nasěmbaụ dingang-Ku, mase Iạ e kawe lai nasěmbaụ dingangi kamene. 21 I sain dụdaẹ manga tita-Ku e ringangu mẹ̌sẹ̌sěmpị ene, ute i sie kụkěndag'u Iạ e. I Amang-Ku e sarung kuměndagi saing kụkěndag'u Iạ. Iạ e lai sarung kuměndagi sie ringangu měnodẹ u watangeng-Ku e si sie." 22 I Yudas (bal᷊ine i Yudas Iskariot) nakiwal᷊o su Mawu Yesus, "Mawu, unụe Mawu e mapulu manodẹu watangengu si kami kụ bal᷊inewe waụgu dunia?" 23 Mawu Yesus simimbang, "I saing kụkěndagu Iạ e, ute sarung tumuhụ těntiro-Ku. I kanduang Amang-Ku e sarung duměnta su anune matanạ dingange. 24 I sain tawe kuměndagu Iạ e tawe tumatuhụ těntiro-Ku. Těntiro kụ seng kinaringih'i kamene wal᷊inewe wọu anu-Ku, kaiso kawe wọu i Amang kụ dimoloh'u Iạ e. 25 Kěbị ene Takụ ipẹ̌paul᷊ị si kamene karěngụewen Iạ deng dingangi kamene. 26 Arawe Rohkẹ̌ u Ruata e, mẹ̌tatul᷊ung sarung irolohi Amang su ral᷊ungu areng-Ku, kụ kai i Sie sarung maněntiron patikụ e si kamene ringangu mapẹ̌tahěndung i kamene kapia su kěbị apan seng Takụ nipaul᷊ị si kamene. 27 Karal᷊unsemahẹ̌ Takụ itěntang baug'i kamene. Karal᷊unsemahẹ̌ Takụ ionggọ si kamene. Takụ nilaonggọ e wal᷊inewe kere nilaonggọ u dunia e si kamene. Abe pěmpẹ̌taghiawahẹ̌ dingangu abe kěngkatakụ. 28 I kamene seng nakaringihẹ̌ Siạ něhabarẹ̌ u, 'Iạ e sarung dumal᷊eng, kai Iạ e saụbe mẹ̌sul᷊e su anung kamene.' Kereu i kamene kụkěndagu Iạ e, i kamene sarung lumuas'u Iạ makoạ sol᷊ong anung Amang-Ku e, batụu i Amang-Ku e kai limembong kasěllahe wọu Iạ e. 29 Iạ e maul᷊ịu ene si kamene su orasẹ̌ ini, těntal᷊ang kěbị e ta nạdiadi, tadeạu mạeng seng sukarariadine, ute i kamene sarungbe měmpangimang. 30 Iạ e seng tawe mẹ̌bisara mal᷊awọ dingangi kamene, u kai seng tempone měngangawasa dunia e ruměnta. Kai i sie tawẹ kawasane su watangeng-Ku e. 31 Kai kěbị mang harusẹ̌ mariadi tadeạu dunia e makahěngang u Iạ e kụkěndagi Amang e mase Iạ e mẹ̌děndal᷊engben patikụ apan niparentang Amang-Ku e si Siạ. Kụ mahịe i kitẹ mẹ̌buạ bọu ini."

15

1 Angkuěng u Mawu Yesus kapia, "Iạ e puěngu anggorẹ̌ tutune, kụ i Amang-Ku e mẹ̌sasuange. 2 Apan lelange si Siạ ta mẹ̌bawua, těntoěng'E, ringangu apan lelange měbẹ̌bua e, tẹ̌tal᷊uaheng'E tadeạu sauneng mahuntinamba wuane. 3 I kamene sembeng burẹ̌si ual᷊ingu těntiro seng nitěntiro-Ku si kamene. 4 Kụ hanesẹ̌be kạsasěmbaụ dingang-Ku e kụ Iạ e hanesẹ̌ masěmbaụ dingangi kamene. Lelange sẹ̌sane tawe mẹ̌bua kereu tawe mạdarěkạ su kalune. Kerene lai i kamene tumbạeng mẹ̌bua kereu tatapẹ̌be dingang-Ku. 5 Kai Iạ e kalun anggorẹ̌ e, kụ i kamene e manga lelange. I sain kạtatanạ sěmbaụ dingang-Ku e, kụ Iạ dingangi sie, ute mẹ̌bua mal᷊awọ; kereu tawẹ Iạ e ute i kamene tawe makakoạ manga apa. 6 I sain tawe matanạ mạsasěmbaụ dingang-Ku, sarung irěmmẹ kere lelange, kụ i sie mahẹ̌gu. Apan lelange kerene ute tampungang i ěndụ su putung mase tutungang. 7 Kereu i kamene kạtatanạ sěmbaụ dingang-Ku, mase wawera-Ku e mạtatanạbe su ral᷊ungu naung i kamene, pẹ̌gause si Amang walạewe apa ghausang i kamene mang gělirang. 8 Kereu i kamene měmpẹ̌bua mal᷊awọ, i Amang-Ku e iapakawantugẹ̌, dingangu ual᷊ingu ene i kamene mambeng kahěngang makoạ muritẹ̌-Ku. 9 Kerẹewe i Amang kụkěndagu Iạ ute kerene lai Iạ kuměndagi kamene. Kěngkatanạko i kamene sěntiniạ měmpẹ̌bẹ̌biahẹ̌ kere taumata Takụ ikẹ̌kěndagẹ̌. 10 Kereu i kamene mẹ̌děndal᷊engben kal᷊awọu manga tita-Ku e, ute i kamene tatapẹ̌be satia su kakěndagẹ̌-Ku, kerẹewe Iạ tatapẹ̌ satia su kakěndagi Amang batụu mẹ̌děndal᷊engben kal᷊awọu titan'E. 11 Kěbị ini e Takụ ilẹ̌habarẹ̌ si kamene, tadeạu ral᷊uasẹ̌-Ku e ene su ral᷊ungu naung i kamene, ringangu ral᷊uasu e matinalung. 12 Kai ini tita-Ku e: Pẹ̌kakakěndagẹ̌ko sěmbaụ su wal᷊ine, kerẹewe Iạ kụkěndagi kamene. 13 I sain něngalembon kakěndage su manga hapịe ute kai taumata kụ manarakangu pẹ̌bawiahe waug'i sire. 14 I kamene kai manga hapị-Ku, kereu i kamene měmpẹ̌koạ apan Takụ ilẹ̌oro si kamene. 15 I kamene sembeng tawe Takụ kuiang ěllang, batụu ěllang e wẹ̌ga wue apang kẹ̌koateng u mawune e. I kamene Takụ kẹ̌kuiang hapị, batụu kěbị apang kẹ̌karingihẹ̌-Ku bọu i Amang, seng Takụ nipaul᷊i si kamene. 16 Bal᷊inewe i kamene namile si Siạ. Kai Iạ e namile si kamene, ringangu něndoloh'i kamene apědẹ̌daral᷊eng kụ apěbẹ̌bua mal᷊awọ kụ buạen ta mawawinasa. Tangu i Amang e sarung mangonggọu kěbị apan dorongang i kamene si Sie su ral᷊ungu areng-Ku. 17 Kụ kai ini tita-Ku si kamene: Pěmpẹ̌kakěndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊ine." 18 "Kereu dunia e mẹ̌binsị i kamene, pẹ̌tahěndungke u Iạ seng kal᷊imona nipẹ̌binsị u dunia e. 19 Kereu i kamene kawe tataghuaneng u dunia e ute i kamene ikẹ̌kěndagẹ̌ben dunia e kere tataghuanenge, Kai Iạ e seng namile si kamene wọu dunia ini, kụ i kamene e wal᷊inewe lai tataghuanengu dunia. Kai ene hakịu dunia e měbẹ̌binsị i kamene. 20 Pẹ̌tahěndungke apan seng Takụ niwera si kamene. 'Ěllang e tawe limembo wọu mawune.' Kereu i sire seng nanigěsạ si Siạ, i sire sarung lai manigẹ̌sa si kamene. Kereu i sire tụtuhụ těntiro-Ku, ute i sire tumuhụ l᷊ai těntirong kamene. 21 Patikụ ene sarung koateng i sire si kamene, ual᷊ingu i kamene kai muritẹ̌-Ku, u i sire wẹ̌gawen Sie rimoloh'u Iạ e. 22 Mangawe Iạ e tawe riměnta ringangu tawe něhengetangu kěbị ene si sire, ute i sire tawẹ dosane. Kai ini e si sire seng tawẹ apa tatupị e lai waugu rosan sire. 23 I sai mẹ̌binsịu Iạ e, měbẹ̌binsị i Amang-Ku. 24 Kai manga sutal᷊oaran sire Iạ e tawe mẹ̌kakoạ patikụ munara kụ tawẹ tau wal᷊ine nẹ̌kẹ̌koạ e, ute i sire tawẹ dosane. Arawe ini e i sire seng nakasilo apan Takụ nikoạ, kụ i sire němpẹ̌binsị u Iạ ore lai něbinsị i Amang-Ku. 25 Kai tangu semben harusẹ̌ kerene, tadeạu mariadi wue apan mạbawohẹ su bukẹ̌ u Torat'i sire u: 'I sire mẹ̌binsị u Iạ e tawẹu nikaianenge.' 26 Iạ e sarung měndolohu Mẹ̌tatul᷊ung kụ asal᷊e wọu anun Amang-Ku e si kamene. I Sie kai Rohkẹ̌ kụ sarung mělahẹ u katul᷊idẹ̌ mạanun Duata. Kereu i Sie ruměnta, i Sie sarung mẹ̌sahidin Iạ. 27 Dingangu i kamene lai harusẹ̌ mẹ̌sahidin Iạ, batụu i kamene e seng mědẹ̌dingang u Iạ dokeng bọu tětạ e.

