Uvod Beseda je postala človek
1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. 2 Ta je bila v začetku pri Bogu. 3 Vse je po njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez nje nastalo. 4 V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudem. 5 In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. 6 Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. 7 Prišel je, da bi pričeval o luči in da bi po njegovem pričevanju vsi sprejeli vero. 8 Ni bil on luč, ampak naj bi pričeval o luči. 9 Bila je prava luč, ki prihaja na svet in razsvetljuje vsakega človeka. 10 Na svetu je bila in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. 11 V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. 12 Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala pravico, da so postali božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime 13 in se niso rodili iz krvi ne iz poželenja mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. 14 In Beseda je človek postala in se naselila med nami. Videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin, poln milosti in resnice. 15 Janez je pričeval o njem in klical: »To je tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« 16 Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. 17 Postava je namreč bila dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. 18 Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki biva v Očetovem naročju, je pripovedoval o njem.
Jezusovo javno delovanje
Janez Krstnik pričuje
19 Janez je pričeval takole: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levíte, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«, 20 je priznal in ni tajil, temveč odkrito dejal: »Jaz nisem Kristus.« 21 »Kaj torej? Si mar Elíja?« so ga vprašali. »Ne tudi to nisem,« jim je odgovoril. »Ali si prerok?« »Ne,« jim je odgovoril. 22 Vprašali so ga torej: »Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« 23 Odgovoril je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: zravnajte Gospodovo pot, kakor je rekel prerok Izaija.« 24 Med odposlanci so bili tudi farizeji. 25 Segli so v besedo in ga vprašali: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Kristus ne Elija ne prerok?« 26 Janez jim je odgovoril: »Jaz krščujem z vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, 27 tisti, ki pride za menoj in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali.« 28 To se je zgodilo v Betániji, onkraj Jórdana, kjer je Janez krščeval.
Božje jagnje
29 Naslednji dan zagleda Jezusa, da prihaja k njemu, in reče: »Poglejte božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta. 30 Ta je tisti, o katerem sem rekel: za menoj pride mož, ki je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz. 31 In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem z vodo, da se on razodene Izraelu.« 32 Takrat je Janez pričeval: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. 33 In jaz ga nisem poznal; toda tisti, ki me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: ‘Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.’ 34 Videl sem in pričujem, da je to Božji Sin.«
Prvi učenci
35 Naslednji dan je bil Janez spet tam in še dva izmed njegovih učencev. 36 Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Poglejte božje Jagnje!« 37 Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. 38 Jezus pa se obrne, in ko vidi, da gresta za njim, ju vpraša: »Kaj hočeta?« Odgovorita mu: »Rabí (to pomeni učitelj), kje stanuješ?« 39 Reče jima: »Pridita in bosta videla.« Gresta torej in vidita, kje stanuje, ter ostaneta pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. 40 Eden od tistih, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. 41 Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu rekel: »Našli smo Mesija« (to pomeni Kristus). 42 Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in mu rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kéfa« (to pomeni Peter).
Jezus pokliče Filipa in Natánaela
43 Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Srečal je Filipa in mu rekel: »Hôdi za menoj!« 44 Filip je bil doma iz Betsájde, iz Andrejevega in Petrovega rodnega mesta. 45 Filip je srečal Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki. To je Jezus, Jožefov sin iz Nazareta.« 46 Natánael pa mu je rekel: »Iz Nazareta more priti kaj dobrega?« Filip mu je odvrnil: »Pridi in poglej!« 47 Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, reče o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« 48 Natánael ga vpraša: »Odkod me poznaš?« Jezus mu odvrne: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« 49 Natánael mu pravi: »Učitelj, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« 50 Jezus mu odvrne: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« 51 Nato mu reče: »Resnično resnično vam povem: videli boste nebesa odprta in božje angele, kako hodijo gor in dol nad Sinom človekovim.«
Svatba v galilejski Kani
1 Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. 2 Na svatbo je bil povabljen tudi Jezus in njegovi učenci. 3 Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo več.« 4 In Jezus ji odvrne: »Kaj hočeš od mene, žena? Moja ura še ni prišla.« 5 Njegova mati reče strežnikom: »Karkoli vam reče, storite.« 6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev, pripravljenih za judovsko obredno umivanje; držali so po dve ali tri mere. 7 Jezus naroči strežnikom: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnijo jih do vrha. 8 Nato jim reče: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. 9 Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, odkod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli – je poklical ženina 10 in mu rekel: »Vsak postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« 11 Tako je Jezus v galilejski Kani začel delati znamenja in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj. 12 Potem je šel dol v Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; tam so ostali nekaj dni.
Jezus očisti tempelj
13 Bližala se je judovska velika noč in Jezus je šel v Jeruzalem. 14 V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. 15 Iz vrvi je spletel bič in vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil stojnice, 16 prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in ne delajte tržnice iz hiše mojega Očeta!« 17 Njegovi učenci so se spomnili na besedo Svetega pisma: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« 18 Tedaj so se oglasili Judje in mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš tako delati?« 19 Jezus jim je odvrnil: »Poderite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« 20 Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so gradili ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« 21 On pa je govoril o templju svojega telesa. 22 Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Svetemu pismu in besedi, ki jo je Jezus povedal.
Jezus pozna vsakega človeka
23 Ko je bil med velikonočnimi prazniki v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati vanj, ker so videli znamenja, ki jih je delal. 24 Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal 25 in ker ni bilo treba, da bi mu bil kdo o kom kaj povedal; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.
Jezus in Nikodém
1 Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime Nikodém; bil je prvak med Judi. 2 Ponoči je prišel k Jezusu in mu rekel: »Rabí, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more delati takih znamenj, kakor jih ti delaš, če ni Bog z njim.« 3 Jezus mu je odgovoril: »Resnično resnično ti povem: če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti božjega kraljestva.« 4 Nikodém ga vpraša: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more vdrugič v telo svoje matere in se roditi?« 5 Jezus mu odgovori: »Resnično resnično ti povem: če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo. 6 Kar je rojeno iz mesa, je meso, kar pa je rojeno iz Duha, je duh. 7 Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj. 8 Veter veje, koder hoče, njegovo šumenje slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« 9 Nikodém mu je segel v besedo in ga vprašal: »Kako se more to zgoditi?« 10 Jezus mu je odgovoril: »Ti si učitelj v Izraelu in tega ne veš? 11 Resnično resnično ti povem: govorimo o tem, kar vemo, in spričujemo to, kar smo videli, toda našega pričevanja ne sprejemate. 12 Če ne verjamete, kar sem vam govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verjeli, če vam govorim o nebeških? 13 Nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sin človekov. 14 In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, 15 da ima vsak, ki veruje, po njem večno življenje. 16 Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. 17 Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet rešil po njem. 18 Kdor veruje vanj, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. 19 Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. 20 Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. 21 Kdor se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.«
Jezus in Janez Krstnik
22 Potem je šel Jezus s svojimi učenci na judejsko podeželje, se tam zadrževal z njimi in krščeval. 23 Tudi Janez je krščeval v Enónu blizu Salíma, ker je bilo tam veliko studencev. Ljudje so prihajali in se dajali krstiti. 24 Janeza namreč še niso vrgli v ječo. 25 Med Janezovimi učenci in nekim Judom pa se je vnel prepir zaradi očiščevanja. 26 Šli so torej k Janezu in mu rekli: »Učitelj, tisti, ki je bil pri tebi onkraj Jórdana in o katerem si pričeval, krščuje in vse hodi k njemu.« 27 Janez pa je odgovoril: »Človek si ne more ničesar prisvojiti, če mu ni dano iz nebes. 28 Vi sami ste priče, da sem rekel: ‘Jaz nisem Kristus, temveč sem poslan pred njim.’ 29 Kdor ima nevesto, je ženin. Ženinov prijatelj pa, ki stoji zraven in ga posluša, se srčno veseli, ko sliši ženinov glas. To moje veselje je torej zdaj uresničeno. 30 On mora rasti, jaz pa se manjšati.«
Jezus prihaja iz nebes
31 »Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsemi; kdor pa je z zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko. Kdor prihaja z nebes, je nad vsemi, in pričuje o tem, 32 kar je videl in slišal, vendar nihče ne sprejema njegovega pričevanja. 33 Kdor pa sprejme njegovo pričevanje, potrdi, da je Bog resnicoljuben. 34 Kogar je namreč Bog poslal, govori božje besede, kajti Bog ne meri duha, ko ga daje. 35 Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roke. 36 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo prišel v življenje, ampak ostane nad njim božja jeza.«
Jezus in Samarijanka
