/1 In od Jezusa Kristusa, ki je zvesta prica, prvorojenec izmed mrtvih in poglavar kraljev zemlje; Njemu, ki nas ljubi in nas je omil grehov nasih v krvi svoji. V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temuc da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe nase. Pred praznikom velikonocnim pa, ko je Jezus vedel, da je prisla njegova ura, da prejde s tega sveta k Ocetu: ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca. Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temvec da ima vecno zivljenje. Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili se gresniki. Od dalec se mi je prikazal GOSPOD, A on veli: Z vecno ljubeznijo te ljubim, zato ti stanovitno izkazujem dobrotljivost.
/2 Vse to pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rekel Gospod po proruku, ki pravi: Glej, devica bode noseca in bo rodila sina, in imenovali bodo ime njegovo Emanuel, kar se tolmaci: Bog z nami.