16

1 Kěbị e seng Takụ ipẹ̌paul᷊ị si kamene tadeạu i kamene tawe mẹ̌sunial᷊ẹ̌. 2 I kamene e sarung iapasẹ̌bang bọu ral᷊ungu wal᷊em pẹ̌kakal᷊iomanengang. Dingangu sarung duměnta tempone u i sai měmate si kamene e kai měmpạngěnna u i sie kai měkẹ̌koạ pal᷊ahamawu su Ruata. 3 I sire měmpẹ̌kẹ̌koạ kerene si kamene, ual᷊ingu i sire bědaweng bẹ̌gan Duata ringangu wěgawe lain Iạ. 4 Arawe ini Iạ e mẹ̌bẹ̌berang ene si kamene, tadeạu kamageng ene mang mariadi, i kamene pěmpẹ̌tahěndung bue u Iạ e seng bọu naul᷊ị si kamene." "Hal᷊ẹ̌ ini e tawe Takụ nipaul᷊ị si kamene kěbị dokeng bọu tětạe, u Iạ deng bẹ̌dang dingangi kamene. 5 Arawe ini Iạ e reng mapul᷊e sol᷊ong anun Sie kụ dimoloh'u Iạ; kụ tawẹu sarang sěngkatau wọ'i kamene makiwal᷊o kai sol᷊ong apa Iạ e. 6 Kai ini e mal᷊ahẹ naung i kamene něngkasusa, ual᷊ingu Iạ naul᷊ị u hal᷊ẹ̌ ene si kamene. 7 Kai Iạ e maul᷊ịu katěngadẹ̌ si kamene: Něngalembong kapiane e waugi kamene, kereu Iạ mapul᷊ẹ; batụu kereu Iạ e tawe mapul᷊e, Mẹ̌tatul᷊ung e tawe ruměnta su anung kamene. Arawe kamageng Iạ e seng mapul᷊ẹ ute Iạ e sarung měndoloh'i Sie sol᷊ong anung kamene. 8 Kereu i Sie ruměnta, ute i Sie sarung mapakal᷊ahẹ su dunia u tumuhụ hinone kai apa mangal᷊en dosa e, wọu apang katěngadẹ̌, dingangu wọu hukumangu Ruata. 9 I Sie sarung mělahẹ, u tawe mangimang si Siạ ute kai rosa; 10 u Iạ e kai matul᷊idẹ̌, kụ ual᷊ingu Iạ e kai makoạ sol᷊ong anun Amang, kụ i kamene sarung lai tawe makasilo si Siạ; 11 dingangu kai Ruata e seng nanětạ něhukung, batụu měngangawasa dunia ini e seng nịlahukung. 12 Lawọ lai hinong Takụ iwera si kamene, kai orasẹ̌ ini i kamene reng tawe makaumal᷊ẹ̌ měnarimạ u ene. 13 Kai kereu Rohkẹ̌ e seng diměnta, mangal᷊ene i Sie kụ mělẹ̌lahẹu katul᷊idẹ̌ mạanun Duata, i kamene sarung ahakenge tadeạu makakasingkạ u patikụ katul᷊idẹ̌ e. I Sie tawe mẹ̌bisara wọu watangeng'E hala kaiso kawe mạul᷊ịu apan seng kinaringih'E, dingangu i Sie sarung maul᷊ịu apan sarung mariadi si kamene suěllo samuri. 14 I Sie sarung mapakawantugu Iạ e, u kěbị apan i habare si kamene e kai nitarimạ e wọu Iạ. 15 Patikụ apạewen si Amang e ute kai tataghuanengku. Hakịu ene Iạ makapẹ̌bera u apan nihabar'u Rohkẹ̌ si kamene, kai nitarimạ e wọu Iạ." 16 "Kate kadodọ tempo i kamene seng tawe makasilo si Siạ, dingangu kate kadodọ tempo i kamene sarung makasilo si Siạ." 17 Pirang katau wọu manga murit'u Mawu Yesus e nanětạe nẹ̌kakiwal᷊o sěmbaụ su wal᷊ine, "Apa wue timonane i Sie nẹ̌bera si kitẹ: 'Kate kadodọ tempo i kamene seng tawe lai makasilo si Siạ, dingangu mal᷊aing kate kadodọ tempo i kamene sarung makasilo si Siạ?' Apa lai timonam bawera: 'Iạ e makoạ sol᷊ong anung Amang e'?" 18 I sire měngkate makịbal᷊o, "Apa mangal᷊ene, 'kadodọ tempo'? I kitẹ tawe nakahěngang měnsang i Sie mạanung apa!" 19 Mawu Yesus masingkạ u i sire mapulu makiwal᷊o si Sie. Tangu i Sie něhengetang, "Kanini Takụ niwera, 'Kate kadodọ tempo, i kamene sarung tawe makasilo si Siạ, dingangu lai kate kadodọ tempo i kamene sarung makasilo si Siạ.' Kai ene ipěkẹ̌kakiwal᷊o sutal᷊oarang kamene? 20 Pěmpangimangke, i kamene sarung sumangị dingangu lumungkang, arawe dunia e kai sarung lumuasẹ̌. Naung i kamene sarung měngkasusa, kai susa naung i kamene sarungbe mẹ̌bal᷊ui mariadi ral᷊uasẹ̌. 21 Kereu sěngkatau wawine maraning měhěnding, masusa naunge, batụu seng tempone i sie mẹ̌tingkědang u sigěsạ. Kai lěpasewe anạ e seng sul᷊ikude i ninange miwul᷊em patikụ kasasigěsạ e ual᷊ingu ral᷊uase watụ u rariọ e seng simongo su dunia. 22 Kerene lai si kamene; Tempo ini naung i kamene mạsusa, kai Iạ e sarung mẹ̌sombang kạpia ringangi kamene, kụ i kamene sarung mahul᷊uasẹ̌; kụ tawẹu sarang sěngkatau makaaho ral᷊uasẹ̌ ene wọu naung i kamene. 23 Su sahěllo ene, i kamene seng tawẹu lai makiwal᷊ong apa-apa si Siạ e. Pěmpangimangke: Balạewe měnsang apa rorongang i kamene si Amang su ral᷊ungu areng-Ku, ene sarung ionggọ i Amang si kamene. 24 Sarang orasẹ̌ ini i kamene wẹ̌dang tawe nědẹ̌dorong apa-apa su ral᷊ungu areng-Ku. Pěmpẹ̌dorongke, kụ i kamene sarung měmpěnarimạ, tadeạu ral᷊uas'i kamene mauadipẹ̌." 25 "Kěbị ini e Takụ piněhengetang si kamene su ral᷊ungu papinintu. Kai sarungbe piạ tempone kụ Iạ e seng tawe mẹ̌papinintu, kaiso kawe seng mẹ̌bisara mal᷊ahẹ si kamene mạanung Amang. 26 Su tempo ene i kamene sarung měmpẹ̌dorong si Amang su ral᷊ungu areng-Ku; kěngkasingkạko, Iạ e tawe mẹ̌dorong bọ'i Amang baug'i kamene, 27 ual᷊ingu i Amang sẹ̌sane kai kụkěndag'i kamene. I Sie kụkěndag'i kamene ual᷊ingu i kamene kụkěndagu Iạ, dingangu mạngimang u Iạ e kai wọu Ruata asal᷊e. 28 Mambeng asal᷊ẹ̌-Ku e bọu i Amang, kụ seng diměnta su ral᷊ungu dunia. Kai orasẹ̌ ini e Iạ mạněntang u dunia tadeạu mẹ̌sul᷊e sol᷊ong anun Amang." 29 Mase manga murit'u Mawu Yesus e němpẹ̌bera si Sie, "Su tempo ini Mawu e mělẹ̌hengetang mal᷊ahẹ kụ tawe mẹ̌papapinintu, 30 dingangu i kami e masingkạ u Mawu e masingkạ u patikụ e. Tawe wahal᷊uasẹ̌ piạ u sěngkatau makiwal᷊ong apa-apa su Mawu e. Batụu i kami mạngimang u Mawu e rarěntane kai wọu anun Duata." 31 Mawu Yesus e simimbang si sire, "Kụ i kamene nangimang su orasẹ̌ ini? 32 Pẹ̌tahěndung! Tempone sarung duměnta, ore seng narěnta, i kamene sarung ipẹ̌kal᷊iaesẹ̌. I kamene sarung mapul᷊ẹ sarang bal᷊en sěngkatau-sěngkatau kụ měmpaněntangu Iạ sẹ̌saku. Kaiso Iạ e bal᷊inewe sẹ̌saku batụu i Amang kawe ringang-Ku e. 33 Patikụ ini e Takụ iwẹ̌bera tadeạu i kamene makahombang karal᷊unsemahẹ̌ batụu nẹ̌těngkasěmbaụ dingang-Ku. Su dunia e i kamene sarung mẹ̌tatahangu sigěsạ. Kaiso pakatul᷊ende wue naung i kamene! Iạ e kai seng nakawatạ dunia!"