1 Ko je torej Jezus zvedel, da so farizeji slišali, kako pridobiva in krščuje več učencev kakor Janez – 2 čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci, – 3 je zapustil Judejo in spet prišel v Galilejo. 4 Moral je iti skozi Samaríjo. 5 Dospel je torej v samaríjsko mesto, imenovano Sihár, nedaleč od posesti, ki jo je dal Jakob svojemu sinu Jožefu. 6 Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je sédel kar k studencu. Bilo je okrog šeste ure. 7 Tedaj pride neka žena iz Samaríje, da bi zajela vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti!« 8 Njegovi učenci so bili odšli v mesto, da bi nakupili živeža. 9 Samarijanka mu odvrne: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč ne marajo imeti stika s Samarijani). 10 Jezus ji odgovori: »Če bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi: ‘Daj mi piti,’ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« 11 Žena mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Odkod imaš torej živo vodo? 12 Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil sam, njegovi sinovi in njegova živina?« 13 Jezus ji odvrne: »Vsak, ki pije to vodo, bo spet žejen. 14 Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom dal jaz, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem vrelec vode, ki žubori v večno življenje.« 15 Žena mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in mi ne bo treba hoditi semkaj zajemat.« 16 Odvrne ji: »Pojdi in pokliči svojega moža in se vrni!« 17 Žena mu odgovori: »Nimam moža.« Jezus ji reče: »Dobro si rekla: ‘Nimam moža;’ 18 kajti pet mož si imela, in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« 19 Žena mu odvrne: »Gospod, vidim, da si prerok. 20 Naši očetje so molili na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti.« 21 Jezus ji pravi: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne bodo molili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. 22 Vi molite, česar ne poznate, mi pa molimo, kar poznamo, kajti zveličanje pride od Judov. 23 Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci molili Očeta v duhu in resnici. Prav takih molilcev si namreč želi Oče. 24 Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« 25 Žena mu odvrne: »Vem, da pride Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo vse oznanil.« 26 Jezus ji odgovori: »Jaz sem; jaz, ki govorim s teboj.« 27 Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar ga nobeden ni vprašal: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?« 28 Tedaj je žena odložila vrč, odhitela v mesto in pripovedovala ljudem: 29 »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Kristus?« 30 Odšli so iz mesta in se napotili k njemu. 31 Medtem so ga učenci silili in govorili: »Učitelj, jej!« 32 Rekel jim je: »Jaz uživam hrano, ki je vi ne poznate.« 33 Učenci so se tedaj spraševali: »Menda mu ni kdo prinesel jesti?« 34 Jezus jim je rekel: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, in dovršim njegovo delo. 35 Ali ne pravite vi: ‘Še štiri mesece in žetev je tu.’? Jaz pa vam pravim: povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev. 36 Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. 37 V tem je pregovor resničen: ‘Eden seje, drugi žanje.’ 38 Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa pobirate sadove njihovega dela.« 39 Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi besed žene: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« 40 Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj bi ostal pri njih; in ostal je tam dva dni. 41 Tedaj jih je zaradi njegove besede še veliko več začelo verovati. 42 Ženi pa so rekli: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja. Sami smo ga namreč slišali in vemo, da je on zares zveličar sveta.«
Jezus ozdravi uradnikovega sina
43 Po teh dveh dneh je šel od tam proti Galileji. 44 Jezus je sicer sam rekel, da prerok ne uživa časti v domačem kraju. 45 Ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse, kar je ob prazniku storil v Jeruzalemu; tudi sami so bili namreč za praznik tam. 46 Prišel je torej spet v galilejsko Kano, kjer je bil spremenil vodo v vino. V Kafarnáumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. 47 Ko je zvedel, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina, ki že umira. 48 Jezus mu je rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« 49 Uradnik mu reče: »Gospod, stopi dol, preden moj otrok umrje.« 50 Jezus mu odvrne: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus in odšel. 51 Že med potjo pa so mu prišli naproti njegovi služabniki in sporočili: »Tvoj sin živi.« 52 Vprašal jih je, katero uro mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmih ga je mrzlica pustila.« 53 Oče je spoznal, da se je to zgodilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« Veroval je sam in vsi njegovi domači. 54 To pa je bilo že drugo znamenje, ki ga je storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo.
Ozdravljenje v kopeli Betésdi
1 Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. 2 V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih lop. 3 V njih je poležavalo veliko bolnikov: slepih, hromih, sušičnih. Čakali so na plivkanje vode, 4 kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in voda je plivkala. Kdor je po plivkanju vode prvi vstopil, je ozdravel, naj je imel katerokoli bolezen. 5 Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let. 6 Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel, kajne?« 7 Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar voda zaplivka. Medtem ko se pomikam tja, vstopi pred menoj kdo drug.« 8 Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svoja nosila in hôdi!« 9 Mož je pri priči ozdravel. Vzel je nosila in hodil. Tisti dan pa je bila sobota. 10 Zato so Judje rekli ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati nosil!« 11 On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ‘Vzemi svoja nosila in hôdi!’« 12 Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ‘Vzemi nosila in hôdi’?« 13 Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica. 14 Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« 15 Mož je odšel in povedal Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil. 16 Zaradi tega, ker je takšne reči delal na soboto, so Judje Jezusa preganjali. 17 Jezus pa jim je odvrnil: »Moj Oče neprenehoma dela in tudi jaz delam.« 18 Zato so ga Judje še bolj zalezovali, da bi ga umorili, ker je ne samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.
Oblast Božjega Sina
19 Jezus je torej spregovoril in jim rekel: »Resnično resnično vam povem: Sin ne more delati ničesar sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče; kar namreč dela Oče, dela enako tudi Sin. 20 Oče ima namreč Sina rad in mu pokaže vse, kar snuje sam in še večja dela od teh mu bo pokazal, tako da se boste čudili. 21 Kakor namreč Oče obuja mrtve in jih vrača v življenje, tako tudi Sin daje življenje, komur hoče. 22 Oče namreč nikogar ne sodi, ampak je dal vso sodbo Sinu, 23 da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta. Kdor ne časti Sina, tudi ne časti Očeta, ki ga je poslal. 24 Resnično resnično vam povem: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje. 25 Resnično resnično vam povem: pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. 26 Kakor ima namreč Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi. 27 Oblast mu je dal, da sodi, ker je Sin človekov. 28 Ne čudíte se temu, kajti pride ura, v kateri bodo slišali njegov glas vsi, ki so v grobeh. 29 In tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali húdo, bodo vstali k obsodbi. 30 Jaz ne morem sam od sebe ničesar storiti: kakor slišim, tako sodim, in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.«
Pričevanje za Jezusa
31 »Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni veljavno; 32 drug je, ki pričuje o meni, in vem, da je pričevanje, ki ga daje o meni, veljavno. 33 Vi ste napotili poslance k Janezu in pričeval je za resnico. 34 Meni se sicer ni treba opirati na človeško pričevanje, vendar to pripovedujem zato, da bi se vi rešili. 35 On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči. 36 Moje pričevanje je večje kakor Janezovo: dela namreč, ki mi jih je dal narediti moj Oče, prav ta dela, ki jih opravljam, pričajo o meni, da me je poslal Oče. 37 In tudi Oče, ki me je poslal, je pričal o meni: vendar vi niste nikoli slišali njegovega glasu ne videli njegovega obličja. 38 In tudi njegova beseda ne prebiva v vas, ker ne verjamete tistemu, ki ga je poslal. 39 Preiskujete Sveto pismo, ker mislite, da imate v njem večno življenje, a prav Sveto pismo pričuje o meni. 40 Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje. 41 Ne sprejemam časti od ljudi; 42 sicer pa vas poznam: v vas ni ljubezni do Boga. 43 Prišel sem v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti. Če pride kdo drug v svojem imenu, ga boste sprejeli. 44 Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega in ne iščete časti, ki jo daje edini Bog? 45 Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu, vaš tožnik je Mojzes, v katerega zaupate. 46 Če bi namreč verjeli Mojzesu, bi verjeli tudi meni, ker je pisal o meni. 47 Če pa ne verjamete njegovim spisom, kako boste verjeli mojim besedam?«
Jezus nahrani pet tisoč mož
1 Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega jezera, ki se imenuje tudi Tibêrijsko. 2 Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal nad bolniki. 3 Jezus se je povzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci. 4 Bila pa je blizu velika noč, judovski praznik. 5 Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je vprašal Filipa: »Kje naj kupimo kruha, da bi jim dali jesti?« 6 To pa je rekel, ker ga je skušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. 7 Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarjev kruha ne bi bilo dosti zanje, da bi vsak dobil le majhen kos.« 8 Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: 9 »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« 10 Jezus pravi: »Recite ljudem, naj sedejo.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. 11 Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako tudi ribi, kolikor je kdo hotel. 12 Ko so se najedli, je rekel učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne zgubi.« 13 Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. 14 Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so rekli: »To je zares prerok, ki mora priti na svet.« 15 Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga po sili postaviti za kralja, se je sam spet umaknil na goro.
Jezus hodi po vodi
16 Ko se je zvečerilo, so šli njegovi učenci dol k jezeru. 17 Vkrcali so se v čoln in se peljali na drugo stran jezera, proti Kafarnáumu. Bila je že tema, vendar Jezus še ni prišel k njim. 18 Jezero je bilo razburkano, ker je pihal hud veter. 19 Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset tečajev vožnje, so zagledali Jezusa, kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. Ustrašili so se, 20 on pa jih je ogovoril: »Jaz sem. Ne bojte se!« 21 Hoteli so ga vzeti v čoln, pa so bili že pri obrežju, kamor so pluli.