17

1 Sarạeng bọu něhengetang kerene, Mawu Yesus rimal᷊ingarạe sol᷊ong langị kụ něhengetang, "Amang, ini e seng naghanapẹ̌ tempone. Pakawantugeng Ahus'U, tadeạu Ahus'U mal᷊aing mapakawantug'i Amang. 2 I Amang seng nangonggọu kawasa waụgu umate patikụ, su Ahuse, tadeạu i Sie měngonggọu pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌ su kěbị taumata apan nisarakang i Amang si Sie. 3 Kai ini e pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌, tadeạu i sai masingkạ i Amang mang sěmbaụ kụ Duata kahěngang, dingangu makạkiral᷊a su Mawu Yesus Kristus kụ niroloh'i Amang. 4 Iạ seng napakawantug'i Amang su wowon dunia ini su pẹ̌kakoạ munara kụ ipakikoạ i Amang si Siạ. 5 Amang! Papakawantugeng Iạ e su anun'U, apakawantugu kawantugẹ̌-Ku ringang i Amang dokeng dunia e reng tawe nịdiadi. 6 Iạ e seng napakal᷊ahẹ i Amang su taumata ral᷊ohon dunia ini kụ seng nionggọ i Amang si Siạ. I sire kai tataghuaneng i Amang, dingangu i Amang seng něnarakang i sire si Siạ. I sire seng timuhụ hengetang i Amang. 7 Ini e i sire masingkạ u patikụ apan nisarakang i Amang si Siạ e asal᷊e kai wọu i Amang. 8 Seng bọu Takụ nihabarẹ̌ si sire hengetang i Amang kụ seng nionggọ Siạ, kutẹu sembeng kinatarimạ i sire. I sire masingkạ u Iạ e mamben těngadẹ̌ diměnta wọu anun Amang, dingangu i sire mạngimang u kawe i Amang e něndoloh'u Iạ. 9 Iạ mẹ̌kal᷊iomaneng baugu i sire. Iạ e wal᷊inewe mẹ̌kal᷊iomaneng baugu dunia kaiso kai waugu taumata kụ seng nionggọ i Amang si Siạ, batụu i sire kai tataghuaneng i Amang. 10 Kěbị tẹ̌taghuaneng-Ku e mal᷊aing tẹ̌taghuaneng i Amang; mase patikụ tẹ̌taghuaneng i Amang-Ku e mal᷊aing tẹ̌taghuaneng-Ku. Iạ wẹ̌bantugang sutal᷊oaran sire. 11 Ini e Iạ duměnta su anun Amang. Iạ e seng bal᷊ine mạtanạ su dunia; Arawe i sire ute kawe su dunia. Amang masusi! Sirungengkong kawasang areng i Amang si sire, arengke nạung seng nionggọ i Amang si Siạ, tadeạu i sire mariadi sěmbaụ, kerẹewe i Amang dingangu Iạ e kai sěmbaụ. 12 Piạ Iạ e nạung bědang dingang i sire, Iạ e seng naněntanudẹ̌ si sire ringangu kawasang areng i Amang, areng kụ nạung nionggọ i Amang si Siạ. Iạ e seng nělukadẹ̌ si sire kụ tawẹu sarang sěngkatau wọu i sire kụ nailang tabeạu katewe ual᷊ingu i sie mambeng hinong mailang; tadeạu ual᷊ingu ene ute naghanape apang mạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi. 13 Ini e Iạ kawe seng sol᷊ong anun Amang. Patikụ ini e Takụ ipẹ̌paul᷊ị e těntal᷊ang Iạ e reng bẹ̌dang su dunia; tadeạu i sire makapanaghuangbe ral᷊uasẹ̌-Ku e masukụ. 14 Iạ e seng něhabaru hengetang i Amang si sire, kai dunia e němpẹ̌binsị i sire, batụu i sire wal᷊inewe tataghuanengu dunia, kerẹewe lai Iạ bal᷊inewe tataghuanengu dunia. 15 Iạ e tawe mẹ̌gausẹ̌ tadeạu i Amang měngal᷊ạ si sire wọu dunia ini e, kaiso kawe měgẹ̌gausẹ̌ tadeạu i Amang e paněntanudẹ̌ si sire wọu i Ral᷊akisẹ̌. 16 Kerẹewe lai Iạ e wal᷊inewe tataghuanengu dunia, i sire lai wal᷊inewe tataghuanengu dunia. 17 Kakoạko i sire kětạeng tataghuaneng i Amang lumiu katěngadẹ̌; hengetang i Amang e kai katěngadẹ̌. 18 Mẹ̌sul᷊ungkewen i Amang seng dimolohu Iạ su dunia e, kerene lai Iạ dimoloh'i sire sol᷊ong dunia. 19 Iạ e měnarakangu watangengku kere tataghuaneng i Amang natěntani e, tadeạu i sire mal᷊aing makoạ tataghuaneng i Amang tani e limiun katul᷊idẹ̌ e, baugu kapian sire. 20 Bal᷊inewe samatang tumbạu waugi sire ini e, Iạ měkẹ̌kal᷊iomaneng. Iạ mal᷊aing měkẹ̌kal᷊iomaneng baugu taumata apan měmpạngimang si Siạ e ual᷊ingu pẹ̌sasahiding sire ini e. 21 Iạ e měkẹ̌kal᷊iomaneng, Amang, mal᷊owọko i sire kěbị e masěmbaụ, kerẹewe i Amang e nasěmbaụ dingang-Ku, kerene lai Iạ dingang i Amang. Mal᷊owọko i sire masěmbaụ dingang i Kitẹ, tadeạu dunia e mangimang u i Amang e kai rimoloh'u Iạ. 22 Iạ e seng bọu napakawantug'i sire ringangu kawawantugu Ruata kụ seng nionggọ Siạ e, tadeạu i sire masěmbaụ, kerẹewe i kitẹ mal᷊aing sěmbaụ; 23 Iạ dingangi sire, mase i Amang dingangu Iạ; tadeạu i sire mamben těngadẹ̌ sěmbaụ. Tangu dunia e makakasingkạ u kawe i Amang dimolohu Iạ e, dingangu i Amang kụkěndag'i sire kere i Amang kụkěndagu Iạ. 24 Amang, Iạ kai mapulu tadeạu i sire kụ nisarakang i Amang si Siạ e, ene ringang-Ku suapan Iạ ene, tadeạu i sire makasilo kawawantugẹ̌-Ku e; kụ ene kai kawawantugi Amang nionggọ e Siạ, batụu i Amang e kụkěndagu Iạ e, rokeng dunia e ta nịdiadi. 25 I Amang kụ adilẹ̌ e! Dunia e wẹ̌gawen Amang, arawe Iạ e masingkạben Amang; dingangu i sire ini e mạsingkạ u i Amang e rimolohu Iạ e. 26 Iạ e seng bọu nělahẹu areng i Amang si sire; ringangu Iạ e sarung tawẹ umpade mẹ̌koạ kerene, tadeạu kakěndagu i Amang si Siạ e tatapẹ̌ bue su ral᷊ungu naung i sire, dingangu Iạ nasěmbaụ dingang i sire."

18

1 Sarạeng Mawu Yesus bọu nẹ̌kal᷊iomaneng kerene, i Sie ringangu manga murit'E nakoạ sol᷊ong sěmbẹ̌kang Sal᷊ụ u Kidron. Sene piạ bawaelang sěmbaụ, ku Mawu Yesus dingangu manga murit'E simuẹ̌ su wawaelang ene. 2 I Yudas tau e měbẹ̌bal᷊ụ e masingkạ u tampạ ene; batụu Mawu Yesus e masau mẹ̌komol᷊ẹ̌ dingangu manga murit'E sene. 3 Tangu i Yudas tamaị e sol᷊ong tampạ ene kụ nẹ̌bawa wuntuang u sordadong Romawi ringangu manga měndariagạ Bal᷊em Mawu pirang katau apan nirolohu manga imang těmbonange ringangu i sire tau Farisi. I sire němpẹ̌bawa aghidẹ̌, lěntera, ringangu oborẹ̌. 4 Mawu Yesus masingkạ u patikụ apan sarung mariadi su watangeng'E. Tangu i Sie rimani si sire kụ nakiwal᷊o, "I kamene kai mědẹ̌deạ si sai?" 5 "Yesus, tau Nazaret," ungkuěng i sire. "Seng Iạ e i Sie," ungkuěng u Mawu Yesus. I Yudas tahapẹ̌sunial᷊ẹ̌ e rụdarisị sene ringang i sire. 6 Piạ e Mawu Yesus něhengetang si sire u, "Seng Iạ e i Sie," ute kěbị e němpẹ̌sohọ kụ apidu něngkawatang su ěntana. 7 Saụ kạpia Mawu Yesus nakiwal᷊o si sire, "I kamene kai mědẹ̌deạ si sai?" "Mědẹ̌deạ si Yesus tau Nazaret," angkuěng i sire. 8 "Seng Takụ niwera u, seng Iạ e i Sie," ungkuěngu Mawu Yesus. "Kụ kereu mambeng Iạ e rẹ̌deakeng i kamene, ute walạekere i sire wal᷊ine ini e aparal᷊eng." ( 9 Dingangu něhengetang kerene, nariadị e apa kụ seng nipẹ̌hengetang u Mawu Yesus nạung: "Amang, bọu i sire apan nisarakang i Amang si Siạ e, tawẹu sarang sěngkatau nailang.") 10 I Simon Petrus měngkatewe nanawụ pẹda niwawane kụ namilị darolohangu imang gagherẹ hakịu nahěnsị tul᷊ine koaneng. Arengu ěllang ene ute kai i Malkus. 11 Tangu Mawu Yesus něhengetang si Petrus, "Suhị e saụ pedanu e su homane! Unụe i kau mạngěnnau Iạ e tawe sarung měnginung bọu lainumangu kasasigěsạ e kụ seng nionggọ i Amang si Siạ e?" 12 Mase manga sordadong Roma ringangu manga těmbonange ringangu manga měndariagạ Yahudi e nanamẹ e ringangu něhapusẹ̌ Mawu Yesus. 13 Humotong i sire nangěntud'u Mawu Yesus niapẹ̌těngon Hanas, i amang i Kayafas kinaratingang. I Kayafas e kai imang mawantugẹ̌ su taung ene. 14 Kụ kai i sie nạung seng naněgu manga měngangawasang Yahudi e ěndokangbe sěngkatau mate ipěngal᷊uang sěngkawanuaěnge. 15 I Simon Petrus dingangu muritẹ̌ lai sěngkatau timol᷊e Mawu Yesus. Manga muritẹ̌ bal᷊ine ini e kai sěngkanarangu imang mawantugẹ̌, hakịewen i sie simuẹ̌ sěngkakasuẹ̌ dingangu Mawu Yesus sol᷊ong děllahu wal᷊eng imang mawantugẹ̌ e, 16 arawe i Petrus e mạngampal᷊ẹ̌ sul᷊ikude, sutukadẹ̌. Susamurine manga muritẹ̌ bal᷊ine e simẹ̌bang ku nẹ̌bisara ringangu mẹ̌tatangkiang bawine měndariagạ tukadẹ̌, mase nẹ̌bawa si Petrus simuẹ̌ sol᷊ong dal᷊unge. 17 Tau wawine mẹ̌tatangkiang mělahapa tukadẹ̌ ene e nẹ̌bera si Petrus, "Ei, bal᷊inewe i kau lai sěmbaụ bọu timol᷊e tau rasị e?" "Bal᷊ine," ungkuěng i Petrus. 18 Su tempo ene mawal᷊ěnguhẹ̌, kụ manga mẹ̌tatangkiang dingangu manga měndariagạ e seng němpěhunụ u putung su woheng kụ němpěndarangke sene. I Petrus himaungke tamai kụ dimarisị něndarang dingangi sire. 19 Imang mawantugẹ̌ e mạnaněsui su Mawu Yesus e mạanun manga murit'E ringangu kakakoạ u těntiron'E. 20 Mawu Yesus simimbang, "Iạ e měngkate hanesẹ̌ měbẹ̌bisara matul᷊idẹ̌ su těngon l᷊awọ. Iạ e hanesẹ̌ mạněntiro su manga wal᷊eng pẹ̌kakal᷊iomanengang dingangu su ral᷊ungu Wal᷊em Mawu, tampạeng pẹ̌kakomol᷊angu tau Yahudi e. Iạ e tawẹ sarang sěnsul᷊e piạ apa niwisara pěkẹ̌kal᷊irung. 21 Kụ kawe unụe i Tuang mananẹ̌sui si Siạ? Pakiwal᷊ọe si sire apan seng nakaringihẹ̌ si Siạ mạněntiro. Nal᷊ahẹ u i sire masingkạ u apan Takụ niwera." 22 Piạ i Yesus kạpělehengetange kerene, sěngkatau wọu měndariagạ sene nameru si Sie ringangu nẹ̌bera, "Kai kawahani i Kau mẹ̌bisara kerene su těngon imang mawantugẹ̌!" 23 Mawu Yesus simimbang, "Kereu Iạ maul᷊ị u apang kụ nẹ̌sal᷊a, ute paul᷊ikọ kaia sal᷊ane! Kai kereu wawera-Ku e kawe nihino, kawe unụe i kau nameru si Siạ?" 24 Su samurine i Hanas nangorọ e taumata niapangěntudẹ̌ Mawu Yesus mạl᷊ahante sol᷊ong anun Imang Mawantugẹ̌ i Kayafas. 25 I Simon Petrus bědangbe lain dụdarisị mẹ̌děndarang sene. I sire němpẹ̌berạ e si sie, "Bal᷊inewe i kau l᷊ai tụtol᷊e tau ene?" Arawe i Petrus e mang nẹ̌sunial᷊ẹ̌ u, "Wal᷊ine!" 26 Sěngkatau rarolohangu imang mawantugẹ̌, anạ u sěmbaụ i anu tul᷊ine nisahing i Petrus e nẹ̌bera, "Bal᷊inẹbe iạ nakasilo si kau su wawaelang ene mědẹ̌dingang i Sie?" 27 Mase i Petrus nẹ̌sunial᷊'i Sie kạpia, "Tala," -- kụ nẹ̌kětạ u orasẹ̌ ene manụ kimukụ e. 28 Ěllo e seng mẹ̌běmbanaho i sire nangěntud'u Mawu Yesus bọu wal᷊eng Kayafas sol᷊ong istanang guběrnurẹ̌. I sire tau Yahudi e tawe nahunsuẹ̌ sol᷊ong dal᷊ungu istana, mạdiring makasal᷊amạ si sire tuhụ dal᷊engu agama, batụu i sire mapulu l᷊ai měmpangidopu simokol᷊u Paskah. 29 Ual᷊ingu ene i Pilatus simẹ̌bang nakoạ sol᷊ong anun sire kụ nakiwal᷊o, "Kai apa pẹ̌sasal᷊an tau ěndaị e iwẹ̌bawang kamene?" 