Jezus je kruh življenja
22 Naslednji dan je množica, ki je ostala na drugi strani jezera, spoznala, da je bil tam en sam čoln in da Jezus ni stopil s svojimi učenci vred v čoln, temveč da so učenci odveslali sami. 23 Iz Tibêrije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh. 24 Ko je množica videla, da tam ni Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne in odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. 25 Ko so ga našli na drugem bregu, so ga vprašali: »Učitelj, kdaj si prišel sèm?« 26 Jezus jim je odgovoril: »Resnično resnično vam povem: ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. 27 Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; tega je namreč potrdil Oče, Bog.« 28 Tedaj so ga vprašali: »Kaj naj storimo, da bomo delali božja dela?« 29 Jezus jim je odgovoril: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« 30 Rekli so mu: »Kakšno znamenje boš torej naredil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj boš napravil? 31 Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: ‘Kruh iz nebes jim je dal jesti.’« 32 Jezus jim je odgovoril: »Resnično resnično vam povem: ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes. 33 Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« 34 Rekli so mu torej: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« 35 Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen. 36 Toda rekel sem vam, da ste me videli, in vendar ne verujete. 37 Vse, kar mi dá Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, 38 ker nisem prišel iz nebes, da bi spolnjeval svojo voljo, marveč voljo tistega, ki me je poslal. 39 Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nobenega od teh, ki mi jih je dal, marveč jih obudim poslednji dan. 40 Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.« 41 Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki sem prišel iz nebes,« 42 in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in njegovo mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ‘Iz nebes sem prišel.’« 43 Jezus jim je odgovoril: »Ne godrnjajte med seboj! 44 Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. 45 Pri prerokih je zapisano: ‘Vsi se bodo dali poučiti Bogu.’ Vsak, kdor posluša Očeta in se mu dá poučiti, pride k meni. 46 Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, je videl Očeta. 47 Resnično resnično vam povem: kdor veruje, ima večno življenje. 48 Jaz sem kruh življenja. 49 Vaši očetje so jedli mano v puščavi in so pomrli. 50 To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki ga uživa, ne umrje. 51 Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé ta kruh, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« 52 Judje so se tedaj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« 53 Jezus jim je torej rekel: »Resnično resnično vam povem: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. 54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. 55 Moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. 56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. 57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni. 58 To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor uživa ta kruh, bo živel vekomaj.« 59 To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu.
Besede večnega življenja
60 Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Nevzdržna je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« 61 Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? 62 Kaj pa, če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? 63 Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. 64 Toda med vami jih je nekaj, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal, 65 zato je dodal: »Zaradi tega sem vam rekel: nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« 66 Po tistem je precéj njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. 67 Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odgovoril: 68 »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš 69 in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« 70 Jezus jim je rekel: »Kaj vas nisem izbral dvanajst, pa je eden izmed vas hudič?« 71 Mislil je na Juda, sina Simona Iškarijóta; to je eden izmed dvanajsterih, ki ga je pozneje izdal.
Neverni Jezusovi sorodniki
1 Potem je Jezus hodil po Galileji. Po Judeji namreč ni maral hoditi, ker so ga Judje hoteli umoriti. 2 Medtem se je približal judovski šotorski praznik. 3 Njegovi bratje so mu tedaj rekli: »Zapústi ta kraj in pojdi v Judejo, da bodo tudi tvoji učenci videli dela, ki jih opravljaš. 4 Nihče ne deluje na skrivnem, če hoče biti znan. Če delaš take reči, se pokaži svetu!« 5 Niti njegovi bratje namreč niso verovali vanj. 6 Jezus jim je odgovoril: »Moj čas še ni prišel. Za vas pa je čas vedno primeren. 7 Vas svet ne more sovražiti, mene pa sovraži, ker pričujem o njem, da so njegova dela hudobna. 8 Vi le pojdite na praznik, jaz pa na ta praznik ne grem, ker moj čas še ni dopolnjen.« 9 To jim je povedal in ostal v Galileji.
Jezus na šotorskem prazniku
10 Ko pa so njegovi bratje odšli na praznik, je šel tudi sam, vendar ne očitno, ampak na skrivaj. 11 Judje so ga med praznikom iskali in spraševali: »Kje je tisti?« 12 Med ljudmi se je veliko šušljalo o njem. Eni so govorili: »Dober človek je;« drugi pa: »Ni, ljudi zavaja.« 13 Nobeden pa si ni upal sproščeno govoriti o njem, ker so se bali Judov. 14 Šele sredi praznika je prišel Jezus v tempelj in učil. 15 Judje so se začudeni spraševali: »Kako ta pozna svete knjige, ko se ni učil?« 16 Jezus pa jim je odgovoril: »Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki me je poslal. 17 Če hoče kdo spolnjevati njegovo voljo, bo spoznal, ali je to, kar učim, od Boga, ali govorim sam od sebe. 18 Kdor govori sam od sebe, išče svojo čast, kdor pa išče čast tistega, ki ga je poslal, je resnicoljuben in v njem ni krivice. 19 Ali vam ni Mojzes dal postave? Vendar je nobeden med vami ne spolnjuje. Zakaj me hočete umoriti?« 20 Množica je odgovorila: »Hudega duha imaš. Kdo te hoče umoriti?« 21 Jezus jim je odgovoril: »Eno delo sem storil med vami in vsi se temu čudite. 22 Mojzes vam je dal obrezo – ne kakor da bi bila od njega, ampak je od očakov – in vi obrezujete v soboto. 23 Če torej človek lahko v soboto prejme obrezo in s tem ne krši Mojzesove postave, zakaj se jezite nad menoj, ker sem v soboto ozdravil celega človeka? 24 Ne sodíte po videzu, ampak po pravici.«
Ali je ta Kristus
25 Nekaj Jeruzalemčanov je tedaj reklo: »Ali ni ta tisti, ki ga hočejo umoriti? 26 Pa glejte, javno govori in mu nič ne rečejo. Kaj so tudi voditelji spoznali, da je on Kristus? 27 Toda o njem vemo, odkod je; kadar pa pride Kristus, nihče ne bo vedel, odkod je.« 28 Jezus je tedaj kar med učenjem v templju zaklical: »Vi me poznate in tudi veste, odkod sem. Vendar nisem prišel sam od sebe, temveč me je poslal tisti, ki je resnicoljuben, in tega vi ne poznate. 29 Jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.« 30 Tedaj so ga hoteli prijeti, toda nobeden ni stegnil roke po njem, ker njegova ura še ni prišla. 31 Med množico pa jih je precéj začelo verovati vanj in so govorili: »Bo mar Kristus, kadar pride, storil več znamenj, kakor jih je storil ta?« Jezusa nameravajo prijeti 32 Farizeji so zvedeli, kaj ljudje šušljajo o njem. Tedaj so poslali véliki duhovniki in farizeji služabnike, da bi ga prijeli. 33 Jezus pa je rekel: »Še malo časa sem med vami, nato pojdem k njemu, ki me je poslal. 34 Iskali me boste in me ne boste našli, kajti tja, kjer sem jaz, vi ne morete priti.« 35 Judje so tedaj govorili med seboj: »Kam namerava oditi, da ga ne bomo našli? Pojde mar k razkropljenim med Grke in bo učil Grke? 36 Kaj pomenijo besede, ki jih je rekel: ‘Iskali me boste in me ne boste našli; in tja, kjer sem jaz, vi ne morete priti.’?« Reke žive vode 37 Na zadnji, najbolj slovesni dan praznika je Jezus stal tam in zaklical: »Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. 38 Kdor vame veruje, ‘bodo iz njegovega osrčja tekle reke žive vode’, kakor pravi Sveto pismo.« 39 To pa je rekel o Duhu, ki naj bi ga prejeli tisti, ki verujejo vanj. Duh namreč še ni prišel, ker Jezus še ni bil poveličan.
Mnenja o Jezusu so bila različna
40 Nekateri iz množice, ki so slišali te besede, so rekli: »To je res prerok.« 41 Drugi so dejali: »To je Kristus.« Nekateri pa so se spraševali: »Mar pride Kristus iz Galileje? 42 Ali ne pravi Sveto pismo, da pride Kristus iz Davidovega rodu in iz Betlehema, kraja, kjer je bil David?« 43 Med ljudmi je torej zaradi njega nastal razdor. 44 Nekateri izmed njih so ga hoteli prijeti, toda nobeden ni stegnil rok po njem.
Oblastniki nočejo verovati
45 Ko so se služabniki vrnili k vélikim duhovnikom in farizejem, so jih ti vprašali: »Zakaj ga niste privedli?« 46 Služabniki so odgovorili: »Še nikoli noben človek ni tako govoril.« 47 »Menda se niste dali tudi vi zapeljati?« so jih zavrnili farizeji. 48 »Je mar kdo izmed voditeljev ali farizejev sprejel vero vanj? 49 Prekleta ta drhal, ki ne pozna postave!« 50 Nikodém, ki je bil eden izmed njih in je bil prej prišel k Jezusu, pa jim je rekel: 51 »Mar naša postava koga sodi, če ga prej ne zasliši in ne poizve, kaj dela?« 52 Odgovorili so mu: »Kaj si tudi ti iz Galileje? Natančno beri in sprevidi, da noben prerok ne pride iz Galileje.«
Žena, zasačena v prešuštvovanju
53 Nato so se razšli vsak na svoj dom.
1 Jezus pa je krenil proti Oljski gori. 2 Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. 3 Pismouki in farizeji na lepem pripeljejo ženo, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in 4 mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. 5 Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« 6 To pa so rekli, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. 7 Ko pa ga niso nehali spraševati, se je zravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« 8 Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. 9 Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje, tako da je ostal Jezus sam in žena pred njim. 10 Jezus se je zravnal in jo vprašal: »Kje so, žena? Te ni nobeden obsodil?« 11 Rekla je: »Nobeden, Gospod.« In Jezus ji je rekel: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«
Jezus je luč sveta
12 Spet jim je Jezus spregovoril: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo taval v temi, temveč bo imel luč življenja.« 13 Farizeji so mu tedaj rekli: »Ti pričuješ sam o sebi. Tvoje pričevanje ni veljavno.« 14 Jezus jim je odgovoril: »Tudi če pričujem sam o sebi, je moje pričevanje veljavno, ker vem, odkod sem prišel in kam grem. Vi pa ne veste, odkod prihajam in kam grem. 15 Vi sodite po človeško. Jaz ne sodim nikogar. 16 Če pa že sodim, je moja sodba prava, ker nisem sam, temveč sva jaz in Oče, ki me je poslal. 17 Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh ljudi veljavno. 18 Jaz pričujem o sebi in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.« 19 Tedaj so ga vprašali: »Kje je tvoj Oče?« Jezus jim je odgovoril: »Ne poznate ne mene ne mojega Očeta. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.« 20 Te besede je izrekel, ko je učil v templju pri zakladnici. Toda nihče ga ni prijel, ker njegova ura še ni prišla. Kamor grem jaz, vi ne morete priti 21 Jezus jim je še rekel: »Odhajam in iskali me boste, vendar boste umrli v svojem grehu. Kamor odhajam, vi ne morete priti.« 22 Judje so se tedaj spraševali: »Si bo mar vzel življenje, ker pravi: ‘Kamor odhajam, vi ne morete priti.’?« 23 Jezus jim je odgovoril: »Vi ste od tu spodaj, jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta. 24 Rekel sem vam torej: ‘Umrli boste v svojih grehih.’ Če namreč ne boste verovali, da sem jaz, boste umrli v svojih grehih.« 25 Tedaj so ga vprašali: »Kdo pa sploh si?« Jezus jim je rekel: »To, kar vam govorim od začetka. 26 O vas pa bi moral veliko govoriti in soditi. Toda tisti, ki me je poslal, je resnicoljuben, in kar slišim od njega, to govorim svetu.« 27 Vendar niso spoznali, da jim je govoril o Očetu. 28 Jezus jim je tedaj rekel: »Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da sem jaz, in da ničesar ne delam sam od sebe, ampak govorim to, kar me je naučil Oče. 29 On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, ker vedno delam to, kar je všeč njemu.« 30 Ko jim je to govoril, jih je veliko začelo verovati vanj.
Resnica vas bo osvobodila
31 Nato je Jezus rekel Judom, ki so že verovali vanj: »Če vztrajate v mojem nauku, ste zares moji učenci. 32 Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« 33 Odgovorili so mu: »Abrahamovi potomci smo in nikoli nismo bili nikomur sužnji. Kaj misliš s tem, ko praviš: ‘Postali boste svobodni.’?« 34 Jezus jim je odgovoril: »Resnično resnično vam povem: vsak, kdor greši, je suženj greha. 35 Suženj pa ne ostane vedno pri hiši, Sin ostane vedno. 36 Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni. 37 Vem, da ste Abrahamovi potomci, vendar me zalezujete, da bi me umorili, ker moja beseda v vas ni pognala korenin. 38 Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri svojem očetu.«
Hudiča imate za očeta
39 Segli so mu v besedo in rekli: »Naš oče je Abraham.« Jezus jim je odvrnil: »Če ste Abrahamovi potomci, opravljajte Abrahamova dela. 40 Zdaj pa me hočete umoriti, človeka, ki vam je povedal resnico, kakor sem jo slišal od Boga. Česa takega Abraham ni storil. 41 Vi opravljate dela svojega očeta.« Rekli so mu torej: »Mi se nismo rodili iz prešuštva; enega očeta imamo: Boga.« 42 Jezus jim je odvrnil: »Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel k vam. Nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal. 43 Zakaj mojega govorjenja ne razumete? Ker niste zmožni poslušati moje besede. 44 Hudiča imate za očeta in njegove želje hočete spolnjevati. On od začetka ubija ljudi in nikoli ni vztrajal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar laže, jemlje iz svojega, ker je lažnik in oče laži. 45 Jaz pa govorim resnico, zato mi ne verjamete. 46 Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če govorim resnico, zakaj mi ne verjamete? 47 Kdor je iz Boga, posluša božje besede. Vi jih zato ne poslušate, ker niste iz Boga.«
Preden je bil Abraham, sem jaz
48 Judje so mu odgovorili: »Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš hudega duha?« 49 Jezus je odvrnil: »Nimam hudega duha, ampak častim svojega Očeta, a vi me ne spoštujete. 50 Jaz ne iščem svoje časti; je pa nekdo, ki jo zahteva in sodi. 51 Resnično resnično vam povem: kdor se drži moje besede, nikoli ne bo videl smrti.« 52 Judje so mu torej rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš hudega duha. Abraham je umrl in preroki so pomrli; ti pa praviš: ‘Kdor se drži moje besede, nikoli ne bo okusil smrti.’ 53 Si mar ti večji kakor naš oče Abraham, ki je umrl? In tudi preroki so pomrli. Za koga se delaš?« 54 Jezus je odgovoril: »Če častim sebe, moja čast ni nič. Moj Oče je, ki me časti, on, o katerem vi pravite: ‘Naš Bog je.’ 55 Toda vi ga ne poznate, jaz pa ga poznam in ko bi bil rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnik, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede. 56 Vaš oče Abraham se je silno veselil, da bo videl moj dan; videl ga je in se vzradoval.« 57 Judje so mu tedaj rekli: »Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?« 58 Jezus jim je rekel: »Resnično resnično vam povem: preden je bil Abraham, sem jaz.« 59 Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga metali vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja.
Jezus ozdravi sleporojenega
1 Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. 2 Njegovi učenci so ga vprašali: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« 3 Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodenejo božja dela. 4 Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. 5 Dokler sem na svetu, sem luč sveta.« 6 Ko je to izgovoril, je pljunil na tla in s slino naredil blato. Pomazal mu je z blatom oči 7 in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloi« (to pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. 8 Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je beračil, so se spraševali: »Ali ni to tisti, ki je posedal in prosjačil?« 9 Eni so trdili: »On je,« drugi pa so dejali: »Ne, samo podoben mu je.« Sam pa je rekel: »Seveda sem.« 10 Spraševali so ga: »Kako so se ti torej oči odprle?« 11 Odgovoril je: »Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je napravil blato, mi pomazal z njim oči in mi rekel: ‘Pojdi v Síloo in se umij.’ Šel sem tja, se umil in spregledal.« 12 Vprašali so ga: »Kje je tisti?« Odgovoril jim je: »Ne vem.«
Farizeji zaslišujejo ozdravljenega
13 Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. 14 Tisti dan, ko je Jezus napravil blato in mu odprl oči, je bila sobota. 15 Tudi farizeji so ga spraševali, kako je spregledal. Dejal jim je: »Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in zdaj vidim.« 16 Nekaj farizejev je tedaj reklo: »Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.« Drugi pa so dejali: »Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?« In bil je razdor med njimi. 17 Slepega so torej ponovno vprašali: »Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?« On pa je rekel: »Prerok je.« 18 Judje mu niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali njegovih staršev. 19 Spraševali so jih: »Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?« 20 Starši so odgovorili: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep; 21 kako da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.« 22 To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsakega, ki ga bo priznal za Kristusa, izključili iz shodnice. 23 Zato so njegovi starši rekli: »Dovolj je star, njega vprašajte.« 24 Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.« 25 On pa je odgovoril: »Če je grešnik, ne vem. Vem samo to, da sem bil slep in da zdaj vidim.« 26 Vprašali so ga: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?« 27 Odgovoril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Zakaj hočete slišati še enkrat? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?« 28 Tedaj so ga ozmerjali in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi smo pa Mojzesovi učenci. 29 Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, odkod je.« 30 Mož jim je segel v besedo in rekel: »To je pa res čudno, da ne veste, odkod je, ko pa je meni odprl oči. 31 Vemo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, tega usliši. 32 Še nikoli se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. 33 Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.« 34 Odgovorili so mu: »Ves si rojen v grehih, pa nas boš učil?« In pahnili so ga ven.
Duhovna slepota
35 Jezus je slišal, da so ga pahnili ven. Ko ga je srečal, mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?« 36 Oni je odgovoril: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« 37 Jezus mu je rekel: »Vidiš ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« 38 Tedaj je slepi dejal: »Verujem, Gospod,« in se je pred njim poklonil do tal. 39 In Jezus je rekel: »Za sodbo sem prišel na ta svet, da spregledajo tisti, ki ne vidijo, in oslepijo tisti, ki vidijo.« 40 To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so ga vprašali: »Smo morda tudi mi slepi?« 41 Jezus jim je odgovoril: »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ‘Vidimo,’ vaš greh ostane.«
Dobri pastir
1 »Resnično resnično vam povem: kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak prileze drugod, je tat, ropar. 2 Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. 3 Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas. Svoje kliče po imenu in jih vodi ven. 4 Ko vse spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. 5 Za tujcem pa ne bodo šle, marveč bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujih ljudi.« 6 Jezus jim je povedal to prispodobo, pa niso razumeli, kaj jim je hotel razodeti z njo.