30 I sire němpẹ̌simbang u, "Mangawe i Sie tawẹ sal᷊ane, ute i kami e tawe manondan Sie su anun Tuang Guběrnurẹ̌." 31 I Pilatus nẹ̌bera si sire, "Al᷊ạe i Sie kụ hukungke tuhụewe torat'i kamene hala!" Kai tau Yahudi e simimbang u, "I kami e tawe wotonge měnawong hukumangu papate su taumata." ( 32 Ini nariadị e tadeạu naghanapẹ̌ kere seng nipěhengetang u Mawu Yesus mạanung kakakoạ u i Sie sarung mapohong.) 33 I Pilatus simuẹ̌ kạpia su istana kụ nẹ̌kui Mawu Yesus, kụ nakiwal᷊o u, "I Kau e ratung tau Yahudi e?" 34 Mawu Yesus simimbang, "Apa kakiwal᷊o ini e wọu watangeng hala arau kai piạ u wal᷊ine kụ seng něhabaru Iạ e si Tuang?" 35 I Pilatus simimbang, "Iạ kawe tau Yahudi tangu? Taumata kụ něnarakang i Kau si siạ e kai kawanuan'U hala ringangu manga imang těmbonange. Kụ apạe seng nikakoạ u e?" 36 Ungkuěngu Mawu Yesus, "Kararatuang-Ku e wal᷊inewe wọu dunia ini. Kai manga kararatuang-Ku e wọu dunia ini, ute angkeěng apan taumata-Ku e sarung mẹ̌tahutěndạ u Iạ e, tadeạu tawe isarakang su manga měngangawasan Yahudi. Kaiso mambeng kahěngang u kararatuang-Ku e asal᷊e wal᷊inewe wọu dunia ini!" 37 Tangu i Pilatus nakiwal᷊o si Sie, "Mạeng kerene Datu i Kau tangu?" Mawu Yesus simimbang, "I kau nẹ̌bera u Iạ kai ratu. Iạ e nawantelẹ̌ dingangu riměnta su dunia e kětạeng baugu timona sěmbaụ, tadeạu kai mẹ̌sahiding katěngadẹ̌. I saing kụ asal᷊e wọu katěngadẹ̌ e, mambeng dụdaringihẹ̌ si Siạ." 38 I Pilatus nakiwal᷊o si Sie, "Kai a mangal᷊ene katěngadẹ̌ e?" Mase i Pilatus simẹ̌bang kạpia wọu istana kụ nẹ̌bera su tau Yahudi, "Iạ e tawe nakareạ pẹ̌sasal᷊a sarang sěmbaụ si Sie. 39 Kai tumuhụ tundung kamene, iạ e sěntiniạ makapẹ̌liwir'u sěngkatau wọu taumatan hukumang su Ěllon Sal᷊imbangu Paskah e. I kamene mapulu iạ mapakal᷊iwir'u ratun tau Yahudi e waug'i kamene?" 40 I sire simimbang němpamansagẹ̌ u, "Tala, kumbahang i Sie, paměllọen Barabas!" (I Barabasẹ̌ ute kai sěngkatau tahapěhampasẹ̌ sahiun tahapěmate.)

19

1 Su samurine i Pilatus simuẹ̌ e kụ nangoro si sire nakilimad'u Mawu Yesus. 2 Manga sordado e němpẹ̌koạ e makota wọu manga hakonda piạ larange, mase nipakẹ su těmbọ u Mawu Yesus. Bọu ene i sire němpẹ̌luhẹen lakụ manandụ awạe kamumụ, 3 mase taghal᷊ẹ̌ měkẹ̌kakuwal᷊ị mạhunděnta su anun'E kụ měmpěbẹ̌bera u, "Karaluhẹ̌ datun tau Yahudi!" Bọu e i sire němpameru si Sie. 4 Bọu ene i Pilatus saụ simẹ̌bang sěnsul᷊e kụ nẹ̌bera su taumata l᷊awọ e, "Kakěllako! Iạ manondan Sie sul᷊ikude anung kamene, tadeạu i kamene masingkạ u iạ tawe nakareạ pẹ̌sasal᷊a sarang kadidị-didị si Sie." 5 Tangu Mawu Yesus simẹ̌bang kụ nẹ̌pakẹ u paporong makota piạ l᷊arange ringangu kakingkaenge kamumụ. Tangu i Pilatus nẹ̌berạ e si sire, "Kakěllako tau ěndaị." 6 Ene sarangke manga imang těmbonange ringangu měndariagạ e nakasilọe Mawu Yesus, i sire němpamansagẹ̌ u, "Kuruise i Sie! Kuruise i Sie!" I Pilatus nẹ̌bera si sire, "Al᷊ạ e i Sie, kụ kuruiseng kamene hala, u iạ e tawe nakaěbạ pẹ̌sasal᷊a sarang sěmbaụ si Sie." 7 Tau Yahudi e němpẹ̌simbangu, "Tumuhụ torat'i kami e, i Sie harusẹ̌ kahinoěngu hukumang papate, batụu i Sie mạngakun batangeng e Ahus'u Ruata." 8 Ene i Pilatus nakaringihe si sire němpẹ̌bera kerene, ute i sie saunengke lai natakụ. 9 Tangu i sie simuẹ̌ e kạpia sol᷊ong dal᷊ungu istana kụ sarạeng Mawu Yesus niapasuẹ̌, tangu i Pilatusẹ̌ e nakiwal᷊ọ si Sie, "I Kau e asal᷊e kai wọu a?" Mawu Yesus e tawe simimbang. 10 Tangu i Pilatus nẹ̌bera kapia, "Kai madiri i Kau mẹ̌bisara ringangku? Kasingkạko iạ kai kawasa měliwir'i Kau ringangu kawasa měnguruis'i Kau." 11 Mawu Yesus simimbang, "Kereu Ruata e tawe mangonggọ u kawasa ene si kau, ute mamben těngadẹ̌ i kau e tawe makapěngawasa sarang kadodọ su watangeng-Ku e. Ual᷊ingu ene taumata kụ něnarakang u Iạ si kau e, limembong kasěllahe rosane wọu rosanu." 12 Sarangke i Pilatus nakaringihẹ̌ ene, i sie mědẹ̌deạ dal᷊engu měliwiru Mawu Yesus. Kai taumatan Yahudi e měmpẹ̌bẹ̌buheang u, "Kereu i Tuang měliwir'i Sie, ute i Tuang bal᷊inewe ringangu Kaisarẹ̌! Taumata kụ mangakun batangenge ratu, kai rụdokạ Kaisarẹ̌!" 13 Ene i Pilatus nakaringihẹ̌ manga wawera ene, i sie nẹ̌bawạ e Mawu Yesus sarang l᷊ikude mase naiangke su kaderan pẹ̌gaghutaěng e su tampạ isěsẹ̌ba Ěmpahẹ̌ Batu. (Su werang Ibrani isěsẹ̌bạ Gabata.) 14 Tempo ene maraning pukul᷊ẹ̌ mapul᷊o dua ěllo rangẹ, su ěllo kal᷊amonang Ěllon Sal᷊imbangu Paskah. I Pilatusẹ̌ e nẹ̌bera si sire ene, "Ini e ratung kamene!" 15 I sire měmpẹ̌bẹ̌buheang u, "Patẹ e i Sie! Patẹ e i Sie! Kuruise i Sie!" I Pilatus nakiwal᷊o, "Mihino wue iạ manguruisẹ̌ datung kamene?" Manga imang těmbonange simimbang u, "Kětạeng Kaisarẹ̌ e samatang datung kami e!" 16 Tangu i Pilatus e nanarakangken Mawu Yesus si sire, mědeạu ipakikuruisẹ̌. I sire němpěngal᷊ạe Mawu Yesus e, kụ niwawạen sire. 17 Mawu Yesus simẹ̌bangke kạpẹ̌masaěnge kalung kuruisẹ̌ sẹ̌sane sol᷊ong tampạ isẹ̌sẹ̌ba "Tampạ u Raran Těmbọ". (Su werang Ibrani isẹ̌sěba Golgota.) 