Jezus dobri pastir
7 Jezus je znova spregovoril: »Resnično resnično vam povem: jaz sem vrata k ovcam. 8 Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, in ovce jih niso poslušale. 9 Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil: hodil bo noter in ven in bo našel pašo. 10 Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. 11 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. 12 Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, pusti ovce in zbeži, volk pa jih zgrabi in razkropi. 13 Je pač najemnik in za ovce ni v skrbeh. 14 Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, 15 kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. 16 Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. 17 Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. 18 Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga dam sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem dobil od svojega Očeta.« 19 Zaradi teh besed je vnovič nastal razdor med Judi. 20 Veliko izmed njih je dejalo: »Hudi duh ga je obsedel in blede se mu. Kaj ga poslušate?« 21 Drugi pa so menili: »Obsedenec vendar ne govori tako. Mar more hudi duh odpreti oči slepim?«
Judje Jezusa zavržejo
22 Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi. 23 Jezus je hodil v templju po Sálomonovem stebrišču gor in dol. 24 Tedaj so ga obstopili Judje in vprašali: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, nam povej odkrito!« 25 Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, pričajo o meni. 26 Vendar mi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc. 27 Moje ovce poslušajo moj glas: poznam jih in hodijo za menoj. 28 Dajem jim večno življenje: nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. 29 Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. 30 Jaz in Oče sva eno.« 31 Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamnali. 32 Jezus pa se je oglasil in jim rekel: »Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem storil pred vami. Zaradi katerega teh del me hočete kamnati?« 33 Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, marveč zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« 34 Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: ‘Jaz sem rekel: bogovi ste.’? 35 Če je imenoval bogove tiste, katerim je bila namenjena božja beseda – in Sveto pismo se ne more ovreči – 36 boste mar tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel: ‘Božji sin sem.’? 37 Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; 38 če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in se prepričali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« 39 Spet so ga torej hoteli zgrabiti, pa se je umaknil njihovi roki. 40 Znova je odšel čez Jórdan v kraj, kjer je Janez najprej krščeval in ostal tam. 41 Veliko jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo vse, kar je Janez povedal o njem, resnica.« 42 In mnogi so tam začeli verovati vanj.
Lazarjeva smrt
1 Bil pa je neki bolnik, Lazar iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. 2 Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišečim oljem in mu obrisala njegove noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. 3 Sestri sta torej sporočili Jezusu: »Gospod, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« 4 Ko je Jezus to izvedel, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v božjo slavo, da bo po njej proslavljen Božji Sin.« 5 Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. 6 Ko je torej zvedel, da je Lazar bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. 7 Šele nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« 8 Učenci mu rekó: »Učitelj, ni še dolgo, kar so te hoteli Judje kamnati, pa greš spet tja?« 9 Jezus odgovori: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi okrog podnevi, se ne spotakne, ker vidi dnevno svetlobo; 10 če pa kdo tava okrog ponoči, se spotakne, ker nima luči v sebi.« 11 Takó je govoril. Nato pa jim je rekel: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« 12 Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravel.« 13 Jezus je govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. 14 Tedaj jim je Jezus naravnost rekel: »Lazar je umrl. 15 Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. Vendar le pojdimo k njemu!« 16 Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umrjemo z njim!«
Jezus je vstajenje in življenje
17 Jezus je torej prišel in dobil Lazarja, ko je bil že štiri dni v grobu. 18 Betánija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst tečajev od njega. 19 Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. 20 Ko je Marta izvedela, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. 21 Marta je rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl; 22 a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, karkoli ga poprosiš.« 23 Jezus ji reče: »Tvoj brat bo vstal.« 24 Marta mu odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« 25 Jezus ji reče: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje; 26 in kdorkoli živi in veruje vame, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« 27 Odgovori mu: »Dà, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.«
Jezus joka
28 Po teh besedah je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Po tihem ji je rekla: »Učitelj je tukaj in te kliče.« 29 Ko je Marija to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti. 30 Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer se je srečal z Marto. 31 Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so opazili, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so za njo, ker so mislili, da je šla jokat h grobu. 32 Marija je torej prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.« 33 Ko je Jezus videl, kako joka in kako jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtel. 34 Vprašal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« 35 Jezus se je zjokal. 36 Judje so tedaj govorili: »Poglejte, kako ga je imel rad.« 37 Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel ta, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi oni ne bil umrl?«
Lazar oživi
38 Jezusa je spet prevzela ginjenost in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. 39 Jezus reče: »Odvalite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu reče: »Gospod, ima že zadah, saj je že četrti dan.« 40 Jezus ji odgovori: »Ti mar nisem rekel, da boš videla božjo slavo, če boš verovala?« 41 Odvalili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvalim se ti, ker si me uslišal. 42 Vedel sem, da me vselej uslišiš, toda zaradi ljudi, ki stoje okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« 43 Ko je to izrekel, je zaklical na ves glas: »Lazar, pridi ven!« 44 In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in obraz ovit s prtom. Jezus jim reče: »Razvežite ga in pustite, naj hodi!«
Judovski voditelji sklenejo Jezusa umoriti
45 Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je Jezus storil, je začelo verovati vanj. 46 Nekateri izmed njih so šli k farizejem in jim povedali, kaj je storil. 47 Véliki duhovniki in farizeji so sklicali posvet in dejali: »Kaj naj storimo, ker dela ta človek veliko znamenj. 48 Če ga pustimo tako delati, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam vzeli oblast nad templjem in narodom.« 49 Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto véliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste 50 in ne pomislite! Za vas je bolje, da en človek umrje za ljudstvo in da ne propade ves narod.« 51 Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je kot véliki duhovnik tistega leta prerokoval, da mora Jezus umreti za narod; 52 pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi zbral razkropljene božje otroke. 53 Od tega dne je bilo torej sklenjeno, da ga usmrtijo. 54 Jezus poslej ni več očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam v pokrajino blizu puščave, v mesto, ki se imenuje Efraim, in je s svojimi učenci ostal tam. 55 Bližala pa se je velika noč, judovski praznik. Veliko ljudi z dežele je šlo pred praznikom v Jeruzalem, da bi se obredno očistili. 56 Iskali so Jezusa in se pogovarjali, ko so bili v templju: »Kaj se vam zdi? Mar ne misli priti na praznik?« 57 Véliki duhovniki in farizeji pa so izdali ukaz, naj tisti, ki bi zvedel, kje je, naznani, da ga bodo prijeli.
Žena v Betániji mazili Jezusa
1 Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betánijo, kjer je bival Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih. 2 Tam so mu pripravili večerjo; Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi. 3 Tedaj je Marija vzela funt dragocenega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu jih obrisala s svojimi lasmi. Hiša se je napolnila z vonjem po dišečem olju. 4 Juda Iškarijót, eden izmed njegovih učencev, ki ga je pozneje izdal, je rekel: 5 »Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarjev in razdelili ubogim?« 6 Tega pa ni rekel, ker bi mu bili ubogi pri srcu, ampak ker je bil tat; imel je namreč denarnico in je izmikal, kar so dajali vanjo. 7 Jezus je rekel: »Pustite jo, za moj pogrebni dan ga je prihranila. 8 Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.«
Zarota zoper Lazarja
9 Velika množica Judov je zvedela, da je tam, in prišla ne le zaradi Jezusa, ampak tudi zato, da bi videla Lazarja, ki ga je obudil od mrtvih. 10 Véliki duhovniki pa so sklenili umoriti tudi Lazarja, 11 ker se je zaradi njega veliko Judov ločilo od njih in verovalo v Jezusa.
Slovesni vhod v Jeruzalem
12 Drugi dan je velika množica, ki je prišla na praznik, slišala, da Jezus prihaja v Jeruzalem. 13 Vzeli so palmove veje, mu šli naproti in vzklikali: »Hozána! Blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu! In Izraelov kralj!« 14 Jezus je našel osliča in sédel nanj, kakor je pisano: 15 »Ne boj se, síonska hči! Glej, tvoj kralj prihaja in jezdi na osličjem mladiču.« 16 Njegovi učenci sprva niso tega razumeli. Ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem in da so mu to storili. 17 Množica, ki je bila pri njem, ko je poklical Lazarja iz groba in ga obudil od mrtvih, je torej pričala zanj. 18 Prav zato mu jih je tudi toliko prišlo naproti, ker se je razvedelo, da je naredil to znamenje. 19 Farizeji pa so govorili med seboj: »Vidite, da nič ne dosežete. Glejte, vse je odšlo za njim.«
Grki želijo videti Jezusa
20 Med tistimi, ki so prišli na praznik molit, je bilo tudi nekaj Grkov. 21 Stopili so k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, Jezusa bi radi videli.« 22 Filip gre to povedat Andreju, Andrej in Filip stopita k Jezusu in mu to povesta. 23 Jezus jima odgovori: »Prišla je ura, da se poveliča Sin človekov. 24 Resnično resnično vam povem: če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane sámo; če pa umrje, obrodi obilo sadu. 25 Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje na tem svetu zaničuje, ga bo ohranil za večno življenje. 26 Če kdo hoče služiti meni, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo služi meni, ga bo počastil Oče.«
Sin človekov mora biti povzdignjen
27 »Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem: Oče, reši me iz te ure? A zaradi te ure sem vendar prišel. 28 Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« 29 Množica, ki je stala zraven in to slišala, je rekla: »Zagrmelo je.« Drugi pa so menili: »Angel mu je odgovoril.« 30 Oglasil se je Jezus in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. 31 Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan, 32 in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« 33 To je rekel, da je nakazal, kakšne smrti bo umrl. 34 Množica mu je odgovorila: »Slišali smo iz postave, da Kristus ostane vekomaj; kaj potem govoriš, da mora biti Sin človekov povzdignjen? Kdo je ta Sin človekov?« 35 Jezus jim je odgovoril: »Le še malo časa je luč med vami. Hodíte, dokler imate luč, da vas ne objame tema. Kdor tava v temi, ne vé, kam gre. 36 Dokler imate luč, verujte v luč, da postanete otroci luči.«
Neverni Judje
To jim je Jezus povedal in odšel ter se skril pred njimi. 37 Čeprav je vpričo njih storil toliko znamenj, niso verovali vanj, 38 da se je spolnila beseda, ki jo je izrekel prerok Izaija: »Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju in komu se je razodela Gospodova roka?« 39 Verovati niso mogli zato, ker je Izaija na drugem mestu dejal: 40 »Oslepil jim je oči in jim zakrknil srce, da z očmi ne bi videli in s srcem ne umeli in se ne bi spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.« 41 To je povedal Izaija, ker je videl njegovo slavo in je o njem govoril. 42 Vendar jih je bilo tudi med voditelji precéj, ki so začeli verovati vanj, toda zaradi farizejev tega niso priznavali, da jih ne bi izključili iz shodnice. 43 Bolj jim je šlo za človeško čast kakor za božjo.