18 Su tampạ ene i Sie nikuruisẹ̌. Piạko l᷊ai ruang katau wal᷊ine nikuruisẹ̌; sěngkatau su sěmbẹ̌ka kaihi, sěngkatau e lai su sěmbẹ̌ka koaneng arawe Mawu Yesus e sutal᷊oarane. 19 Su kalung kuruis'u Mawu Yesus tangu i Pilatus nangorongkon pẹ̌tataingu wohẹ kerei: "Yesus bọu Nazaret, Datun Tau Yahudi". 20 Lawọ taumatan Yahudi e němpẹ̌basa wohẹ ene, batụu tampạ u Mawu Yesus e nikuruisẹ̌ tawẹ karaune wọu soa e. Bohẹ ene su ral᷊ungu werang Ibrani, Latin, dingangu Yunani. 21 Manga imang těmbonange němpẹ̌bera si Pilatus, "Abe pamohẹ u 'Ratun tau Yahudi', kaiso wohẹko, 'Tau ini e nẹ̌bera, Iạ e Ratun tau Yahudi.' " 22 Arawe i Pilatusẹ̌ e simimbang u, "Apan seng takụ niwohẹ e, tatapẹ̌ kạbawohẹ." 23 Bọuten manga sordado e němpěnguruisẹ̌ Mawu Yesus e, i sire němpangal᷊ạ e pakeang'E. Pakeang ene nipahiạ i sire ěpạ: kụ sěngkatau-sěngkatau e nakaěbạ e pẹ̌sěmbahageang. I sire němpěngal᷊ạ lai kakingkaeng'E. Kakingkaeng ene tawẹ gepẹ e, nikahiwu tinalung bọu rasị sarang bawa. 24 Manga sordado ene němpẹ̌bisarạe sěmbaụ su wal᷊ine, "Abe papotọ i kitẹ e kakingkaeng ini. Mahịe i kitẹ mẹ̌koạ lahurị tadeạu měnsang i sai wue kahombangeng." Hal᷊ẹ̌ ene nariadi tadeạu misěhụe apan seng mạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi, u: "I sire e němpẹ̌papahiạu pakeang-Ku, dingangu němpẹ̌dal᷊ahurị baugu kakingkaeng-Ku." Kụ i sire sordado e mang němpẹ̌koạ kerene. 25 Marěduhu kuruis'u Mawu Yesus e mạhundarisị i ninangu Mawu Yesus, tuaring i ninang'E, Maria kawingi Kleopas, dingangi Maria Magdalena. 26 Ene Mawu Yesus nakasilọ e si ninang'E ringangu murit'E kẹ̌kapiaěnge rụdarisị sene, i Sie nẹ̌bera si ninang'E, "Inang, ěndaị anạ i Ninang." 27 Bọu ene Mawu Yesus něhengetang su murit'E ene, "Ěndaị i ninangu." Nanětạ bọu ene muritẹ̌ ene, něnarimạ i ninangu Mawu Yesus nẹ̌tanạ su wal᷊ene. 28 Mawu Yesus masingkạ u patikụ e seng nasueng koạ e, mědeạu apan seng kạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi e mariadi, i Sie něhengetangke, "Iạ e kai narou." 29 Su tampạ ene piạko lainumang napenẹ u anggorẹ̌ mahaesẹ̌. Tangu wungang saghẹ e nilaehẹ̌ su anggorẹ̌ e, kụ nituhẹ u pondol᷊u kalun hisop, bọu e niogorẹ̌ su wiwihu Mawu Yesus. 30 Mawu Yesus e naněsụ e akẹ u anggorẹ̌ e, kụ něhengetangu, "Seng naghanapẹ̌!" Mase i Sie nẹ̌těngkal᷊ein těmbọe kụ napohong. 31 Kal᷊awọu měngangawasang Yahudi e tawe mapulu wal᷊unangu taumata apan nighantonge měngkai tatapẹ̌ kạgaghantong su kalu pinẹ̌kěhusẹ̌ e su ěllon Sabatẹ̌, limemboete lai Sabatẹ̌ sěnsul᷊e ini e kai Ěllo Mawantugẹ̌ naněntani. Batụu ěllon Mawu Yesus nighantonge nihino sahěllo nakal᷊imona wọu Sabatẹ̌ ene, tau Yahudi e mědẹ̌dorong si Pilatus měnsang botonge i sire mamědi laedu taumata apan seng nighantong, dingangu mělintụ u manga maietẹ̌ e wọu kalu kuruisẹ̌. 32 Tangu manga sordado e nahunděnta kụ němpamamědi laed'i rẹ̌dua mạgaghantong dingangu Mawu Yesus. 33 Piạ i sire nahumpạ u anun Mawu Yesus e, tangu i sire nakasahidị e u i Sie seng napohong. Hatede i sire tawe nisěhụ namědi laed'E. 34 Arawe sěndihangu Mawu Yesus e nisusụ u wěngko kahian sěngkatau wọu manga sordado ene; kụ nẹ̌boangke raha laụ u akẹ. 35 Taumata kụ nakasilo hala su kararariadin hal᷊ẹ̌ ene, ute kai i sie mẹ̌sahidin hal᷊ẹ̌ ene, tadeạu i kamene mal᷊aing mangimang. Tangu sasahidine e mambeng kahěngang, dingangu i sie masingkạu ene kahěngang. 36 Hal᷊ẹ̌ ene nariadị e tadeạu maghanapẹ̌ apang mạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi, u "Tawẹ u manga sarang kạdiongeng sěmbua wọu ruhin'E sarung papẹ̌diang". 37 Su ral᷊ungu Winohẹ Susi e mal᷊aing kạbawohẹ: "I sire tangu sarung měmpěmanda si Sie kụ seng tiněkạ i sire". 38 Bọu ene i Yusup bọu Arimatea mẹ̌dẹ̌dorong si Pilatus tadeạu i sie iapakawala měngal᷊ạ bal᷊unangu wadang u Mawu Yesus. (I Yusup ute kai murit'u Mawu Yesus ipẹ̌bẹ̌bawuni, batụu mạtakụ u manga měngangawasang Yahudi.) I Pilatus napakawalan sie, kụ tamaị e i sie něngal᷊ạ bal᷊unangu wadang u Mawu Yesus. 39 I Nikodemus kụ nạung kal᷊imona wọu riměnta su anun Mawu Yesus su tempong hẹ̌bi, kụ dimal᷊eng sěngkaral᷊eng dingangi Yusup. I Nikodemus kai měbẹ̌bawa mur laụ u gaharu -- piạ u manga těllum pul᷊o sukilone kawěhạ e. 40 I rẹ̌dua e němpangal᷊ạ e wal᷊unang u Mawu Yesus e kụ mase nipikunge ringangu hekạ papikunge sěngkawěkisẹ̌ dingangu manga wěngi e timuhụ e tundung pělal᷊ěbingu tau Yahudi e. 41 Su sěmpalangke piněnggantongang u Mawu Yesus piạko winal᷊aeng sěmbaụ. Su ral᷊ungu winal᷊aeng ene piạko kubul᷊ẹ̌ buhu sěmbaụ tawe nipẹ̌pakẹ baugu pěnampakeng taumata. 42 Ual᷊ingu kawe masandigẹ̌ kubul᷊ẹ̌ ene ringangu kawe seng maraning pěnanětạ u ěllon Sabatẹ̌ e ute Mawu Yesus e nitampạen dẹ̌dua sene.

20

1 Su kaloěngen Misa, kụ deng bẹ̌dang marěndung, i Maria Magdalena e nakoạ sol᷊ong kubul᷊ẹ̌. Ene i sie nakasilọ e watu l᷊ahěpinge kai seng naensọ bọu lohangu kubul᷊ẹ̌ e. 2 Tangu i sie timal᷊angke nẹ̌deạ si Simon Petrus dingangu muritẹ̌ kẹ̌kapiangu Mawu Yesus, kụ nẹ̌bera si sire, "Mawu e seng nial᷊ạ i sire wọu kubul᷊ẹ̌, kụ iạ e wẹ̌ga měnsang i Sie nipěllọ suapa." 3 Bọu e i Petrus dingangu muritẹ̌ bal᷊ine e natamaị e sol᷊ong kubul᷊ẹ̌. 4 I rẹ̌dua e nahuntal᷊ang, kai muritẹ̌ sěngkatau e kai limembon kahawese wọu i Petrusẹ̌, hakịewen i sie nahumpạ kakal᷊imonaěnge su kubul᷊ẹ̌. 5 I sie naral᷊ingẹ e su ral᷊ungu kubulẹ̌ e ringangu nakasilọ e hekạ kakěngkainge kạpapěllọ sene, kai i sie tawe kadionge simuẹ̌. 6 I Simon Petrusẹ̌ e nakatol᷊ẹ e wọu l᷊ikude, apidewe nasuẹ̌ sol᷊ong dal᷊ungu kubulẹ̌ e. I sie nakasilo hekạ kakěngkainge mạpapěllọ sene, 7 Arawe hekạ bawẹ̌kisẹ̌ těmbọ u Mawu Yesus e tawẹdise surẹ̌duhe, batụu kai kạdarul᷊ung natěntani. 8 Bọu e muritẹ̌ kụ nakal᷊imona nahumpạ u kubulẹ̌ e mal᷊aing nasuẹ̌ dingang. I sie nakasilo ringangu nangimang. ( 9 Sarang tempo ene i sire reng bẹ̌dang ta nakaěnna apan mạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi u i Sie harusẹ̌ mẹ̌bangung bọu papate.) 10 Bọu ene manga tumatol᷊e si Yesus ene něngkapul᷊ẹ. 11 I Maria Magdalena e rụdarisị su těngon kubul᷊ẹ̌ e kạsangị e. Piạ i sie sụsangị e, i sie rimal᷊ingeko sol᷊ong dal᷊ungu kubul᷊ẹ̌, 12 mase i sie nakasilo malạekatẹ̌ duang katau pakeange mawira. I rẹ̌dua mạhungkaiang su piạ ěnnạu tampạ u wal᷊unangu Mawu Yesus, sěngkatau su piạ těmbọe, arawe sěngkatau l᷊ai ute su piạ l᷊aede. 13 Manga malạekatẹ̌ e nakiwal᷊ọ e, "Inang, kawe sụsangị unụe i kau e?" I Maria simimbang, "Kai piạ u němpěngal᷊ạ Mawuku e, dingangu iạ bẹ̌ga měnsang i Sie kai nipěllọ suapa." 14 Bọuten nẹ̌bera kerene, i sie nẹ̌bihụe sol᷊ong l᷊ikude kutẹu kawe nakasilo Mawu Yesus rụdarisị sene. Kai i sie wẹ̌ga wue u ene kai nạung Mawu Yesus. 15 Mawu Yesus nakiwal᷊o si sie, "Inang, kawe sụsangị unụe i kau e? Kai i sai rẹ̌deakengu e?" I Maria e mạngiral᷊ing u tau ene kai mělahěnsinuang kụ i sie nẹ̌berạ e si Sie, "Opọ, kamageng u kai i Opọ něngal᷊ing i Sie wọu ini e, ute tul᷊ungko paul᷊ị si siạ, kai nipěllọ i Opọ suapa i Sie tadeạu iạ makaal᷊ạ bue." 16 Mawu Yesus něhengetang si sie, "Maria!" I Maria nẹ̌bihu sol᷊ong anun Mawu Yesus kụ nẹ̌bera su werang Ibrani, "Rabuni!" (Mangal᷊ene "Mananěntiro".) 17 "Abe pěnenggehẹ̌ si Siạ," ungkuěngu Mawu Yesus si sie, "ual᷊ingu Iạ e kai wẹ̌daweng tawe nạtaraị sol᷊ong anung Amang. Kaiso rakọe kakoạ sol᷊ong anun manga anạ u sěmbaụ-Ku, kụ pěhabarẹ̌ko si sire u Iạ kai reng mataraị sol᷊ong anung Amang-Ku dingangu i Amang i kamene, Duata-Ku ringangu Duatang kamene." 18 Tangu i Maria e rimal᷊engke něhabarẹ̌ su manga murit'u Mawu Yesus u i sie kai seng nakasilo Mawu ringangu Mawu e seng něhengetang u kěbị ene si sie. 19 Su ěllon Misa l᷊ai ene, kụ nahěbịe, ute manga murit'u Mawu Yesus němpẹ̌komol᷊ẹ̌ su wal᷊e sěmbaụ kụ manga tukade kạpapal᷊e, batụu i sire kai matakụ u manga mangangawasang Yahudi. Sěngkal᷊ěndịu Mawu Yesus narěntạe kụ dimarisị su tal᷊oaran sire apidu něhengetang, "Karal᷊unsemahẹ̌ si kamene." 20 Bọuten něhengetang kerene, i Sie nanodẹen liman'E ringangu sěndihang'E. Su tempọen i sire nakasilo Mawu e měngkate apa maral᷊uasẹ̌. 21 Mase Mawu Yesus saụewe něhengetang sěnsul᷊e, "Karal᷊unsěmahẹ̌ si kamene. Kerẹewe i Amang dimoloh'u Iạ, ute kerene lai Iạ e dumoloh'i kamene." 22 Bọu ene i Sie něniụ u singongon'E si sire ringangu něhengetang, "Pěmpěnarimạe Rohkẹ̌ u Ruata. 23 Kereu i kamene měmpangampungbe rosan pẹ̌sěngkatau e, Mawu Ruata e mal᷊aing mẹ̌gěllịu ampunge. Kereu i kamene tawe měgěllịu ampungu rosa'n pẹ̌sěngkatau e ute Ruata e mal᷊aing tawe měgěllịu ampunge." 24 I Tomas (nisěbạ si "Hindua"), sěngkatau wọu i sire mapul᷊o dua murit'u Mawu Yesus, tawẹ dise sutal᷊oaran murit'E wal᷊ine su tempon Mawu Yesus diměnta. 25 Tangu manga murit'u Mawu Yesus bal᷊ine e němpẹ̌bera si Tomasẹ̌ e, "I kami e seng nakasilo Mawu!" Arawe i Tomasẹ̌ e simimbang, "Kereu iạ e wẹ̌dang tawe nakạsilo ěnnạu paku su l᷊iman'E, ringangu tawe nakạpěnuhing tal᷊imědoku su ěnnạ u lesẹ u paku e ringangu tawe nakạpěnenggehu l᷊imaku su sěndihang'E, ute iạ mang bẹ̌dang tawe mangimang." 26 Sěngkamisa tuhụ e manga murit'u Mawu Yesus natampung kạpia su tampạ ene, dingangu i Tomasẹ̌ e mal᷊aing ene. Kal᷊awọu tukadẹ̌ e mạpapal᷊e. Kai Mawu Yesus e natěntung kụ dimarisị sutal᷊oarang sire, mase něhengetang, "Karal᷊unsemahẹ̌ si kamene." 27 Bọu e Mawu Yesus něhengetang si Tomasẹ̌, "Kakěllạ e lima-Ku, kụ suhị e tal᷊imědonu e sini. Ogore l᷊imanu kụ pěnaghipo sěndihang-Ku. Kuhạe měndapatẹ̌, kai pangimangke!" 28 I Tomasẹ̌ e nẹ̌bera su Mawu Yesus, "Mawuku, ore Ruataku!" 29 Tangu Mawu Yesus něhengetang si sie, "I kau e nangimang batụu seng nakasilo si Siạ, arau ěng? Kariangkamang taumata kụ mangimang manilaing tawe nakạsilo si Siạ e!" 30 Lawọ l᷊ai wẹ̌dang tanda makạl᷊aherang bal᷊ine e kinoạ u Mawu Yesus su těngon manga murit'E, kai tawe niwẹ̌bohẹ su ral᷊ungu bukẹ̌ ini. 31 Kaiso patikụ ini e niwohẹ, tadeạu i kamene mangimang u Mawu Yesus e kai Ratu Měnanal᷊amatẹ̌, Ahus'u Ruata, kụ ual᷊ingu mạngimang si Sie, ute i kamene makahombang pẹ̌bawiahẹ̌.