Sodil jih bo Jezusov nauk
44 Jezus je zaklical: »Kdor véruje vame, ne véruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal. 45 Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal. 46 Prišel sem kot luč na svet, da nihče, ki véruje vame, ne ostane v temi. 47 Če kdo sliši moje besede in jih ne ohrani, ga ne sodim jaz, ker nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil. 48 Kdor me zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika: nauk, ki sem ga oznanil, ga bo sodil poslednji dan; 49 kajti nisem govoril sam od sebe, temveč Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj oznanim, 50 in vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej govorim, govorim tako, kakor mi je povedal Oče.«
Jezus se poslavlja od svojih učencev
Jezus umije učencem noge
1 Pred velikonočnim praznikom je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu. Ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jim je izkazal ljubezen do konca. 2 Med večerjo je hudič že vdihnil odločitev v srce Juda Iškarijóta, Simonovega sina, da ga izda. 3 Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in se vrača k Bogu, 4 je vstal od večerje, odložil vrhnjo obleko, vzel prt in se z njim opasal. 5 Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s prtom, s katerim je bil opasan. 6 Ko pride k Simonu Petru, mu ta reče: »Gospod, ti mi boš noge umival?« 7 Jezus mu odvrne: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« 8 Peter mu reče: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu odgovori: »Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.« 9 Simon Peter mu reče: »Gospod, potem pa ne samo nog, temveč tudi roke in glavo.« 10 Jezus mu pravi: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge, in je ves čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« 11 Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.« 12 Ko jim je umil noge in vzel vrhnjo obleko, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? 13 Vi me kličete ‘Učitelj’ in ‘Gospod’. In prav pravite, saj to sem. 14 Če sem vam torej jaz, Gospod in Učitelj, umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. 15 Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam. 16 Resnično resnično vam povem: služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal. 17 Če to veste, blagor vam, če boste to delali! 18 Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, vendar naj se izpolni Sveto pismo: ‘Tisti, ki jé moj kruh, je vzdignil svojo peto proti meni.’ 19 Že zdaj vam povem, preden se zgodi, da boste, ko se bo zgodilo, verovali, kdo sem jaz. 20 Resnično resnično vam povem: kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, sprejme mene; kdor pa sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.«
Jezus napove, kdo ga bo izdal
21 Ko je Jezus to izgovoril, se je globoko vznemiril in naravnost rekel: »Resnično resnično vam povem: eden izmed vas me bo izdal.« 22 Učenci so se spogledovali, ker si niso mogli misliti, o kom govori. 23 Eden izmed njegovih učencev, tisti, ki ga je Jezus ljubil, je sedèl ob Jezusu. 24 Simon Peter mu pomigne, naj ga vpraša, o kom govori. 25 Ta se obrne, tako da je sklonjen k Jezusovim prsim, in mu reče: »Gospod, kdo?« 26 Jezus odgovori: »Tisti, ki mu bom pomočil grižljaj in mu ga dal.« Tedaj pomoči grižljaj, ga vzame in dá Judu, sinu Simona Iškarijóta. 27 Ko je Juda vzel grižljaj, je šel satan vanj. Jezus mu je tedaj rekel: »Kar misliš storiti, stôri hitro.« 28 Nobeden izmed tistih, ki so bili pri mizi, pa ni razumel, zakaj mu je to rekel. 29 Ker je namreč Juda imel denarnico, so nekateri mislili, da mu Jezus naroča: »Nakupi, kar potrebujemo za praznik,« ali da naj dá kaj ubogim. 30 Ko je torej vzel tisti grižljaj, je takoj odšel; bila pa je noč.
Nova zapoved
31 Ko je odšel, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem. 32 Če je Bog poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal v sebi in poveličal ga bo kmalu. 33 Moji ljubi! Le malo časa bom še med vami. Iskali me boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj pravim tudi vam: kamor grem jaz, vi ne morete priti. 34 Novo zapoved vam dam: Ljubíte drug drugega! Kakor sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubíte drug drugega! 35 Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili drug drugega.«
Jezus napove, da ga bo Peter zatajil
36 Simon Peter ga vpraša: »Gospod, kam odhajaš?« Jezus mu odgovori: »Kamor grem, zdaj ne moreš za menoj, prišel boš pa pozneje.« 37 Peter mu reče: »Gospod, zakaj ne bi mogel zdaj iti za teboj? Življenje dam zate.« 38 Jezus odvrne: »Življenje daš zame? Resnično resnično ti povem: petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.«
Jezus je pot k Očetu
1 »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujte v Boga in vame verujte! 2 V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: odhajam, da vam pripravim prostor? 3 Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. 4 In za pot tja, kamor grem, veste.« 5 Tomaž mu reče: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot?« 6 Jezus mu odvrne: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni. 7 Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Že zdaj ga poznate in videli ste ga.« 8 Filip mu reče: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« 9 Jezus mu odgovori: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš reči: ‘Pokaži nam Očeta.’? 10 Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki prebiva v meni, opravlja svoja dela. 11 Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. 12 Resnično resnično vam povem: kdor veruje vame, bo dela, ki jih opravljam, opravljal tudi sam in še večja kot ta bo opravljal, ker grem k Očetu. 13 Karkoli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da se Oče poveliča v Sinu. 14 Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom storil.«
Jezus obljubi Svetega Duha
15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo za vedno ostal pri vas: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker prebiva pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi; kdor pa me ljubi, ga bo ljubil moj Oče, pa tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.« 22 Juda, a ne Iškarijót, mu reče: »Gospod, kako to, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?« 23 Jezus mu odvrne: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. 24 Kdor pa me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. 25 To sem vam povedal, ko sem bil pri vas. 26 A Tolažnik Sveti Duh, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. 27 Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. 28 Slišali ste, da sem vam rekel: ‘Odhajam in pridem k vam.’ Če bi me ljubili, bi se veselili, da grem k Očetu, ker je Oče večji od mene. 29 Zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. 30 Ne bom več veliko govoril z vami, kajti prihaja vladar tega sveta. Meni sicer ne more nič, 31 vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče. Vstanite, pojdimo odtod!«
Jezus je prava vinska trta
1 »Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. 2 Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. 3 Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal. 4 Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. 5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor živi v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti. 6 Če kdo ne živi v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Take poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. 7 Če živite v meni in moje besede živijo v vas, prosíte, karkoli hočete, in se vam bo zgodilo. 8 V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. 9 Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil vas. Ostanite v moji ljubezni! 10 Če boste spolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz spolnil zapovedi svojega Očeta in bivam v njegovi ljubezni. 11 To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje popolno. 12 To je moja zapoved, da ljubite drug drugega kakor sem vas ljubil jaz. 13 Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje. 14 Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. 15 Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne vé, kaj dela njegov gospodar; vas pa sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. 16 Niste vi mene izvolili, temveč sem jaz izvolil vas in postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; in Oče vam bo dal, karkoli ga boste prosili v mojem imenu. 17 To vam naročam, da ljubite drug drugega!«
Svet vas bo sovražil
18 »Če vas svet sovraži, védite, da je mene sovražil prej kakor vas. 19 Če bi bili od sveta, bi vas svet kot svoje ljubil; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. 20 Spominjajte se besede, ki sem vam jo rekel: ‘Služabnik ni večji kakor njegov gospodar.’ Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se ravnali po moji besedi, se bodo tudi po vaši. 21 Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal. 22 Ko bi ne bil prišel in bi jim ne bil govoril, bi ne imeli greha, zdaj pa nimajo opravičila za svoj greh. 23 Kdor sovraži mene, sovraži tudi mojega Očeta. 24 Ko bi ne bil storil del med njimi, ki jih ni storil nihče drug, bi ne imeli greha; zdaj pa so jih videli, a kljub temu sovražijo mene in mojega Očeta. 25 Vendar naj se spolni beseda, ki je zapisana v njihovi postavi: ‘Sovražili so me brez vzroka.’ 26 Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; 27 in tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni.
1 To sem vam povedal, da se ne pohujšate. 2 Iz shodnic vas bodo metali; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da je opravil Bogu prijetno daritev. 3 In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. 4 Toda to sem vam povedal, da se boste spomnili, ko pride njihova ura, da sem vam povedal.«
Delovanje Svetega Duha
»Tega vam v začetku nisem povedal, ker sem bil pri vas; 5 zdaj pa odhajam k njemu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: ‘Kam greš?’ 6 Toda žalost vam je napolnila srce, ker sem vam to povedal. 7 Vendar vam govorim resnico: za vas je dobro, da grem; kajti če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. 8 Ko pride, bo prepričal svet, kako se moti glede greha, pravičnosti in sodbe: 9 Glede greha, ker vame ne verujejo, 10 glede pravičnosti, ker odhajam k Očetu in me ne boste več videli, 11 glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta obsojen. 12 Še veliko bi vam rad povedal, a zdaj ne morete nositi. 13 Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. 14 Poveličal me bo, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjeval. 15 Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: iz mojega jemlje in vam bo oznanjeval.«
Žalost se bo spremenila v veselje
16 »Še malo in me ne boste več videli, in spet malo, pa me boste videli.« 17 Tedaj je nekaj njegovih učencev govorilo med seboj: »Kaj pomeni to, kar pravi: ‘Še malo in me ne boste videli, in spet malo, pa me boste videli,’ in kaj: ‘Grem k Očetu.’?« 18 Rekli so: »Kaj pomeni, kar pravi, ‘malo’? Ne razumemo, kaj govori.« 19 Jezus je spoznal, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: »O tem se sprašujete, ker sem rekel: ‘Še malo in me ne boste videli, in spet malo in me boste videli.’? 20 Resnično resnično vam povem: jokali in žalovali boste, svet pa se bo veselil. Vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje. 21 Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi, se ne spominja več bolečin zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet. 22 Tudi vi ste zdaj žalostni. A spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel. 23 Tisti dan me ne boste ničesar spraševali. Resnično resnično vam povem: če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. 24 Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.«
Zmaga nad svetom
25 »To sem vam govoril v prispodobah. Pride ura, ko vam ne bom več govoril v prispodobah, ampak vam bom vse o Očetu jasno oznanjal. 26 Tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne rečem, da bom jaz prosil Očeta za vas. 27 Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi radi mene in verujete, da sem prišel od Boga. 28 Izšel sem od Očeta in prišel na svet, spet zapuščam svet in grem k Očetu.« 29 Njegovi učenci so rekli: »Poglej, zdaj govoriš čisto jasno in ne uporabljaš nobene prispodobe. 30 Zdaj vemo, da vse veš in ni treba, da te kdo kaj vpraša. Zato verujemo, da si prišel od Boga.« 31 Jezus jim je odgovoril: »Zdaj verujete? 32 Glejte, pride ura in je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoje in me pustili samega. Vendar nisem sam, kajti Oče je z menoj. 33 To sem vam povedal, da boste imeli mir v meni. Na svetu boste prihajali v stisko, toda zaupajte, jaz sem svet premagal.«
Jezusova velikoduhovniška molitev
1 Ko je to izrekel, je vzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, 2 kajti dal si mu oblast čez vse ljudi, da bi podaril večno življenje vsem, ki si mu jih dal. 3 Večno življenje pa je v tem, da spoznajo tebe, edinega pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. 4 Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal. 5 Zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. 6 Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so ohranili tvojo besedo. 7 Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; 8 kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Sprejeli so jih in v resnici spoznali, da sem izšel od tebe, ter začeli verovati, da si me ti poslal. 9 Zanje prosim. Ne prosim za svet, temveč za tiste, katere si mi dal, ker so tvoji; 10 vse moje je tvoje in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. 11 Že nisem več na svetu; oni so na svetu, a jaz odhajam k tebi. Sveti Oče! Ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. 12 Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, edino sin pogubljenja, da se spolni Sveto pismo. 13 Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli v sebi polnost mojega veselja. 14 Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. 15 Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih varuješ hudega. 16 Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. 17 Posveti jih z resnico, tvoja beseda je resnica. 18 Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal v svet, 19 in zanje se posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni z resnico. 20 Toda ne prosim samo za té, temveč tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: 21 da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, naj bodo tudi oni v nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal. 22 In dal sem jim slavo, ki si jo dal meni, da bodo eno, kakor sva midva eno: 23 jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. 24 Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil, preden je svet nastal. 25 Pravični Oče! Svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in tudi ti so spoznali, da si me ti poslal. 26 Razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«
Pot od Oljske gore do Kalvarije
Jezusa primejo
1 Ko je Jezus to povedal, je s svojimi učenci odšel čez hudournik Cédron. Tam je bil vrt in stopil je vanj, sam in njegovi učenci. 2 Tudi izdajalec Juda je vedel za ta kraj, ker se je Jezus tam večkrat sešel s svojimi učenci. 3 Juda je torej vzel četo in služabnike vélikih duhovnikov in farizejev ter jih pripeljal tja z baklami, svetilkami in orožjem. 4 Tedaj je Jezus, ki je vedel, kaj vse se bo zgodilo z njim, šel ven in jih vprašal: »Koga iščete?« 5 Odgovorili so mu: »Jezusa nazaréjca.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Pri njih je stal tudi njegov izdajalec Juda. 6 Ko jim je rekel: »Jaz sem,« so stopili nazaj in popadali po tleh. 7 Spet jih je vprašal: »Koga iščete?« Odgovorili so: »Jezusa nazaréjca.« 8 Jezus je dejal: »Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite te, naj odidejo,« 9 da bi se spolnila beseda, ki jo je bil povedal: »Nikogar izmed teh, katere si mi dal, nisem izgubil.« 10 Simon Peter pa je imel meč. Izvlekel ga je in mahnil po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho. Služabniku je bilo ime Malh. 11 Tedaj je Jezus rekel Petru: »Spravi meč v nožnico! Ali naj ne izpijem keliha, ki mi ga je dal Oče?«
Jezus pred vélikim duhovnikom
12 Tedaj so vojaki, poveljniki in judovski stražarji Jezusa zgrabili in zvezali. 13 Peljali so ga najprej k Hanu; bil je namreč tast Kajfu, ki je bil tisto leto véliki duhovnik. 14 Kajfa pa je bil tisti, ki je Judom svetoval: »Bolje je, da en človek umrje za ljudstvo.«
Peter zataji Jezusa
15 Simon Peter in neki drugi učenec pa sta šla za Jezusom. Tisti učenec se je poznal z vélikim duhovnikom in je šel z Jezusom vred na dvorišče v palači vélikega duhovnika; 16 Peter pa je ostal zunaj pri vratih. Oni drugi učenec, ki se je poznal z vélikim duhovnikom, je šel ven, govoril z vratarico in peljal Petra noter. 17 Tedaj je mlada vratarica rekla Petru: »Kaj nisi tudi ti izmed učencev tega človeka?« Odgovoril je: »Nisem.« 18 Služabniki in stražarji so pripravili žerjavico, stali tam in se greli, ker je bil mraz. Tudi Peter je stal med njimi in se grel.
Véliki duhovnik sprašuje Jezusa
19 Véliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa po njegovih učencih in njegovem nauku. 20 Jezus mu je odgovoril: »Javno sem govoril svetu. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem pa nisem nič govoril. 21 Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem jim govoril, saj vedo, kaj sem povedal.« 22 Ko je to izrekel, je eden izmed služabnikov, ki je stal zraven, Jezusa udaril po licu in rekel: »Tako odgovarjaš vélikemu duhovniku?« 23 Jezus mu je odgovoril: »Če sem nápak govoril, dokaži, da nápak; če pa prav, kaj me tolčeš?« 24 Nato ga je Hana zvezanega poslal k vélikemu duhovniku Kajfu.
Peter znova zataji Jezusa
25 Simon Peter pa je stal in se grel. Rekli so mu: »Mar nisi tudi ti izmed njegovih učencev?« Tajil je in rekel: »Nisem.« 26 Eden izmed služabnikov vélikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je Peter odsekal uho, je dejal: »Ali te nisem videl z njim na vrtu?« 27 Peter je spet zanikal; in takoj je petelin zapel.
Jezus pred Pilatom
28 Od Kajfa torej peljejo Jezusa v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti velikonočno jagnje. 29 Pilat je prišel ven k njim in vprašal: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« 30 Odgovorili so mu: »Če ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili.« 31 Tedaj jim je Pilat rekel: »Vzemite ga in ga sodíte po svoji postavi.« Judje so mu odgovorili: »Mi ne smemo nikogar usmrtiti.« 32 S tem se je spolnila Jezusova beseda, s katero je nakazal, kakšne smrti bo umrl. 33 Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in ga vprašal: »Ti si judovski kralj?« 34 Jezus mu je odgovoril: »Praviš to sam od sebe, ali so ti drugi povedali o meni?« 35 Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« 36 Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni odtod.« 37 Pilat mu je rekel: »Torej si vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Zato sem rojen in zato sem prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« 38 Pilat mu reče: »Kaj je resnica?«
Smrtna obsodba
Ko je to izgovoril, je šel spet ven k Judom in jim rekel: »Jaz ne najdem na njem nobenega vzroka za obsodbo. 39 Pri vas pa je navada, da za veliko noč koga izpustim. Hočete torej, da vam izpustim judovskega kralja?« 40 Spet so zavpili: »Ne tega, ampak Barába!« Barába pa je bil razbojnik.