21

1 Bọu ene Mawu Yesus napasilon batangeng'E kạpia su Ranong Tiberias su těngon manga murit'E. Kere ini katatainge: 2 Su sahěllo, i Simon Petrus, i Tomas nisěbạ si Hindua, i Natanael bọu Kana su Galilea, manga anạ i Zebedeus, dingangu murit'E rarua wal᷊ine kapětẹ̌tampunge. 3 Ungkuěng i Simon Petrus su manga ringange, "Iạ e kai mapulu sasaẹ mẹ̌pakisaghẹ." "I kami e tumol᷊e," ungkuěng i sire si sie. Tangu sasaẹ e i sire němpẹ̌sake sakaeng. Kutẹu kanandụewen hěbi ene i sire tawe nakasomạ apa-apa. 4 Ene sarạeng matangěllo e kạsěbange, Mawu Yesus e rimarisị su apeng, kaiso i sire wẹ̌gawue u ene kawe Mawu Yesus e. 5 Mawu Yesus něhengetang si sire, "E, manga anạ, piạbe kinạ i kamene?" "Tala," ungkuěng i sire. 6 Mawu Yesus něhengetang si sire, "Těntangko somang kamene su koaneng u sakaeng, kụ i kamene sarungbe makaěbạ kinạ." Tangu somạ e nitěntangken sire, kai tawe nakaumal᷊ẹ̌ saụ němol᷊eng ual᷊ingu kal᷊awọu kinạ su ral᷊unge. 7 Muritẹ̌ ikẹ̌kěndagu Mawu Yesus e nẹ̌bera si Petrus, "E pai Mawu!" Piạ e i Simon Petrus nakaringihẹ̌ u pai ene kai Mawu, ute i sie něluhẹen pakeange (batụu i sie kai těntol᷊e) mase timumpạ e su akẹ. 8 Muritẹ̌ bal᷊ine e němpẹ̌tol᷊e sarang dul᷊unge ringangu sakaeng kạpěmol᷊enge soma napenẹ u kinạ. I sire tawe tumanịu marau wọu rul᷊unge lẹ̌ěnnaěng mangawe kětạu mahasụ su metere karaune. 9 Ene i sire natumpạe wọu sakaeng, tangu i sire nakasilọe tětuhu putung kụ piạ kinạ mạdal᷊ěngkang su wowone ringangu borotẹ̌. 10 Mawu Yesus něhengetang, si sire, "Kěnangko ramahi pẹ̌bawa manga pirambua kinạ buhu nisamẹ i kamene." 11 I Simon Petrus tangu simakẹ e su sakaeng, kụ němol᷊engke soma sarang dul᷊unge. Soma e měngkatewe napenẹ u kinạ gaghaghuwạ; kěbị e mahasụ l᷊imam pul᷊o těllu su wuane. Kụ maning kinạ mal᷊awọ kerene, kai somạ e tawe naghědẹ. 12 Mawu Yesus e něhengetang si sire, "Mahịe i kitẹ mẹ̌simokol᷊ẹ̌." Kai mang tawẹ u sěngkatau wọu i sire manga murit'E wahani makiwal᷊o u, "I Tuang kai i sai?" Batụu i sire masingkạ u i Sie kai Mawu. 13 Tangu Mawu Yesus himaungke si sire kụ něngal᷊ạ e borotẹ̌ ene, bọu e něngonggọ si sire. Kụ i Sie mal᷊aing nẹ̌koạ kerene su kinạ ene. 14 Ini e kai katěllun sul᷊ene Mawu Yesus napatodẹ u watangeng'E su manga murit'E samurin i Sie niapẹ̌bangung bọu papate. 15 Bọuten i sire nahungkaěng, tangu Mawu Yesus něhengetang si Simon Petrus, "Simon, anạ i Yona, i kau kụkěndagẹ̌ben Iạ limembo wọu i sire ěndaị e?" "Těngadẹ̌ Mawu," ungkuěng i Petrus, "Mawu e masingkạ u iạ kụkěndagẹ̌ben Mawu e." Mawu Yesus něhengetang si sie, "Tangkianeko manga domba-Ku." 16 Su karuan sul᷊ene Mawu Yesus nakiwal᷊o si sie, "Simon anạ i Yona, i kau kụkěndagẹ̌ben Iạ e?" "Těngadẹ̌, Mawu," ungkuěng i Petrus, "Mawu e masingkạ u iạ kụkěndagẹ̌ben Mawu e." Mawu Yesus něhengetang si sie, "Tangkianeko manga domba-Ku." 17 Katěllun sul᷊ene Mawu Yesus nakiwal᷊o si sie, "Simon anạ i Yona, i kau kụkěndagẹ̌ben Iạ e?" I Petrus měngkate masusa naunge u Mawu Yesus kawe nakiwal᷊o si sie sarang katěllun sul᷊ene. Tangu i Petrus nẹ̌saụewe simimbang, "Mawu, Mawu e masingkạ u kal᷊awọu kěbị. Mawu e masingkạben iạ e kụkěndag'u Mawu e!" Bọu e Mawu Yesus něhengetang si sie, "Tangkianeko manga domba-Ku. 18 Těnga-těngadẹ̌ bawera-Ku ini: Su tempon i kau reng umbaseng, i kau sẹ̌sanu měngkate mạmẹ̌gong kal᷊uwaengu, kụ měngkawe mědẹ̌daral᷊eng balạewe sol᷊ong tampạ sude tuhụewe kapulunu. Arawe kamageng i kau seng maghurang ute, i kau měngogoru l᷊imanu kụ taumata wal᷊ine mamẹ̌gong i kau ringangu mẹ̌bawa si kau sol᷊ong tampạ ikẹ̌kadirinu." 19 (Dingangu manga wawera ene Mawu Yesus mělẹ̌lahẹu kereapa i Petrus sarung mate ual᷊ingu pěmamantugẹ̌ Duata e.) Bọu ene Mawu Yesus něhengetang si Petrus, "Tol᷊ẹ e si Siạ!" 20 Su tempong i Petrus nẹ̌bihu sol᷊ong l᷊ikude, i sie nakasilo muritẹ̌ ikẹ̌kěndag'u Mawu Yesus. (Seng i sie kụkaiang su rẹ̌duh'u Mawu Yesus kapẹ̌sẹ̌simokol᷊e kụ nakiwal᷊o si Sie, "Mawu, kai i sai sarung mẹ̌bal᷊ụ u Mawu e?") 21 Nakasilo si sie, i Petrus nakiwal᷊o su Mawu Yesus, "Mawu, kai kereapa wue i sie ini e?" 22 Mawu Yesus e simimbang, "Andene Iạ mapulu tadeạu i sie kạtatanạ biahẹ̌ sarang Iạ marěnta, ene e wal᷊inewe hal᷊ẹ̌ u. Kai i kau e, tol᷊ẹ e si Siạ!" 23 Tangu nakekẹ e habarẹ̌ su tal᷊oaran manga murit'u Mawu Yesus, u muritẹ̌ ene e tawe mate. Sěmbal᷊iau Mawu Yesus e tawe nẹ̌bera u muritẹ̌ ene tawe mate, kaiso kai: "Andene Iạ mapulu i sie kạtatanạ biahẹ̌ sarang Iạ marěnta e, ene wal᷊inewe hal᷊ẹ̌ u." 24 Muritẹ̌ ene e měsẹ̌sahidi mạanung kěbị hal᷊ẹ̌ ini e. Mal᷊aing i sie seng namohẹ u ene. Dingangu i kitẹ kěbị masingkạ u apan seng nipahumbisarane ene mambeng těngadẹ̌. 25 Bẹ̌dangbe lawọ lai hal᷊ẹ̌ bal᷊ine kinoạ u Mawu Yesus. Andene kěbị e mang bohekang e sěmbaụ-sěmbaụ, ute takụ lẹ̌ěnnaěng u maningbelain dunia sěmbaụ e kai tawe kapẹ̌kionangu kal᷊awọu bukẹ̌ kụ sarung bohekang e.