1 Tedaj je Pilat vzel Jezusa in ga dal bičati. 2 Vojaki so spletli iz trnja krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili s škrlatno rdečim plaščem. 3 Stopali so k njemu in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« in ga tolkli po obrazu. 4 Pilat je šel spet ven in jim rekel: »Glejte, pripeljem vam ga ven, da boste uvideli, da ne najdem na njem nobenega vzroka za obsodbo.« 5 Jezus je torej prišel ven. Imel je trnovo krono in škrlatno rdeč plašč. Pilat jim reče: »Poglejte, to je človek!« 6 Ko so ga véliki duhovniki in služabniki zagledali, so zavpili: »Križaj ga, križaj ga!« Pilat jim reče: »Vzemite ga vi in ga križajte, kajti jaz ne najdem na njem nobenega vzroka za obsodbo.« 7 Judje so mu odgovorili: »Mi imamo postavo in po postavi mora umreti, ker se je delal Božjega Sina.« 8 Ko je Pilat slišal te besede, se je še bolj zbal. 9 Spet je šel v sodno hišo in vprašal Jezusa: »Odkod si?« Jezus pa mu ni dal odgovora. 10 Tedaj mu Pilat reče: »Meni ne odgovarjaš? Ne veš, da imam oblast, da te oprostim, in oblast, da te križam?« 11 Jezus mu odgovori: »Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj. Zato ima večji greh tisti, ki ti me je izročil.« 12 Odslej si je Pilat prizadeval, da bi ga oprostil. Judje pa so vpili: »Če tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj. Kdor se dela kralja, se upira cesarju.« 13 Ko je Pilat slišal te besede, je dal Jezusa pripeljati ven. Posadil ga je na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko Gabatá. 14 Bil pa je dan pripravljanja na veliko noč, okrog šeste ure. Pilat je rekel Judom: »Poglejte, to je vaš kralj!« 15 Oni pa so zavpili: »Proč, proč, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vašega kralja naj križam?« Véliki duhovniki so odgovorili: »Nimamo kralja razen cesarja!« 16 Tedaj jim ga je izročil, da bi ga križali.
Jezusa križajo
Vzeli so torej Jezusa. 17 Nesel si je križ in šel ven proti kraju, ki se imenuje Lobanja, po hebrejsko Gólgota. 18 Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. 19 Pilat je dal napraviti tudi napis in ga pritrditi na križ. Napisano je bilo: »Jezus nazaréjec, judovski kralj.« 20 Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so Jezusa križali, blizu mesta in je bilo napisano hebrejsko, latinsko in grško. 21 Judovski véliki duhovniki so tedaj rekli Pilatu: »Nikar ne piši: ‘Judovski kralj,’ ampak da je on rekel: ‘Judovski kralj sem.’« 22 Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.« 23 Ko so vojaki Jezusa križali, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha izcela stkana. 24 Dejali so med seboj: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je spolnilo Sveto pismo, ki pravi: »Razdelili so si moja oblačila in za mojo suknjo so žrebali.« Vojaki so to storili. 25 Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. 26 Ko je Jezus zagledal svojo mater in zraven nje učenca, ki ga je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« 27 Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.
Jezus umrje
28 Jezus je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se Sveto pismo izpolnilo do kraja, je rekel: »Žejen sem.« 29 Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizópovo stebelce in mu jo podali k ustnicam. 30 Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Dopolnjeno je.« Nato je nagnil glavo in izdihnil.
Vojak prebode Jezusovo stran
31 Ker je bil dan pripravljanja in da ne bi ostala trupla čez soboto na križu, so Judje prosili Pilata, naj bi jim noge strli in jih sneli, kajti tisto soboto je bil velik praznik. 32 Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila z Jezusom vred križana. 33 Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, 34 temveč je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. 35 Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On vé, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. 36 To se je namreč zgodilo, da se je spolnilo Sveto pismo: »Nobene kosti mu ne bodo zlomili.« 37 In še na drugem mestu pravi Sveto pismo: »Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.«
Jezusov pogreb
38 Potlej je Jožef iz Arimatéje, Jezusov učenec, toda iz strahu pred Judi naskrivaj, prosil Pilata, da bi snel Jezusovo telo. Pilat je dovolil. Prišel je torej in snel njegovo telo. 39 Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je prvič ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. 40 Vzela sta Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati. 41 Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega ni bil pokopan še nihče. 42 Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.
Vstajenje in prikazovanja
Jezusovo vstajenje
1 Prvi dan v tednu pride Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in vidi, da je kamen odvaljen od groba. 2 Tedaj steče in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima reče: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« 3 Peter in oni drugi učenec sta se odpravila na pot in šla h grobu. 4 Skupaj sta tekla, vendar je oni drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. 5 Sklonil se je in videl povoje na tleh, vendar ni vstopil. 6 Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje na tleh 7 in prtič, ki je bil na njegovi glavi, vendar ni ležal med povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. 8 Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; videl je in veroval. 9 Nista namreč še doumela Svetega pisma, da mora vstati od mrtvih. 10 Nato sta se učenca vrnila domov.
Jezus se prikaže Mariji Magdaleni
11 Marija pa je stala zunaj pred grobom in se jokala. Med jokom se je sklonila v grob 12 in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri znožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. 13 Ogovorila sta jo: »Žena, zakaj jokaš?« Odgovorila jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« 14 Ko je to izgovorila, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. 15 Jezus ji reče: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela.« 16 Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in po hebrejsko reče: »Rabuní« (to pomeni Učenik). 17 Jezus ji reče: »Ne zadržuj me! Nisem še namreč šel k Očetu; stopi pa k mojim bratom in jim povej: ‘Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.’« 18 Marija Magdalena je šla k učencem in jim oznanila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.
Jezus se prikaže učencem
19 Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se zadrževali učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« 20 Ko je to izrekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. 21 Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas.« 22 Ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! 23 Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni; komur jih zadržite, so jim zadržani.«
Jezus in Tomaž
24 Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. 25 Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« Rekel jim je: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, že ne bom veroval.« 26 Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi mednje in jim reče: »Mir vam bodi!« 27 Potem reče Tomažu: »Položi svoj prst semkaj in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren.« 28 Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!« 29 Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali!«
Namen knjige
30 Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; 31 ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Kristus Božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu.
Dodatek
Jezus se prikaže sedmim učencem
1 Potem se je Jezus spet prikazal učencem pri Tibêrijskem jezeru. Prikazal pa se je takóle: 2 Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. 3 Simon Peter jim reče: »Ribe grem lovit.« »Tudi mi gremo s teboj,« mu pravijo. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. 4 Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. 5 Jezus jim reče: »Dečki, imate kaj prigrizniti?« Odgovorijo mu: »Nič.« 6 Tedaj jim veli: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa jè zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. 7 Učenec, ki ga je Jezus ljubil, reče tedaj Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal haljo, ker je bil le za silo oblečen, in se vrgel v jezero. 8 Medtem so drugi učenci pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. 9 Ko so stopili na kopno, so zagledali žerjavico na tleh in ribo na njej ter kruh. 10 Jezus jim reče: »Prinesite rib, ki ste jih pravkar ujeli!« 11 Simon Peter je tedaj stopil na breg in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. Čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni strgala. 12 Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni upal vprašati: »Kdo si?«; vedeli so namreč, da je Gospod. 13 Jezus je pristopil, vzel kruh in jim ga ponudil; prav tako tudi ribo. 14 To je bilo že v tretje, da se je Jezus prikazal učencem, odkar je vstal od mrtvih.
Jezus in Peter
15 Ko so pojedli, Jezus vpraša Simona Petra: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Odgovori mu: »Dà, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Reče mu: »Pasi moja jagnjeta!« 16 Spet v drugo ga vpraša: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Odgovori mu: »Dà, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Reče mu: »Pasi moje ovce!« 17 V tretje ga vpraša: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se užalosti, ker ga je v tretje vprašal: »Ali me imaš rad?« in mu odvrne: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu reče: »Pasi moje ovce! 18 Resnično resnično ti povem: ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in te odvedel, kamor ne boš hotel.« 19 To pa je rekel, da je nakazal, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. Ko je to izrekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«
Jezus in učenec, ki ga je Jezus ljubil
20 Peter se je obrnil in videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in se je pri zadnji večerji naslonil na njegove prsi in ga vprašal: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« 21 Ko ga je Peter zagledal, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj bo pa s tem?« 22 Jezus mu je odvrnil: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hôdi za menoj!« 23 Zavoljo tega se je med brati razširila govorica, da ta učenec ne bo umrl. Toda Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, temveč: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar.« 24 To je učenec, ki o tem pričuje in je to napisal, in vemo, da je njegovo pričevanje resnično. 25 Jezus pa je storil še veliko drugega. Če bi popisali drugo za drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi jih bilo treba napisati.